GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., torek, 3. meje (May 3), 1926 Subscription |t.M Y-rl> Ixsu«d "lg Jugoslavije znaša $51,087,-JH6 glavnice In $11,812,113 ob-r«'»ti, skupaj $62,850,000. Od-)lacevanje bo trajalo 62 letf in tem Času* plača Jugoslavija [sega skupaj z glavnjco in obrtmi vred $95,117,685. To znači, da bo Jugoslavijfi tfala 32 centov np vsak dolar ftojila in normalnih obresti, lija bo plačala 27 centov in rancija 50. Prvih pet let bo igoslavija plačevala po $200,-0 na leto, plačila potem nara-ijo do vsote $87ti.000« in ta ^tnina bo trajala 50 let. Pogodba temelji na formuli lačevalne kapacitete". Ameri-ti komisarji so aprejeli zatrdi-jAit) d«žel v Evropi, ki je bila »«•d vojno trikrat pregaiena [Srbija). Dr. GJurteh je podp*-pakt v imenu Jugoslavije. izredna brutalnost policije Fz aretiranimi stavkarji Mal Chicago. — William <2 let star, al je v Popraskal mal izpuščaj na Stavkarje ao pretepali na policijski postaji z gumijastimi cevmi in kovanimi napestni- % camt . ; _ ,r ........j New York, N. Y. — Policija je zopet izvršila enega Izmed onib barbarskih činov nad delavci, ki jih zgodovina ne pozabi tako hitro. Na stavkovni straži v Rockville Centersu, Long Island, so policaji aretirali tri stavkarje — M. ftessoffa, Leo Franklina in M. L. Malkina. Zaprte ao jih Imeli šest dni, na kar je bilo treba položiti po $25,060 poroštva, da so jih izpoustilL Malkin Je izpovedal zastopniku Federaliziranega tiska, da so jih prvo noč pridržali v celicah, ne da bi jim bilo dovoljeno koga klicati, daairavno postava dovoljuje dva klica. Na (o ao jih odgnali vklenjene v glavni okrajni policijski stan v Naaaau, ki se nahaja v Mineoll. Detektivi so brisali tU a klobuki in suknjami stavkarjev. Bseeef-fa ao odvedli proč. pol ure ka- aneje so pa odvedli v ravno isto sobo Malkina. PeT detektivov je pričelo u-drihati po Malkinu z gumijasto cevjo, s kovače napeststeo, rekami in nogami. Nato so ga poklali po ktopnjicah navzgor v sobo, v kateri se bsvljo z Jemanjem odtisov prstov. Na stopaj Icah Je etala vrsta detektivov in vsak ga je sunil, kolikor ga je mogel. Tu so ga pretepali zopet skozi eno uro in nato so vzAli njegove odtise prstov. Ko se je vrnil nazaj k Bessoffu, Je naAel svojega tovariša vsega višnjevega Hi črnega po životu, Stav-karjl ao prenočili v celici, v kateri sta 6111 samo dve klopi in skleda za umivanje. Jesti niso dobili ničesar. Prihodnji dan so detektivi o-biskavali delavce vsake pol ufe in Jih bUl po obrazu ali Jih pa suvali v trebuh. Malkin pravi, da ie vedno trpi vaUI udarcev in čuti bolečine. Beeeoffa so e ■trainim mučenjem prisilili; da je podpisal neresnično izjavo, proti kateri nastopi unija pri sodaijskl obravnavi. apr. — Douglas Fairbanks in njegovo Sena Mary istega dne )4 umrl v okrajni ¡ Pkkford, sloveči ameriški fllm->".lniel. Smrt je povzročilo za- «ki zvezdi. sU hotela včeraj po- tikan. sta bila Informirana, da j« pspež noče sprejeti rodi tega. kar sta oba bila razporočena. pred no ste se vzela. Ko sta Doug ia Mar? priftla v Italijo, sta takoj "Kvojila faiisem In fašisti je lupljenje krvi. 1 setitJ papeža. Ko sta prišla v .Vs- zdaj nosijo na rokah. tva. Washington D. C. - Federalni senatorji, ki se poganjajo za ponovno isvolftev v senat, menijo, da ni zdaj ugoden čas za raz«« govor vojne a Mehiko. Ljudska liga za rekonstrukcijo je odpor «lala senatorjem vprašalno po-lo. Vprašanja na tej poli ao slonela 4s dejfctvu, da nekateri kapitaliati, ki so vložili denar v Mehiki, zahtevajo intervencijo. Senatorji so bili tudi obenem povabljeni nabavno konferenco, da govore in iirazijo svoje mnenje o tem predmetu. Nobeden senatorjev nI govoril ali piaal, da «e naj Msfclka osvoji zaradi njenega bogaetva. Senator Utylliam, i starograd-nik republikanske stranke is drŽave Ohio je pisal zelo previdno in se izrazil, fla ne vidi nobenega umestnega vzfoka za intervencijo v Mehiki. Nadaljeval je, da ae mu zdi neumestno, da bi ae vojska ali mornarnica vpora-bila sa zaščito^ ameriških vlog v tujesemstvu. -Vloge vf tujezem-stvu so riskirane in riziko naj nosi vlagatelj. Senator Lenroot iz Wisconsi-na, pripadajoč, k stari republikanski gardi, je pisal: "Ne vidim nobenega vzroka, da bi naša armada intervenirala v Mehiki. Jaz nasprotujem uporabi armade aH mornarice za nasilno iztirjanje dolgov, katerih upniki so naši deželani." Liga za rekonatrukcijo Je vprašala senatorje, kako sodijo 0 Capper-JohnsonoVi predlogi za splošno prisilno vojaško službo. To predlogo priporočata vojni department in Ameriška legija. Ta predloga ne konskrlbira bogastva smpsk samo vso Človeško delavno moč. Senator Willla je odgovoril, ako se isvrši prisilna konskripcl-ja, tedaj bo enaka za bogastvo &ot za ljudi. Senator Lenroot je pa rekel: "Ne verjamem, da Je pravilno, da se od ljudi zahteva^ dopelnaAati osebno žrtve; ravno odeta morala vstopiti v volilni l>oJ»_ Esloalja in Latvija M boila dolgo živeli Po nekaj letih bedela že pod Ru sijOv—Tako stdl senator Keed Iz Mlaseerlja. Washington. D. C — Senator fUsd is Misnourija Je oporekal, da ae republikama Utvija in Estonija dovoli dva in šestdeset let za odplavilo dolga. Naglašal je', da bo vzelo samo nekaj let in Rusija bo absorbirala ob« republiki. Za to je najpametneje, je povdarjal Heed, da Združene države takoj iztlrjajo toliko dol-ga, kstifcer ga morejo iztirjati zdaj, k« Obe republiki še poste-Jlta. Odplačevanje dolga skozi dva Ia šeetdeeet 14 ae mu zdi umestno, her ukrat ne bo obeh republik. 1 ^ tojozopal izkašljal v zbornici Rekel je, da šeleana pest fašizma ostane, čeprav on um r Jé. Ime Matteott! je opravilo fašist« v smrtno tišino. »m, 30. apr. italijanska zbornica ]e imela včeraj izredno sejo z namenom, da čestita HUs-solinUu, ^ter je srečno ušel smrti pri atentatu dne 7. aprila. Na galerijah Je bila vas visoka rimska družba, diplomatje in velika množica fašistov, med katerimi sta bila tudi ameriška gosta Douglas Fairbanks in njegova tena Mjsry Pickford. Muaaolini je požel običajni hrup ovacij, ko je stopil na govornico. Povedal je, da nima strahu pred kroglami in da je Še pozabil na dogodek z dne 7. a-prila. Dalje Je rekel, da se lahko zgodi, da on umrje vsak Čaa nasilne amrti,'ampak to ne izpre-meni pološaja vv Italiji. Sovraš-nikl se selo motijo, če mislijo, da ubijejo fašizem/ ako ubijejo Muaaollnija ali katero drugo o-sobo na čelu faŠis£ovske stranke. Fašizem ne zaviai dd oneb in vladal bo Italijo z železno roko za vedno(I) ae glede na to, kaj se zgodi. Smrt Muaaollnija jo še predvidena ln vse je žs pripravljeno za tak alučaj; vse je Še na papirju, kdo prime za vajeti, ki Mhf, orizpustfc i-, ■ y v j % Ko so Tasnl fašistovzkl voditelji na dolgo in široko odpeli čestitke in slavo Muzsollnlju in fašizmu, Je dobil besedo komunistični poslanec 4(sffi, ki je opozoril sbornloo, da je bil socialistični poslanec Olaoomo Matte-ottl umorjen od fašistov. Zbornico gs je poslušsls v grobnUti-šini. ¿Jl f^^m pol milijona dela podpre zahteve kl so i. maja Kongres delavakih strokovnih unij na svjal vse unije n^ generalni štrajk Vse induatrlje prenehajo obratovati Pogajanja ao bila pretrgana danes da dala ultimat delavcem. Vlada jo no atanje in mobilixlra vojaške čete. . 0 London. 3. maja. — Konferenca med saa grsaa delavakih attokovnlh unij je trajala da Vlada Je sahtevala, da Kongres umakne ke. Detsvcl ao odklonili zahtevo. Nato je bila čena ln vlada Je dala delavcem ultimat, da generalni štrajk, prodno ae «tvore pogajanja, govorili, da je vlada napovedala delavcem oni sprejmejo boj. Pet milijonov organiziranih boj danes e polnoči. Cos dan bodo vsekakor sk gajanja. London, Z. maja. — Generalna stavka vseh Isvoov v Angliji, največja v sgodovlnl Velike torek ajatraj. Kongres delavakih strokovnih Je Ameriška delavska federacija v Združenih šteje okrog šest milijonov članov) ja včeraj generalni štrajk, da podpre milijon rudarjev, 1. maja. oziroma ao bUl Izprtl. Kakor hitro ae napovedali generalno atavko, Je kralj George V, razglasil Izjemno staaje Ia dal premljerja oblast. Vlada Js hitro začela kretati vojaške večji kodtlgentt vojaštva so blH poslani v ' London, 3. maja. — Tiskarska unije Je vila Jutraajo Izdajo daovnlka "Dally Mall". Id padel dalavce. Delavci v tlakami so liHt i ^psdnjl Vlila Mežico City, 80, apr. Hip-polito Vlila, brat snanega Fran-clsca In zadnji šivečih moških proslule Vlllove rodbine, je bil včeraj ob zori ustreljen v Duran-gu kot šoiezniški ropar, ki Je izvršil dolgo vrsto ropov in umorov. VUis Je umrl pogumno kot vsi njegovi brstje. -t! Železniška delavska pred- l06a je v nevarnosti Predloga se zavlačuje v senatu, — Opozicije proti nji vodi advokat Narodnega društva to-, varnarjov, Id Je nastavljen a petdeset tteoč dolarji plač« na lote. Washington, D, C. — Založniška delavske orgaaisscije so ker se v senatu zavlačuje želez niška dejavzks predlogs. Ts predloga odpravlja šeleznižki delavski odbor in ga nadometta z direktnim |M>gaJanjem med zastopniki železničarskih organizacij in železniških kompsnij. Po oficljelnem programu bi se ta predloga predložila zgodaj v mesecu maju. Of>ozieljo proti tej predlogi vodi Jas. B. Emerjr, advokat Narodnega društvs tovarnarjev. Cmei7 prejema voznlno, kot Jo Je doidaj. Ampak pri nazadnjaških farmar-skih organizacijah, s kaUriml simpatislrajo nazadnjaški predsedniki šeleznlških družb, vlečejo tudi take zavajalne in bedaste trditve. . V skrbeh niso le zastopniki želesničarskih organizacij, am- postale pozorne jNMjsoemii ^mv m skFbt tudi napredne 'pred- sodnike železniških družb. Ti ao Mi dne 24, aprila k pr^d^ednik» Coolidgu in ga spominjal! na njegove besede. Povedali so odprto, da Je Wataon-Parkerjeva predloga nujna potreba za trans* (Mjrtno Industrijo, Senator Watson, predswlnlk odseka za meddržavno trgovino, je skušal vplivati na zastopnik« železničarjev ln napredn« pred-s«dnlke železniških družb, da ;:^ tisoč dolsrjev ¿s s>»J se.piedloin tVrnu^ži do šmtegs msJs In .^r podjetnižkemu društvu. Km«ry ^ ^ " V s« bshs, da on zadržuje pršilo-j ^rne vo,, vt. TI so pa odlaša- go. rsrlsmsntaml Zullsnikil»*0**»"1 mJR**? nazadnjaških farmarskih organi-, '-hko preje -l>rHrne. WsUon je zaclj pa z veseljem pS^okujejo. * «> d. ¿> predloga propadla, ^^T ^Li LZJZt Zakaj ae Emery zanlm. z* to <*• ne predM pr«d šjstlm ma- 1 J«m Mfiatu. zato Je obljebil, da jo predloži senatu, preden se vrže prigsarne volitve v dršavl Indiana. Vznemirjeni /sstopnlki želez-ničarskih orgsnizacij so se za-radi WaUonov»gs misterijosko-ga obeiavljanja six>mnili. da Je bodo šeteznižke družbe lahko po- i bilo Imenovano tudi Watsenove večale voznlno. ako ta predlogs ime pri razkritju MulhaUovega Škandala glede parlamentarnega lakulisništva, kot zsvezalka Jim Kmeryje. ki sdaj vodi bodočnosti ravno tako določala I proti tej predlogi. predlogo, je selo nejaeao. ako «« ne vpoAteva njegove kaelje plače, ki mu jo dajejo tovarnarji, da jim daje nasvete. On je spravil v vrsto vaa nazadnjaške far-merske orgaaizadje, da podpirajo njegov« ugovore. T« far-marsk« organlxacüs krič«. ds poetan« zakon. Seveda je to navadna izmišljotina, ker bo meddržavna trgovska tmmiftija v IJsunovIč Belgrad, Ii - Novs j je« stara komaj rekonstruirana, ki je bil ta zopet postal S. maja* vlada» ki fcblls vlade, Je pros vete., kurja« in I stav- A. stroje- Nezgode na W< >eleznl«l | J« bilo še etlh|| ■N«W| se m nože na >)Vi železnici, odi ganiziranl ai čl in so njih kokazl. W. predsodnlkl visilj poroča,_ demdeset železniških nezgod, u-, bitih Je bilo daaet uslužbencev ln dv« Civilni oeebl, v enajstih slufsjih sa pa bile poškodovane lokimiotlve. Vae to se je zgodi« |o zadnjih sest mesecev, ftkoda na ¿eleznid Je tako viaoka zaradi feh nezgod, da bi železnica Jahk" plačala s njo A odstotno po« vlAsnje mezde Povišanje mezdo j« bilo dovoljeno v letu 1080 na vm i, /. U /nicah, ki apadajo v U razred. Strojevodje na tej železnici so čakali dve leti na po-visenje masde Ia ko se spoznali, da fskajo zaman na povišanje mezde, so aaetavkali. Najbolj ae vpira povišanju •esde Msxw«ll Bytrs, predsednik t« železnlžka družbe. Rocke-foller zdaj izjavlja, da ae ne etri-ajs s ¿«lezaflko upravo in da mu j« Hy«ra sestopil pot, da as morr nišeasr storiti v prilog Cavkarjev. To Izjavo Je podal | srkefeller ml., ko so pridali nanj prihajati protesti zaradi nekončaae stavke še od strani. pond; PHqgVET»' Il s \RODNE PODPORNE JEDNOT*^ 1 "'mm, One ogiMMov po doyovora. BoheptN m — Jflija. lUroénina / .! r , n. driave (ttwITcbirairo) 18.00in» late, |u WU in fl.25 ta tri me mm; Chica«o in Cicero 9140 na lato, $3.2* s |] I,; inogw—lf N«»Iut za ?ae. kar ifu «tilt * IliUa: "PROS v b.t a" mst-M 8». UwiW> Aw* Cfetaw*. m IE EN LIGHTEN MEf Orran of the HlormJ National Mit BoeWty. Owned by the Hloveae National Benefit Society, Advertising ratoe fiubacrjption: United Htatee (eMM| r$ Chicago WJW, and foreign ....... "MKMBKR of THE I KD1 rONDE jaška tti)t •vanje proH oprava prične ntm prvega junija 1.1. — Za ogpodarske po ječanje kroja- k,h delavcev je to velika po- a*. __ hica^o. lil, — Zadnji ponde-[ to obdržavali «aatopniki or-Lucije krojaških delavcev ieö Garments Workers u-konferenco, na kateri w posvetovali, kdaj naj oe funkcijonirati zavaro-je proti brezposelnosti. Za flovitev tega sklada, so sporazumeli zastopniki de-»v in podjetnikov V mesecu rmrju 1925. odbor so izvblili zastopnike lVcev in podjetnikov. Zasto-i go enakdr Nepristranski li^dnik je pa sodnik Henry Ber. .'j asBi jkar je bik lani v mesecu usrju podpisana pogodba, da igtanovi sklad za podporo ¡poaelnih, plača vsak delavec sklad ;>4% od tedenskega užka, delodajalec ali podjet-pal»/i%. ... tj je v tem skladu okrog ■in dvajset tisoč dolar je v. :poselna podpora se prične v u pogodbe izplačevati šele prvega junija t. 1. borniki, ki vodijo zdaj stro-■organizacijo krojaških vcev, se zavedajo, da sklad [plačevanje brezposelne podr I ni tako velik, da zadostuje ebam. Oni upajo, da nova panja za organiziranje de-ev prinese uspeh,'ker se bo-»omnožili dohodki sklada za ■čevanje brezposelne podpo- ttfrtki radarji Mt majhno p o noi Socialisti na čelu delegacije, ki je poeetila ministra. Budu pes ta, 30. aprila. — Socialistični poslanec Payer je včeraj vodil delegacijo brezposelnih rudarjev k ministru za javna de-a z zahtevo, da vlada nekaj u* trene v prid rudarjem v Salgo-Tarjanu, ki so brez dela in sredstev za življenje. Minister je odgovoril, da premogovniki so prizadeti vsled splošne industrijske krize na Ogrskem. Ponudil je vaoto $200,000 subvencije v svr io, da se brezpoeelni rudarji u posli jo za gradnjb cest. Okrog 8000 rudarjev in njihovih žen ter otrok je prikorakalo peš pred Budapešto, toda polici-a jih je ustavila. Zdaj taborijo na praznem prostoru yinaj meat* in čakajo pomoči. *— 10 ampanja za organiziranje aških delavcev je že priče-ne poneha preje, dokler ne organizirani vsi krojašk vci, ki izdelujejo ženske ■ / ce. _ )dnik Horner bo zdaj imeno-tajnika za upravljanje bkla-izplačevanje brezposelne wre in obenem ga bo on nad-val. '•> latorji—hipokriti, ar $e prohibicije Mil ——» t> je nazval senator Bruce veno senatorjev. — Edge Je rial novo podlago sa močnej- pijačo. ashington, D. C. — Senator I iz Marylanda je v petek svojega ognjevitega go- oUlolžil večino senatorjev hipokrite, kar se tiče proh -! In pri celi stvari je naj-t(7, da »o ni slišal niti en protesta ali zanikanja, pi^ ijjiim povdarkom je ls-•-«• nikakor ne ame prekati število tiatln senator-¡¡¿^ resnici za prohibici- im —— PROSVETA' ■ ■ B%~ PraisaMk orgaalzaalja Ž» al airs t IftfMM strojnikov spet 10 jMV | Vnjaško čete peaiaae v^kraj kle-1 Martina Vlnška, ki je ime* to po avinjo. vse oatalo pa je uničil kve. w Pri isipravljanju Šentilj«, raaiakavanju v plamen. V gaspodarekem po1 ike «erkve k detol tudi 27lettii'bolezni odkril, da^^ zidar Ignacij M«6ek. Padel pa vzroča bacil aplroheta, jo pri tem s sls^o postavljene- neke vrste plaanivost. flop j u nahajajoči. se t ;rUe tiel to vpli lio Lan je bij eedtm Govorice o njegovi resignad ji | ao prezgodaj. D. C. — William aretirani. Mexico City. 30. apr. Grafleo" poroča, da je zvezna __ __ >u vlada poslala vojaške tet« v Zi- H. Johnston, predsednik organi-1 tacuaro, kjer so v torek kln ikal-zacije Intl. Assn. oi Machinists. uprizorili krvave ilfrrede in se je vrnil v glavni urad svoje ubili 4va vojaka. Krajevne ob-organizacU^ v Washington. Bil P*?ti £ ukazale aretirat» duhov-je težko bolan skozLfedem me- nlke> ki «> nahujskalNaroike na secev. Precej časa je bival V teku je preiskava Floridi, kjer je pred več leti kupil majhno farmo. Govorice, da Johnston resigni-ra, niso po izjavi drugih odbornikov resnične. Johnston ne bo več kandidiral za predsednika, ako ae. njegovo zdravje ne ohr- VooH Iz Nllcpv Lenéek, notar v Skofji Loki, je 17. apr. nenadoma preminul v «8. letu staro**. Kadičevi internirane! tešijo iovniki i sestvo v najemu, ao sgoreli, vrhi j tega tudi vsa krma, slama, žito. krompir, sploh vse. Najemnik "E1 je namreč prezimil živino na svo jem posestvu, proti pomladi pa jo postavil tri vole na to posilstvo, da pripravi nekaj gnoja itd. Skozi zimo je varčeval, d« bi imel spomladi vsaj enkrat od vsakega pridelka dovolj za senu za olje posestvi, a sedaj mu je požar uničil vse poljske pridelke in tudi vprežno živino. Najemnik je mali posestnik, precej zadolžen. Tragedija v cetinjakem aod* nem poslopju. Na oetlnjokem sodišču prve stopnje ae je U>. ne veliko na bolje. Kandidatje državo. Poročajo, da ao dr. Vlad-prijavijo svojo kandidaturo v do Maček, Jos. Predava dr. Ju-mesecu januarju,in volitev od-lrai Krnjevič. dr. fii. KOšutič in šbdel Krim j« ^ jt| ■tlMIMA goi mirovne Vodja Rifijancev noče Ki v izgnanstvo in vojna v Maroku ne bo nadaljevala. > • -........ v ' ' fi,' Oujda, Maroko, SO. apr. — «i-fijSnska delegacija je danes odklonila mirovne pogoje Španije n Francije in vojna v Maroku se x> nadaljevala, če Francozi in Spanci ne omilijo svojih pogojev. Abdel Krim je sinoči poslal posebnega poslanca — 67 let starega vojaka, ki j?.peš prehodil 70 milj dolgo pot čez hribe —ki je prinesel njegov odgovor. Krim je odgovoril, da nikdar ne pojde v prostovoljno izgnanstvo katoor zahtevajo sovražniki. Dalje je sporočal, da brez avtonomije za Rif ae bo miru. Krim. je tudi od klonil priznanje maroškega sul tana in razorožitev svoje ar made. KongretMM M »»isla za Mrs. Kahn je izzvala a svojim prvim govorom pred zbornico vihamo odobravanje. Washington, D. C. — Kongre-snica Florence Kahn iz California je v Četrtek ostro kritizirala zbornični odsek za ljudsko Štetje, ker ni priporočlj kongresnega načrta za revizijo kongresnih okrožij. Pograjala pa 'je tud člane zbornice, ker niso zahtevali .od svojega odseka, da tskjia-črt odobri. Mrs, Kahn je ena izmed treh kongresnio ter je bil to njen prvi govor pred zbornico.. Kon-grešniki so ji viharno plosksl ko je končala s svojim govo-rom. _ . Kongresnica Kahn je opozori-la na težke posledice, če bi se res Skoro dve uri je par naspro- r prohibicije Saro pobija« Instead o v zakon in 18. ustav- lodatek. tnutor Kdge iz New Jersey-K-in,ml, da je čas, da*e od-maska z obraza prohibiei-»'"Vdaril je, da je ameriška F0st "Poznala, da je Volstea-hakon Uedast in neizvedljfy fJ* zasliševanje pred senst: odsekom je pokazalo, da i hki sploh ni prohibicije t na papirju. Izkaza-<'a se suhaŠko postavo pni samo v nekaterih krajih, iu< ali kaj •»jalo v ustavi. Vae kar Mri»bno, j« Volateadovo po-P predelati, da bo ' |j. s katero se Amerika Avgust KoAutič vlošiU pri sodi šču v Zagrebu tožbo proti državnemu erarju za 600.000 Din. od- l škodnine, ker so bili internirani. Kakor je videti aolo drago ceni- bornikov prične v mesecu aprilu- Te»qrtn'sa glavne odbornike t r;i} | i^b loll , Johnston je bil skozi zadnjih ntirinajst let vodja naprednih, strokovnih organizacij. Večkrat N° 8V°je je bil kandidat naprednega ele- Vlaoka ataro^. V Metliki je menU na konvencijah Ameriške te dni umrl upokojeni orožnik in delavske federacije, a vselej je posestnik g. Josifc KopinlČ v vi-bil poražen od konservativnega »oki sUrosti 91 Vat» Kot upoko-elementa. Bil je zelo aktiven v jenec se je naselil v MeUiki. kjer gibanju za aplo&no ljudsko last. »i je pridobil lepo premoženje. Vodja je bil pri Plumbovem na- Potfr pri Sv. Aatano na Po-i rtu. Bil je tudi predsednik hovju. Na velikonočni petek Konference za progresivno, poli- popoldne je izbruhnil ogenj v tično akcijo, ki je imenovala po- gospodarskem poalopju.Mihaela ko j nega La Folletta za predsed- Strdiria p. d. Glažorja pri Sv. niškega kandidata. Vlada zaMa praga-njotj mzaika z^rovtlo V Kfiiwst Cltviu so obtašane tri tvrdlce, ki ao raspečavale razne ničvredne žavbe.. Kansas City, Mo. — Tisočkrat je bilo ljudem povedano, da sa nekatere bolezni—kot na primer za raka ali aifilis — ni nobenega zdravila, ki bi pomagalo v vsakem slučaju in vsem. Pri takih boleznih* more pomagati edino zdravnik, ki bolnika natančno preišče. Zdravljenje na daljavo je nesmiselno in maza-ika zdravila so pač naVadne žav-be, ki 'ozdravijo' le žepe tistih, ki gredo mazačem na limanlce. Toda vkljub vednemu opozarjanju se dobi še vedno vaepolno ljudi, ki kupujejo vsakovrstna patentirana zdravila ter iščejo pomoči pri mapačih, ki zdravijo na daljavo. V listih je vedno polno kričavih ojJasov o raznih dKvrednih žavbah, ki baje o-zdravijo vse mogoče bolezni, tudi take, ki jih zdravniška veda ne more ozdraviti. Zvezna pošta pasi na take ma-zsče ter Jih temeljito zašije, k*» dar zaloti katerega, da izrablja pošto v svoje nepoštene namene. Ampak pošta seveda stopi Antonu pri Pohorju, ne da bi kdo o*azll v hiši ae nahajajočo staro prevžitkarico, ali vsaj rešil živino iz hleva, Ogenj jo ob-| jel tudi hišno poalopje, naksr je šele starka soRuUa hevsrnost ter s težavo relila sebe, kozo in — m apr. odigrala rodbinska tmfedi-Ja. Djoka VukCevič je iivel v slabih gmotnih razmerah in je vsled tega tudi njegova žena morala hoditi na delo. Ker je bil mož ljubosumen, Je prišlo pogosto* do prepira. Ženi je bilo to neprijetno in se je Šla nritožit na sodišče. Mož je pohiti zameno in ko jo stopila v sodno poslopje, je trikrat iz revolverja atreljal na njo. Ostale krogle je pognal sebi v prsa. Žena je oatala na mestu mrtva. Djoka pa je težko ranjen in ni upanja da bi o-stttl živ. Pešar. — Dne IS. aprila po^ poldne Je pri upokojenemu že lezniškemu čuvaju, SOletnemu Matevžu Marnu v Gradcu pri Litiji št, 42 nastal ogenj, ki je uničil hišno poslopje, svinjski ga lesenega odra z vižine 15 metrov na tla, pri tomer si je zlomil obe roki. Ranjenca so prepeljali s reMlnim avtom v bolnico, Radikalni list v Mariboru. — Kakor se poroča iz Maribora nameravajo mariborski radikali izdajati svoj radikalni Ust. Kanj Je ubil otroka. ~ V Kretnicah je vodil konja Bletni sin GaberAkaV Nenadoma ga je pa udaril Vonj s kopitom po glavi, da je obležal mrtev. V Belgradu ao aretirali nekega Poljaka, ki je s različnimi sredstvi omamljal mlada dekleta in jih potem izrabljal. Po pVe-stani kazni ga izženojo. hlev iri malo drvarnico. Skofla znaša okoli 26.000 Din. ,Marr\ je zavarovan za Din 10.000. O gen j je prišel iz peči skozi zspa dd dimnik v slamnato streho. Noeroša pri renovira^Ju cer ZDRAVSTVO Nova teorija o raku zavržena. |~Pariz. — Te dni je prod insn-s t veno akademijo preči tal profesor J. A. D'Arsonval raspravo profesorja J. Tissota, od pariškega naravoslovnega muzeja. V razpravi je podrobno navedeno, kako nastane rak. Poyedano je, ^a povzroča raka abnormalna oblika plesni vostl. Dr. Tisspt trdi, da je a posku-, si našel, da so virusi (organičnt strupi) rasnih bolezni popolnoma enaki plesnivosti raznih vrst lita in drugih rastlin. Da je torej nekaka zveza med rastlinsko plos nlvostjo in raznimi Človeškimi nalezljivimi boleznimi. Tako na primer bi naj bi) po njegovi trditvi virus koz enak plesnivosti krompirja, osepnice v sorodu plesnivostjo solate, tifus v sorodu s plesnivostjo koruze, itd. Dr. ^iasot pravi, da Jo pri svojem Znanstveniki a* Mm trditve ter prišli do zaključka, Iva teorija o plesnlvoatl |ku> rasnih nalezljivih drši. K ( hleagu ja logar I'lucttg0.-^CB| [ni komisar dr. som poroda, da logarju v Chicagu kateremkoli drugem stu na svolK» Yp ru napreduje mesto v veliki meri, kar zuje vedno manjša Leta 11)06 Ja >amrio 100.000 prebivalcev [na legarju, lansko 11.4. Zadnja t»B| cagu umrlo samo tri garju. Točasno stveni departmont ničnih prenašalcev čim jih je bilo leti par sto pod sdrs trolo. Dr. BuadoMn Imamo Clkažanl hrano in mleko take ali večjo velikosti pred izmed Ml kriv k "Oprostite, gospodi morete ix>vsdati, kja zarec "trdega"?" "Gospod, Jas sam nik nu iHiuličnl lelos že tretji, kl mo je to toma imel sa polkajei • h, , NIČ kaj zdravo ao bo če se bo Štiri sto m tajoev brez prestanka skovanja. Morda as aaučs, zgodilo, kar priporoča odsek, da me namreč puČMAMt,|rvv¡sí ju kun grešnih okrožij do prihodnjegs judakega štetja, to Je do leta 1980. Sedaj so razdeljena okrožja na podlagi ljudskega štetja leta 1910. Vsakemu pa je Jasno, da se je od takrat marsiksj spremenilo, ter'da ao nekatera industrijalca središča in razna mesta ed takrat nareele v mnogo večjem razmerju kot pa podeželska okrožja. Nekatera mesu — kakor Detroit in Los An geles — so skoro brez zastopstva v kongresu, vkljub temu. da je njih prebivalstvo tako številno, da Jim gre po ustavi zastopstvo Kongresni k i, ki od spirajo | distrikcijl, trdijo, da ljudsko štetje lela 1920 ni zanesljivo pokazalo resničnega prebivalstva, kajti ~ pravijo — številni vojaki ao se podali v mesta, namesto forme, dalje da nf in v selo slabih __okoliščinah, ter da so bili števci slabo plačani ter m di tega nezanealjlvi. 'Toda še nikdar ae ni izvršilo nobena ljudsko štetje." Je po-vdarila kongresnlsa. "da oe n kdo kje sešel ki*o>lrdil. da Je bilo popolnoma oči vidno i ¿no šteto. Toda dejstvo Je. da m je vršilo leta 1919 Uadako štetje la da ae moro v smislu unta ve revidirati kongresna o- In f kroftja no podlagi tistega »tet- dan zlorabljanju pošte. Sedaj pa so di druze svssne shlazti etveri-e gonjo proti sleparjem in sleparskim tvrdkam, ki razpečava-jo takozvana 'zdravila za vae', •pomlajevalna sredstva, 'zdravila za gluhoto* In podobno. Na prodaj so na primer razne priprave in pilule ter žavbe, al 'vrnejo moško moč*, dalje zdravila, ki ozdravijo raka in polno podobnih žavb. Zvezne oblasti skušajo aedaj mazačem. ki take ma-zarije razpečavajo, stopiti za vrat. ;•• ^¡aKkzxy .«.,. Zvezna veleporota Je v tem mestu te dni obtotila tri tvrdke, ki razpečavajo rasne slepamke žavbe. ter določila, da pridejo u-radnikl teh tvrdk pred aodnl stol. Istočasno Je bilo nazi njeno, da s* bo po celi deželi u-vedlo natančno preiskavo Ur pograbilo vse rsspočsvalee 1 parskih zdravil. Ena izmed obtoženih tvrdk Je imela več podralnlc, ki eo pod reziUkrimi imeni a avojlml sle-parsKimi zdravili ialemale lahkoverno ljudstvo. Ta tvrdke & a fvojiml pndruSaicami vred dveh let» napravila nad 000 dobička Je rekel wpaWIkan-; svofáM sinu. "Vsak Francoz ims mmúÁ ink E ..»•tí * ■ « .i c, k» Z STALNA KOT SO ZVEZDE Je njihova tiepreatana kakoveat, njihov neizpremenjen dober okua — valedtega vedno več kadilcev kadi tke m a » I u i i t i Mvaas vo»a" «» « owraev «Marra»"mu*» ismuoii IVAN PAJK, Victor Dealer, Coneaiaugh. P) 24 Mala Street FROSVBT* PONDELJEK, 3. MAI A Črtic« o državah ssijt Kalifornija. (KONEC.) morali sklepati, d* je Kalifornija najbogatejša drtava Unije. Kalifornijel imajo akoraj ravno toliko avtomobilov kakor pr«-bi valci države New York, ali ta bo- ■sajenje pomaranč je imelo ve-1 ^država ima trikrat toliko lik vpliv na razvoj poljodelatva I P«*bivalcev kot' Kalifornia. v Kaliforniji. L. 1924 je bilo v tej državi če z 17 miljonov pomarančnih dreves, ki ao produoi-rala 22 miljonov zabojev pomaranč v v rednosti čez 42 miljobov dolarjev. Pomaranče odpošiljajo vsak mesec na trg. Skoraj 60^ vt»eh pomaranč, pridelanih v Združenih državah, pride iz Kalifornije. Najbogatejil pridelek pa je grozdje; letino grozdja m> I. 1924 cenil nad 64 miljonov dolarjev. Skoraj devet daeatink vsega ameriškega grozdja pride iz te države. Ameriške limone pa prihajajo skoraj izključno Iz Kalifornije. Država tudi prideluje raznovrstno druga aadje, katero prihaja na trg a veža, o-sušeno ali v konzervah. Velika večina farm dobiva vodo na u-meten način potom irigadje in rodovitnost teh farm je velikanska. . Razen sadja, tvorijo glaven pridelek seno, ječmen, fižol, bombaž, krompir, riž, plenica In sladkorna pesa. Sploh ae je sladkorna pesa prvič sadila v tej dr« žavi. Dandanes je državs tretja ns vrsti v tem pogledu, ali ima ie vedno največ sladkornih to-varen. Razvoj manufakturnih industrij je pripisstl odkritju t kurivs, zlssti petroleja. Železnice v Kaliforniji rabijo večinoma nafto (surovi petrolej). *h. 1928 je država producirala čas Četrt miljona sodov petrpieja. Kalifornija slovi tudi po svojem rudarstvu dragih kovin zlata in srebra. Tvornilka industrija jako napreduje; glavne industri je so konzerviranje (canning)s rsfinlranje petroleja, les, moka, tekatili, tobak, cement, atrojl in kovinski izdelki.. ^ Ako bi se bogastvo posdinih držav smelo soditi po Itavilu lju dl. ki Imajo svoj avtomobil, bi najbolj obljudeno mesto Kalifornije, laži 480 milj jugovzhodno od San Fran-cisca in je trgovidut sredilče južne Kalifornije. Meato slovi kot največje aredlMe na avetu za filmsko industrijo. Tam se nahaja približno &0 družb za izdelovanje filmov, ki zaposlujejo 20,000 ljudi v 62 "študijih". Los Angele« je tudi priljObljeno zdravilišče. San Frandace jenajvažnejše trgovsko mesto Kalifornije in izmed vseh velikih trgovskih aredišč Združenih dfžav stoji na tretjem mestu. Mesto ja zgrajeno ob velikem in varnem zalivu San Frandeco, iz katerega vodi v odprto morje ožina Gol-denGate. Poleg 8idneyja v Av-straliji slovi to pristanišče kot najboljše na svatu. San Fran-cisco ja tudi eno izmed najkras-nejših primorskih mest na svetu. Ima važne in raznovrstne industrije, od keterih so nsjveč-je industrije slsdkorjs, cigar, čevljev, oblačil, moka, konaervi-ranega sadja, livarna in atroiev. Oakland, tretja meato v Kaliforniji, laži tudi ob zalivu San Franciaco in ja oddaljeno le sedem milj od San Francisca, od koder vozijo "ferriea" v Osk-land. Oakland ima vdlik pomorski promet, jaklarne, železarne, ladjedelnice, predilnice bombaža, barvarnica, tovarne srajc, mlina za moko in tovarne pohištva. Glavno meato drftave je Sacrg» mento, ki leži 78 milj daleč od San Francisca ob reki Sacra-mento, po kateri plujejo veliki parniki. Reka ie Izliva v zaliv San Franciaco. Mesto Sacra-mento je sredilče zalbg za ru dsrski okrsj in sa oarednjo poljedelsko dolino in js glavna toč» ka sa nakladanje pomaranč in eitron, svežega in suhega sadja, orehov, hmelja, riže in živine. Industrije mesta Sacramento sp tovarne za konzerviranje sadja, čistilnice riža, mlini, čistilnice fižola, opeksrne, žage in druge. Izmed drugih poglavitnih mest naj navedemo Saa Diege v južni Kaliforniji, ki ima mnogo brodovja in izvaža limone, olive, olivno olje, rozine, zuho zadje, med, bombaž, konzervirane ribe, krzno in volno,. Meato je tudi važna postaja ža ameriško mornarico tn ima precejšnji turi-stovski promet. Berkeley leži tudi ob zalivu San Pranciscu, približno devet milj dsleč od mesta 8an Francisco: Mesto je sedež vseučilišča "University of California" in ima tudi obtirne milarnice ter tovarne za lan eno olja, Ikrob, orgije, črnilo, pohi-Itvo, stroje, dvigala itd. Lang Beach leži dvajaet milj južno od JLos Angelesa in ima iadjedelni-ee, petrolejsk^ vrelca, predilnice volne, atrojarnice in tovarne za konzerve. Paeadena, ki leži de-aet milj severovzhodno od Los Angelesa, je sredilče bogstega aadjerejskega okraja, zlaati kar j tiče pomaranč in limon. Fn ne, ki leži 286 jugovzhodno od „ in Francisca, je sredilče jako bogatega poljedelskega okraja, kjer Imajo farme izdatfae iriga-cijske naprave. Od skupnega prebivalstva dr iave Kalifornije je 1. 1920 bilo 767,626 tujerodcev. Izmed njih so prednjsčill Italijani (skorsj 90,000), Nemci (skoraj 70,000), potem zaporedno Švedi, Ruai, Danci, Švicarji, Norvežani. Jugoslovani, Poljaki, Finci in Madja-rl. Bilo je tudi čas 60,Q00 Japoncev in skoraj 20,000 Kitaj-cav. Skupaj a svojimi otroci ja tftlokolno tujerodno ^prebivalstvo znalalo čez poldrugi miljon dol, skorsj polovico vsega prebivalstva te države. Kar ie tiče tujerodnih Jugoslovanov, uradna statistika 1920 jih je navadna 7,279. Ali zlaati v tej državi ao statistiki glada Jugoslovanov posebno nezanesljive. Precej konservativne cenitve stavijo število Jugoslovanov v Kaliforniji na približno 21,000. od katerih bi bilo skoraj 14.000 tujerodcev in čez 7000 tukaj rojenih od tujerodnih staršev. Po tej cenitvi bi bil njegovem ukazu. Prišle so — ali glej, to niso živi ijudje, to ao aifieiia Ji «aaj; t©po «trme mrtve oči, na pregibljejo se ustnice .. . 8trsn, strsšils!... M * Zasmejal aa Je. Cemu pač to. čemu Jih kličem? Kaj ja td ree moja opravilo? Ka; je moja dolžnoet, da se ukvarjam ž njimi, da zapravljam po nepotrebnem udobno noč? Cemu bi ae mučil, da bi uetvaril življenje, ko ga lahko Živim? Ko lahko livlm Življenje — to ostudno, »ostudno Življenji 1 . . . Takoj so bili vsi pred njim, ki ja občeval ž njimi, ki je bil navezan , nanje službeno In družabno. Vsi so bili pred njim in prod njim ao bile tudi vsa ure njegovega vsskdsnjeg* življenja. Tujec je bil med njimi. Malankoatno, -brezpomembno, nizkotno in smešno je bilo tudi njih življenje, ali razloček Je bil velik. Radfeček Je bil, da ao smatrali svoje mslenkoalao, vsakdanje življenje sa zelo resno, pornemboo-la potrebno, da ao smatrali sebe za bolj ali manj imenitna, važne in neobhodne. On je hodil med njimi in Ja živel prav isto življenje» ali smatral ga je sa nepotrebno in neumno, sam geti» zs m-potrebnega in ne-vainega .. • • * S Izgubljen sa sdMrom. priklenjen na življenje, na 11 (lienfa Ali grisel je v vajeti in usta so se |x*nila • . • Sedeli st v goeMlnir. in tedaj je prišel I mladi Miheles ta je prised. I v družbo. Njegov klobuk pa ni MI večponm k«n. tudi kravata ni je na-' bila več nega. vlhr ae svetile oči, "Kaj pa Jekob pa ae Je ia ni vedel "Kaj ja vprašanje a srd se je sa o /h\<>/iana in proaor-■relok« nt imel. Vlažno so ia bile napete, veeele. a tabo?" j, vprašal Krničar. prestrašil, »preletelo ga r* )*■ t*onovil Krničarjevo «issoni m kakor strah in i» /^svetilo v eh. j Mihelee pa se je smehljal, ni vedel, kako "Sit si tega življenja, kaj ne?M se smehnil Krničar. ■ L "Sit do grial" Jakob Je prabledel. ^ "Potrpi, prijatelj, zdaj te pa nekaj vpra-lam. Kje ai bil daaes?" . t ^ ; "Izprehajal sem se." #,0b tako vro&m dnevu? In zunaj mesto? In po ratnejn polju, po razpokani, razgra-panl poti? Ko lije kakor goreča ploha?" . Mihelee se je čudil zmerom bolj. "Kako vel, kod sem hodil?" "Izkušnja, prijatelj!" Takrat se j« vžgal Čuden plamen v njegovih očeh, obragfnu je bil rasoran kakor sedemdesetletnemu atarcu. "Ne boš?se izprehsjsl več!" Hotel jI dostaviti le nekaj/toda obmolknil je. Krničar pa Je napeljal razgovor na drug* stvari. ' "Pomisli, Jakob!" ja pripovedoval, "kaj m jnl je sanjalo nocoj. Bili smo tam, Bog vedi kje, mi val: ti, Greben, Paaar, Mihelee in jas in Ia par drugih. Tako smo bili sanikarni in malovredni, da bi nas |epaa na bU oblajal. Sedeli smo Okoli velike sklede in smo izbirali lečo. Neumno delo, In mane je bilo skoro sram, tebe pa tudi. Pa kaj, le godrnjati nismo smeli! ~ * ------- veliko pipo v ustih in je gledal zanlčljivo na nas. Kadnt Jt le Mo malo zaaodrnial. Je vzel is ust dolgo pipo in Ja zamahnil: "Ali boš tiho, nesnaga ti ničvredna! Izbiral boš lečo, dokler ne boš pameten! Če aa mi le enkrat zacmerit, ti nategnem Ubije, da bol aamega sebe s oslom zmerjal!" — Vrag vadi, da me ja bilo sram. ampak pomagati ai niaem mogel, i Življenja pa je bilo vendarle in v avojem srcu sem *lK>*toval tisto klsdo robsto . . . Preklete sanje!" Jakob nI poslušal veliko, trd ln slvobled je bil njegov afera*. "No. čemu odhajaš?" je klical Krničar. "Jaz sem prav dsnes tako vesel, kakor da bi se bilo nekal zgodilo z menoj. To ja bila tista leča!... No, oetani!" "Zbogom!" je odgovoril Jakob In, ko je šel mimo Mihelca, je še dostavil: "Na boš hodil več po ravnem' polju ob tako vročih urah!.. žal mu jt bilo mladega fanta. "Na vodomec nJega ti ne dam!... Njega ne In ne sebe In nikogar več, vedomec!... Nisem še umrl, le je v meni kapljico krvi." Skoro vaael je bil, ko aa mu je zdelo, da Ja spoznal vse tako jasno in da ja rešitev tako lahka. Ena sama odločna, urna kretnja in vodomca ni več in življenjs ne... Tiho je Odprl duri, hodil je po prstih in •prestrašil se je, če Je zaškripalo, zalumelo. Ležala je mirno, gole roke na odeji. Trepalnice so bile male odprte, zdelo ee mu je. da aa svetijo hudobno aelenosinje oči ... Za hip aa ja »drznil, ja pomislil, zabolelo ga ja v glavi, v srcu ... Ali fakoj je bilo vse Jasno, sa vedel ae de svoje dolžnosti. Narahlo je odgrnil odejo, zasvetile so ae bele gole prsi. Sklonil se je. "Beg sa te usmili, vedomec! . . * Zakričale je. zamahnilo, nato je bila tiho. Na odejo, na rjuhe, na tla je lila kri H njenih ia njegovih prsi ,, # - ___ v vode. Mencati in sukno ne sme. Obesi v senco. jrte najboljše v mlačni airotki brez mir ls. Vodi, s katero izplaknel, pri- Janezek in Jurček, mala sinčka baptiatovskega duhovnika, sta slišala očetovo pridigo o krstu. Takoj sta se odločila, da bo-daj nekoliko soli in kisa. Ko si sta krstila veš hišni zavod ma- prt dobro ovlla ga dobro nategni in položi na platnen prt ln ga zvij z istim trdno skupaj. Kma-u nato ga izlikaj. Na ta način ostane blesk popolnoma ohranjen. » ; | Kako odstranimo različne ma deže? — Mnogo madežev se lahko odstrani z vodo, ki so v njej vrela bršljaaova peresa. Na sveža peresa vlijemo vrelo vodo in pustimo stati. Nato se izperejo madeži. Likalniki na rjave, ako jih tople namažeš s stearinom, za kar lahko porabiš koščke od .... solata. — Osnažl solato, preglej vsak liat ter ga pre-reži po dolgem in počez, operi v mrzli vodi in akuhaj v slanem kropu. Skuhana stresi na roleto, pa polij z mrzlo vodo. V kožici ssgrej masla in maati, pridani drobno zrezane čebule in pe-teršilj, moke ter naredi tyedo-rmeno prežganje, zalij, osoli ia popoprsj, ko se malo po vre, pri-mešaj rahlo solato, da ostane cela. Kake Izdelujejo perzijske preproge. —-. Perzijske preproge so dandsnes drsgocenest, za katero «e izdajajo velike svote. Zanimiv je ps.tudi njih postanek.— Ugodne jvilike dežele, praatara izročila in, prirojen čut za lepoto se družijo pri isdelavi teh čudovitih Izdelkov. Tvarino, volno dajejo fttevilne črede ovac, ki ao največje, . bogastvo Persijcev. Volno pčistijo v tekoči vodi, dobro izkuhajo v velikih bakrenih kotlih, porušijo in nazadnje pred prejo iztepejo, skrtačijo in razvežejo. Na preprostih ročnih preslicah predejo dečki in dekli ce na pa^i niti. 8pfedeno ni navijajo na 2—8 čevlje dolge po-veamere, jritasto spletejo in položijo v -trebušaste lončene posode za barvo. Barvanje, ki pripomore toliko umetni lepoti preproge, izvršujejo razna plemena različno. Skrbno to čuvajo kot največjo skrivnost. Stanovitne raatlinska barve perzij skih preprog isdelujejo is do-msčih zelišč, drevesnih skorlj in lupin; napravijo Jih večinoma galunom. Pranja barvane volnena oblaka. — Skuhaj na 6 kvartov vode ki pa ga ne emeš osollti. Ko je fižol kuhan, ca odcfdl H voW>usti skoraj o-hladiti. V fižolevki po^m namoči in operi obleko. Filolova voda nanit*č vzame iz obleke vse madeže. Rdeča barvane stVsri se dobro operejo v krompirjevi vodi. Nastrgaj surovega olup-ljenega krompirja na atrgalniku ter nalij na to mrzle vode, ki jo precedi ček nekaj čaaa skozi robec. V tej vodi, ki se ne sme segreti, operi blago ter ga dobro preplakni. Pri aplakn je vanju je dobro, d* aa vodi primeša nekoliko kisa. Obleko ne ovijaj, toda le na lahko iztisni ter jo obesi v senco aa prepih, da se hitro posuši. Ako je blago pri pranju postalo caajasto, pridani za ave-tle tkanine zadnji vodi nekoliko s belim voskom kuhanega škro-ba, za tegMM pa nekoliko preee-Jenegs gumUa. ki je bil par dni namočen. Črno in temnorjavo obleko se lahko pomoči v pivo, valed česa postane dovolj trda. . Balo volneno perilo pa spori v milnici na 6 kvartov vode Mi funta mila. To milnico lij v dve poaodi. Prvi polovici pridelaj tri žlice bora-ksa ia pari jako vroče.. Potem p» le v dragi milnici brez borakaa. Peeftrobeei v M da se ne gfcrti. — Sukneno obleko dobit» Očisti* v tobak o vi vodi ali v mehld vodi a salnrfJakovim cvetom H fanta aa 6 kvartov voda). Sukna deni na deakoia^ krtači a krtačo, katero pomahal ček. Mlade mačice se niso prav nič zoperstavljale; lepo sta vsa-,ko položila v banjo in jo kratila. Ko sta pa mislila krstiti staro, ae je zoperstavila, vstavljala in praskala. Ko je le nista mogla 'spraviti v'vodo, je rekel Jane-p tek: "Pa jo samo polpricaj, potem pa naj gre v pekel." sveč. § Notranje stran železne kožice očiatlft, da se ti bo svetila, ako jo dobro drgneš z vročo soljo. , Madeža ad črnila is belega perila, odstranil najlažje na,to način: Namaži madež z zelenim milom, nakapaj nanj nekoliko vode in položi na solnce. Ko je skoro suho, zopet malo niamoči, malo drgni z rokami in zopet položi na solnce. To ponavljaj toliko časa, da madež popolnoma izgine. Ma*tr»t Fnfrttit odatranil iz laza, ako pomažeš madež s hudim kisom, nato pa z omehčano iloko, čez par dni zribaj tla s črnim mi lom in mlačnim lugom. Staro aur. m zalo apremenU ' sveže, ako ga dal v ptajo, prilijel Za dvakratno težo svežegs m le. ka in rsvnsl z zmesjo kakor o-bičajno pri pinjenju. Prej žarko maslo postane tako okusno kakor najboljle sveže. Kake ohraniš Vodno sveže surovo mnale. — Ko si sveže maslo a platneno krpo umila in posušile, napolni ž njim steklene posode, da ne preostane nlkake-ga proetora. Potem postavi kotlič, napolni ga s svežo vodo pusti ga nad ognjem tfliko časa, da začne voda poganjai mehurčke. Ko še vpda ohladi, vzemi posodo iz kotnčka. Na ta na Čin ima! čez 6 mesecev le tako sveže sur. maslo, kakor bi prišlo izpinje. , Osvežujoča In redllna pijača (lait Se paule). Rumenjak dobro premešaj z žlico mrzle vode in primešaj potem le polagoma kozarec vrele vode ter naposled ¿e nekoliko sladkorja; Krtača zs Isse očistil, sko polotil preko miznega roba časopi sni papir ter ga z eno roko držiš na mizi, s drugo roko pa potegneš večkrat z krtačo ob papir na robu mize, doklef se ne pozna umazano od krtača. Pereš pa 'krtačo 1e na ta način, da ae ne zmoči les, na katerem ea pritrjene ščetine. V posodi pripravi toliko tople niilni-ce, da ne seže do lesa. dčetka na. leži dolgo v tej milnici, da ae u-mazano loči od ščetin. Splakuj jo zopet v Čisti vodi, ne da bi zmočila les, jo dobro streel in postav pokoncu, da, odteče voda.v I Cmilne madeže iz lasa odatranil, če tudi zliješ celo ateklenico črnila po tleh, ako nakapaš 41 unč vitrijolnega olja v 2 funta čiste vode, s to zmesjo poli-ješ madeže, ki si jih preje zri-bala z gorko vodo in pezkom. Nato le enkrat zribaj in madež bo IzginiL 1 Sredstvo proti pegam. 8o ljudje, ki imajo občutljivo kolo, da aa jih solnce takoj prime. Dobe rdeče pege, ki poaneje postajajo rjave. Zoper to uapalno u-porabljal Sledeča preiskuleno sredstvo: Vzemi % unče borakaa ln 10 unč rožne vode, zmelaj oboja ter umij obraz zvečer prodno ležeš. Sredatve preti laladčnamn krč«. — Zmešaj eno llico araka, ruma ali kako drug^anočno žganja. In 8—4 kapljioe pravega, o-teričnega kumninega olja ter vzemi kakor hitra začutiš krč. To sredstvo je stara» preiskuše-no In gotovo učinkuje, klasi če aa je pojavil krč valed prehlaje-nja. Nasvet mladim dekletom. Kadar poljubljaš mladega moža z brki, se nikar toliko ne spozabi, da pustiš gumi v njegovih brkih. Henry Ford je trdno za prohi-bicijo. To je menda dobro za njegove šoferje. Iital t ll'frg Po.na^l L težko odvajar f Čuvajte „ ^ r«db. ^«»•Jt« za ™ Ä/'rö itkuriiah. DA 8KPHAS DOBRO ^ VO, PIŠI PO NASEl PRODUKTE. Imamo v salu* slad, hmelj, 1I4 ia vsa drus* potrsbSêln«. i ütkni| Groewljaas. sladščUarkm in » m dajalee žslasnias damo primer« ■ past pri veijih aeeočlUh. PiAiu lalormadjah aa: FRANK OGLAR, MSI Sapsrier Avsns«. ClereltW, 1 šgHfrsjts zs "Protve ZA MAJNIKI SMO PREJE14, V Ž A LOGO 6 NOVIH GLASNIH PRAVIH VICTOR PLOflC. Vse so po 75«. Zs poštnino Je troba poslati iSc vei. ■ Vm k prav« gljun* Victor ploéée. jako tivahn« «i pom lad« n «k 1 iu prj „in-potljito money ord»r. Nwoiit« vmJ Itirl ploàée, kajti main ploft« M po»ilj.ni„ v, "f 1 •r AaolH» ...... j.....................Vtll* j ..............JÇ S». «. »V»...................... Polka TUI1 7UU PaaM ▼ mtdMm»' «h« TUTS ------------A-......V» IM ............'.^...Mawk« .Poja Kvartet Con.-rim.iKh M'»r<.............................Paja Kvartet Conemauth ..........................................................Polka I »Ha........................................ .........Valč.k I Erafearaaa Kart......................... ...............i.narl^oMik^ 1SSSI Bali «Irl. Planin' Masla 7SSSS .....rv»..'....v7w7..iotU .....1.......'....Pox Trot .........................................Po* Trst Ml amo aSiai Slovancl v eell Ameriki ki prodajamo te Victor ploiče In «bh> » t Victor tovarno. iHill^^H Krasen spomin je S. N. P« J. knjiga "AKRfŠKI SLOVEM" '< s11 '»•' "" + 4 • •• • I». ' • v«.*'VM" ,*' ' ' ' v , Knjiga je fluatrorzna a nad 200 alikami, obsega 632 atrani, ja lqraano trdo vezana v plavih platnicah in ima zlata črka beaedilo os hrbta, ter Joraaen zlat znak 8. N. P. J. na apreJnj! platnici. Sobratja ln sestre a N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo ln na finam Star Engjiah papirja tlakana. Naročite takoj! Cena jo $5.00 • a poštnina nad. ■ Naročnino pošljite na opravniitvo Prosvets, 2657 So. Lawndala ave^ €hicagov DL Naroâtè lahko Vad|^ ZAPISNIK KOKVENCUE SNPJ. BEDNE bena 50c skal« okvirja mah. t- Popari šop pora s loncem vrela voda. puati da ae ohladi ln pomaftl nalahko a to Ukočino okvir. Nikdar več aa ne vaade muha nanj. SrSEJESA RA 9 TBK8SK0 OMIT SPMAJOeA BELA Tigka vabila za veselice in shode, vizitnice, ¿asnike, knjige, koledarje, !*t*ke itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drvih. gsok it. I >+- + TOBSTKO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. H. P. J., M TISKOVINE HUMA V SVOJI CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TJ-SKARNE. Pilite pe informacije na naslov: S. N. P. J. Mater?, 2667-59 South Lanmdale Avenoe, Chieaf«, IK TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI tSA UST' MENA POJASNILA. lasBsaHBBBBsaaBSSS111