NOVI TEDNIK ST. 31 - LETO 56 - CELJE. 2.8. 2001 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečlpri- peljal< do Rogačkega mostu, prihodnje leto naj bi bila ce- sta zgrajena do Tratnikove hiše, za obvoznico mimo Luč pa je rešitev časovno kar precej odmaknjena,« pravi Rose. URŠKA SELIŠNIK V Oleščah veseli nove ceste v Oleščah nad Laškim bo- do jutri popoldne odprli pre- novljen cestni odsek Pod- gorski hrib-Petrovo selo. Gre za skoraj štirikilometrsko povezovalno gozdno cesto javnega značaja s Šentru- pertom. Razširjene in posodoblje- ne ceste, ki je bila doslej v večjem delu neprevozna za promet, se veselijo predvsem krajani Olešč, ki so si po be- sedah predsednika vaškega odbora za obnovo Branka Per- tinača več let zaman priza- devali, da bi laška enota za- voda za gozdove omenjeni cestni odsek uvrstila v plan vzdrževalnih del. Letos jim je to končno uspelo in vaš- čani so v skupni akciji z iz- vajalcem del in laškimi goz- darji cesto pred dnevi uspo- sobili za promet. Ob tej pri- ložnosti pripravljajo jutri ob 16. uri pri kapeli nad vasjo Olešče krajšo otvoritveno slo- vesnost. S M TV Celje na čakanju Pogodba za prodajo TV Celje še ni podpisana - Kupec Ivan Pfeifer se je vrnil z dopusta, a iz Celja je poslovno odpotoval zdajšnji lastnik Janko Turnšek Lokalna televizijska postaja TV Celje je bila včeraj, L avgusta, še vedno v rokah dosedanjega lastnika in ustanovitelja Jan- ka Turnška. Čeprav naj bi bil začetek me- seca tisti čas, ko bi vajeti najmlajšega elek- tronskega medija v Celju prevzel nov last- nik, do sklenitve pogodbe med prodajal- cem l\irnškom in kupcem Ivanom Pfei- ferjem, sicer direktorjem Zavoda za ure- janje parkirišč in gospodarjenje z javni- mi objekti ZPO Celje, ni prišlo. Razlog? Pfeifer se je sicer vrnil z dopusta, a iz me- sta ob Savinji je moral poslovno odpoto- vati v Sarajevo prodajalec Janko Turnšek. Kot smo že poročali, se je Janko Turn- šek - sicer tudi lastnik podjetij Emo ETT, Elektro Turnšek in večinski lastnik podjet- ja BH Kabel net, ki je v začetku maja dobi- lo koncesijo za izgradnjo kabelsko razde- lilnega sistema v Sarajevu - za prodajo lo- kalne televizijske postaje odločil zaradi preobremenjenosti z delom ter dejstva, da zaradi tega ne more vplivati na samo kako- vost programa TV Celje. Ob prodaji je prav zaradi tega kot enega temeljnih pogojev no- vemu lastniku postavil ohranitev vseh de- lovnih mest ter zdajšnjega obsega progra- ma, želi pa si, da bi se kakovost programa izboljšala. Lokalna televizijska postaja je naprodaj kot celota; blagovna znamka z vso obstoje- čo opremo in tehniko vred. Čeprav je bilo pričakovati, da bo pogodba o prodaji TV Celje sklenjena do 1. avgusta, pa bo na dokončno odločitev treba počakati vsaj še do začetka Ivan Pfeifer: »Programsko zasnovo celjske lokalne televizijske postaje bom predstavil, ko bo podpisana prodajna pogodba.« prihodnjega tedna. Najresnejši kupec osta- ja Ivan Pfeifer, ki nam je tudi povedal, da se bo podpis pogodbe zaradi Turnškove odsot- nosti časovno zamaknil v avgust. Takoj, ko bo pogodba podpisana, bo Pfeifer predsta- vil tudi novo programsko zasnovo celjske lokalne televizijske postaje. Kot kaže, bo sled- nja doživela nekaj sprememb - jasno pa je tudi, da se Pfeifer kot novi lastnik ne bo ne- posredno vpletel v delo televizijske postaje, saj namerava tudi po nakupu TV Celje ostati na svojem zdajšnjem delovnem mestu di- rektorja Zavoda za urejanje parkirišč in gos- podarjenje z javnimi objekti ZPO Celje. IVANA STAMEJČIČ Kmalu nove Terme Po aprilskem požaru so pričeli temeljito obnovo Term Zreče, dela pa gredo h koncu. Zreško kopališče naj bi bilo popolnoma ob- novljeno do 15. avgusta. Nad vhodom v Terme bo nadstrešek, postavljeni bo- sta dve fontani. Garderobe bodo popolnoma nove, del bo po novem služil masa- žam, postavljeni pa bosta tu- di podvodni kadi. Iz garde- rob bo na novo narejen vhod v kletne savne, kjer bo tudi mini garderoba in solarij. Savne bodo postavljene v ob- liki kozolca, urejen bo pre- hod na sončno teraso. V prit- ličju bo na voljo Kneippov potok, turške in finske sav- ne ter ogrevani ležalniki. So- lariji bodo tudi v neposred- ni bližini notranjega baze- na. Iz njih bo mogoč prehod na sončno teraso. Velike spremembe se obetajo tudi notranjem bazenu. Nespre- menjena bosta edino wihr- poola in otroški bazen. Po- vršina bazena bo malo manj- ša zaradi nove bolj okrogle oblike. Prehod iz hotela v terme bo prav tako druga- čen. Na njem so uredili ga- lerijo, kjer bo možno pose- deti. Gostje pa bodo lahko uživali tudi v na novo postav- ljenem tropskem vrtu, na po- vršini okoli 100 kvadratnih metrov. Novost Term je tudi; sončna terasa, ki bo poveza- na s savnami in izhodom iz notranjega bazena in bo del- no prekrivala zunanji bazen. Kjer je bil nekoč zunanji bazen, nastaja vodni park. Uredili bodo še dva dodatna bazena ter prestaviU tobogan. Skupaj bodo tako povečali ba- zenske površine z dosedanjih 800 na nekaj nad tisoč kva- dratnih metrov. U. KODRIČ Popolnoma drugačen notranji bazen. Št. 31 - 2. avgust 2001 I NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9 Rimske propadajo še naprej Novi najemnik še nima dokončne pogodbe, država pa ne denarja, zato zdraviliški kompleks še vedno propada zdraviliški kompleks v Rimskih Toplicah še naprej neusmiljeno propada. Dr- žava, ki je še vedno formal- no pravni lastnik zdravi- lišča, letos za redno vzdr- ževanje zdraviliških objek- tov in urejanje okolice še ni namenila niti tolarja. Podoba zdraviliškega kompleksa je danes bolj kla- vrna kot kdaj koli doslej. Zdravilišče je brez gospodar- ja, saj novi najemnik še ni- ma pristojnosti upravljanja, zdraviliški objekti pa so pre- puščeni propadanju, brez va- rovanja, s strehami, ki puš- čajo. Za zdraviliške objek- te trenutno skrbita le dva us- lužbenca, ki naj bi kompleks tudi varovala. Ministrstvo za obrambo, ki je dolžno zdra- vilišče vzdrževati, pa je, kot kaže, na Rimske Toplice le- tos povsem pozabilo. »Na Upravi za obrambo Celje ne zanikamo dejstva, da je zdraviliški kompleks v najslabšem stanju doslej, vendar pa je glavnega kriv- ca treba iskati izključno v de- narju. V letošnjem proraču- nu ministrstva za obrambo sredstva za ta namen niso bi- la predvidena, saj smo bili prepričani, da bo upravlja- nje zdraviliškega komplek- sa že letos prevzel novi na-" jemnik. Ker se to še ni zgo- dilo, je upravljanje z zdra- viliškim kompleksom osta- lo še naprej pod našim okri- ljem,« je pojasnil vodja upra- ve Zoran Justin. Dodal je še, da so pred dnevi dobili zagotovilo državnega sekre- tarja Janka Deželaka, da je ministrstvo iz proračunske rezerve za nujna vzdrževal- na dela v nekdanjem vojaš- kem zdravilišču že odobri- lo okoli tri milijone tolar- jev. Zato bodo na celjski Upravi za obrambo skušali čimprej izbrati izvajalce del. Takoj naj bi začeli tudi s koš- njo parkovnih površin in po- pravilom klimatskih naprav, saj zaradi dotrajane napelja- ve obstaja velika nevarnost požara. Po načrtih naj bi bi- la dela zaključena najkasneje do 20. avgusta. Na celjski upravi za obrambo, ki za vzdrževanje zdravilišča Rimske Toplice skrbi od leta 1996, so v zad- njih dveh letih za redno vzdr- ževanje namenili skupaj okoli 20 milijonov tolarjev. Za urejanje okolice in koš- njo parkovnih površin je la- ni poskrbel novi najernnik, ki pa z državo še vedno ni podpisal dokončne najem- ne pogodbe. V zadnjih letih je bil negovan in vzdrževan le ožji del parka pri objek- tih, medtem ko je širši kom- pleks postal precej zaraščen in neurejen. Pred leti se je sicer začela sanacija 28 hek- tarjev zdraviliškega parka, vendar pa je načrtovana te- meljita obnova tega kultur- nega spomenika hitro zasta- la. Zgodbi o zdravilišču Rim- ske Toplice še ni videti kon- ca. Po zadnji seji program- skega sveta, ki se je nazad- nje sestal maja letos, še ved- no ni znano, kdaj bo država z ljubljanskim podjetjem Barsos podpisala glavno na- jemno pogodbo. Takrat bo tudi jasno opredeljena fi- nančna konstrukcija oživi- tve že deset let zaprtega zdra- vilišča. Direktor Medicin- skega centra Barsos Sašo Ba- ričevič zagotavlja, da je ve- čina sovlagateljev, s kateri- mi naj bi ustanovih gospo- darsko družbo, že izbranih, vendar pa njihova imena zaenkrat še ni želel razkri- ti. Kdo bo poleg MC Barsos sodeloval pri projektu oži- vitve, bo po njegovih zago- tovilih znano v začetku sep- tembra, ko naj bi predvido- ma z državo podpisali konč- no pogodbo. Baričevič tudi upa, da bodo lahko že jese- ni začeli izvajati investicij- ski program, po katerem bo- do v obnovo zdraviliških ob- jektov v treh letih vložili naj- manj 1,3 milijarde tolarjev. SERGEJA MITIČ Kapucinsko stopnišče prenovljeno Temeljita prenova stop- nišča z nadstreškom, ki vo- di do cerkve sv. Cecilije na Bregu v Celju, je zaključe- na, slavnostno odprtje z blagoslovom pa so pripra- vili danes, v četrtek, dopold- ne. Na pobudo Kapucinskega samostana so v občinskem proračunu letos zagotovili de- nar za nujno potrebno obno- vo kapucinskega stopnišča. V celoti so zamenjali ostreš- je in kritino, vključno s krov- sko kleparskimi deli, obnov- ljeni in na novo ometani pa so tudi stebri in pročelje. Ob- novitvena dela so trajala do- ber mesec, vrednost del pa je ocenjena na 9 milijonov tolarjev. Kot je znano, je bil kapu- cinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije na Bregu zgrajen v začetku 17. stoletja, stopniš- če, ki vodi do samostana pa dobri dve stoletji kasneje, leta 1826. Stopnišče z 90 stopni- cami, dolgo 42 metrov, je dal v klasicističnem stilu zgraditi takratni samostanski gvardi- jan Franc Humpl in velja za pomemben kulturni spome- nik v Celju. IS, Foto: G. DOMJAN Vozniki na Rogii Na Rogli se je v nedeljo zbralo na vsakoletnem sre- čanju več kot tisoč sloven- skih šoferjev in avtomeha- nikov, članov Zveze ZŠAM Slovenije. Po slavnostnem sprevodu uniformiranih članov, v ka- terem je sodelovalo okrog sto- petdeset članov iz celjske re- gije, sta več kot tisočim zbra- nim spregovorila direktor slo- venske Policije Marko Po- gorele in minister za promet Jakob Presečnik. Prvi je pou- daril pomen sodelovanja med šoferskimi organizacijami in policijo, še zlasti pri učinko- viti preventivni dejavnosti, prometni minister pa je na- nizal vrsto problemov, ki spremljajo poklicne voznike ter zakonodajalce in cestar- je. Menil je, da se je v zad- njih nekaj letih na področju izgradnje cestne infrastruk- ture storilo veliko, zaradi stalnega primanjkljaja sred- stev pa se program izgradnje nekoliko odmika. O izvaja- nju prometne zakonodaje, ki v živo zadeva poklicne voz- nike, je Presečnik menil, da se neskladje postopoma po- pravlja v korist poklicnih voz- nikov. Pohvalil je delovanje šoferske organizacije, ki šteje okrog deset tisoč članov in dejal, da bo tudi v prihodnje mogoč dialog med državni- mi institucijami in organizi- ranimi udeleženci v cestnem prometu, transportu ter pod- jetniki s tega področja. Or- ganizator, ZŠAM Zreče, je od- lično pripravil in izvedel sre- čanje. JOŽE MIKLAVC V SPOMIN Olga Vrabič v petek, 27. julija, se je po dolgi in težki bolezni izte- klo plodno in zgledno živ- ljenje nepozabne sodelavke, prijateljice in znanke Olge Vrabič. Njena smrt je globo- ko prizadela vse, ki smo jo poznali in z njo sodelovali. Bila je ena izmed tistih žensk slovenskega rodu, ki seje v vsem svojem življenju zelo zavzeto, zgledno in us- pešno zoperstavljala vsem iz- zivom in viharjem naše no- vejše zgodovine in se nikoli izmikala naporom in tvega- njem, ki jih je terjal boj za obstanek, svobodo, gospodar- ski, socialni, kulturni in vsesplošni napredek našega naroda. Olga Vrabič se je rodila v Šmohorju na Koroškem. Družina je morala zaradi na- cionalne pripadnosti, pono- sa in zavesti, zapustiti rojst- ni kraj in se odseliti. Prišla je v Šoštanj, kjer je oče odprl malo lekarno, Olga pa je v Šoštanju obiskovala osnov- no šolo. Gimnazijo je kon- čala v Celju, študij farmaci- je pa v Zagrebu. Že v mla- dosti, v času šolanja, so jo močno motile slabe social- ne, gospodarske in politič- ne razmere, v katerih so ži- veli in delali delavci in kmet- je v Šaleški dolini. Leta 1936 se je pridružila Komunistični partiji, ki se je tedaj najbolj odločno borila za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Naci- stični napad in okupacija pa sta težke razmere še močno poslabšala. Nemci so hoteli slovenski narod izbrisati z obličja zemlje. Vse, ki se ni- so mogli in hoteli ukloniti njihovemu zločinskemu po- četju, so začeli neusmiljeno preganjati. Med prvimi so aretirali in v Srbijo pregna- li tudi člane Vrabičeve dru- žine. V izgnanstvu so se vsi takoj vključili v osvobodilni boj proti okupatorju, tudi Ol- ga je odšla v partizane, bila je najprej borka kosmajske- ga partizanskega odreda, na- to pa politična aktivistka šir- šega Beograjskega okrožja. Za svoje delo v boju proti oku- patorju je prejela tudi parti- zansko spomenico, več zah- val, priznanj in visokih od- likovanj. Leta 1946 seje vrnila v Slo- venijo in začela opravljati ce- lo vrsto pomembnih in zah- tevnih političnih dolžnosti, od občinskih do republiških in zveznih organov oblasti in vodstev političnih organi- zacij. Postala je članica CK KP Slovenije in Jugoslavije, poslanka republiške in zvez- ne skupščine, članica Izvr- šnega sveta Slovenije, sod- nica ustavnega sodišča Slo- venije, opravljala je še vrsto drugih dolžnosti. Najbolj pa jo zagotovo poznamo po zav- zetem delu v Celju, kjer je bila sekretarka občinskega komiteja, predsednica občin- ske skupščine in nazadnje še predsednica 00 ZZB Ce- lje. Vznak priznanja za us- pešno in zavzeto delo jo je občinska skupščina razgla- sila za častno občanko Mest- ne občine Celje. Pokojna Olga Vrabičevaje delo vselej opravljala zavze- to, odgovorno in uspešno. Bi- la je skromna, poštena, is- krena in tovariška. Vsi, ki so jo poznali, so jo cenili in spoštovali. In vsi so jo moč- no pogrešali, ko jo je težka bolezen za nekaj let položi- la v bolniško posteljo. Zdaj je konec njenega življenja in trpljenja. Osebno je ni več med nami. Toda za njo os- taja močna sled, neizbrisen spomin ter velik in lep vzgled življenja in dela izjemne osebnosti. Prav zato smo ji izredno hvaležni in jo bomo ohranili v najlepšem in traj- nem spominu. RISTO GAJŠEK Za otrošico igro Na celjskem letnem kopališču so v prvi polovici julija namestili igralno hišico za najmlajše. S postavitvijo igral so v Komunalni direkciji Mestne obči- ne Celje mislili zlasti na otroke, mlajše od desetih let. Ob bazenu, na zelenici, je nameščena igralna hišica s plezali, gugalnicami in toboganom. IS Kje bodo parkirali laški avtoprevozniki? Javna razprava o ureditvenem načrtu parkirišča tovornih vozil in pokopa- lišča Laško v tamkajšnjem Kulturnem centru je minila po pričakovanjih. Na osnutek odloka o razširitvi pokopališča, izgradnji pločnika proti Strmci in rekonstrukciji mrliške vežice skoraj ni bilo slišati pripomb, je pa zato načrto- vana ureditev parkirišča za tovorna vozila precej bolj odmevala med stano- valci na Rimski cesti. Po projektu naj bi parkirišče to- vornih vozil uredili med pokopališ- čem in novo upravno stavbo komu- nale v neposredni bližini blokov na Rimski cesti. Stanovalci so prepri- čani, da kljub predvideni izgradnji protihrupne ograje življenje v tem delu Laškega ne bo več znosno. Na javni razpravi so sodelovali tudi laš- ki avtoprevozniki, ki so stanovalcem zagotovili, da bodo poskušali svoje delo organizirati čimmanj moteče za okolico, vendar pa večine niso us- peli prepričati. V Laškem se zaveda- jo, da se hrupu in onesnaževanju oko- lja ne bo mogoče povsem izogniti, kljub temu pa v občinskem vodstvu upajo, da bodo s stanovalci dosegli kompromis. Končno besedo o ure- ditvi parkirišča tovornih vozil bo imel občinski svet, ki bo odlok o tem obravnaval že na prvi septembrski se- ji- SERGEJA MITIČ Št. 31 - 2. avgust 2001 NASI KRAJI IN LJUDJE 10 Pokazali so^ kaj znajo Prireditev Pokaži kaj znaš v Dobju se je končala z dvema zmagovalcema, saj sta ansambla Unikat iz Gorice pri Slivnici in Vese- ljaki iz Dobja osvojila mak- simalno število točk. 2. mesto je osvojila skupi- na Mateja Moguja iz Žepine, 3. harmonikarja Simon Križ- nik in Dejan Kušer in 4. an- sambel Primoža Založnika iz Vitanja. Tudi za letošnjo prireditev je bilo zanimanje po besedah duše prireditve, upokojene učiteljice, domačinke Joži- ce Salobir, izredno in če bi sprejeli vse, bi prireditev tra- jala vsaj do enajstih ponoči. Tekmovalci so prišli iz dva- najstih slovenskih občin. Pre- vladovali so mladi, čeprav smo med nastopajočimi vi- deli tudi precej starejših. Ve- čini sploh ne gre za uvrsti- tev, ampak za družabno sre- čanje. Strokovna komisija je imela težko delo, saj so v isti kategoriji nastopali vsi, od za- četnikov do skupin, v kate- rih so nastopali že prekalje- ni glasbeniki. Iz Melbourna v Avstraliji, kjer živita že 33 let, sta na do- pustu v Bistrici ob Sotli oče in hči, Ivan in Lidija Lapuh, ki sta se predstavila s petjem in igranjem na orglice. Odli- čen je bil harmonikarski duet Simon Križnik in Dejan Ku- šer, ki ju uči Brane Klaužar. Dober je bil nastop Sare Ar- lič in Tine Bratuša iz Šmarja, ki veliko nastopata na otroš- kih prireditvah. Občudovali smo duet Amalu, ki ga sestav- ljata Mateja Plevel in Luka Vod- lan, oba člana plesnega klu- ba Kljukec v Krškem. Presenetili so člani an- sambla Utrinek iz Šentruper- ta nad Laškim, ki so izbrali dve skladbi skupine Čuki. An- sambel Mladi Kozjanci si je pomagal z dvema članoma an- sambla Izvir z Dobrne, ki je nastopil izven konkurence, saj je v Dobju že dvakrat zma- gal. Pohvaliti je treba nastop očeta in hčerke Marjana in Natalije Gorišek iz Harij pri Laškem z dvema lastnima skladbama, kar velja tudi za ansambel Tavžentrože s Ka- lobja, ki jih kot mentor vodi Matej Mastnak. Standardno dober je bil ansambel Jurij, lepo je bilo prisluhniti sta- rejšim godcem in pevcem iz Dobrine. Unikat in Veselja- ki pa so bili brez prave kon- kurence in so upravičeno os- vojili prvo mesto ter si brat- sko razdeliH nagrade in veli- ko torto. TONE VRABL Štirje najboljši za pohorsko coklo na Resniku (zadaj) Marjana Valenčak in Avgust Dečar, (spredaj od leve) Aleš Stropnik in Dejan Kušer. Veseli zmagovalci ansambla Unikat (levo) in Veseljaki. Za pohorsko coklo Devetnajst harmoni- karjev v petih starostnih kategorijah je nastopilo na 3. Jakobovih dnevih na Resniku za pohorsko coklo. Brata Domen in Gojko Jev- šenak sta skupaj s KS Resnik, župnijo Gorenje in občino Zreče dobro pripravila har- monikarsko tekmovanje, ki je navdušilo nekaj sto ljubi- teljev tega instrunienta. V ka- tegoriji do 10 let je nastopi- lo osem tekmovalcev, prva tri mesta pa so osvojili Aleš Stropnik iz Zg. Doliča, Ni- ves Tajnikar iz Oplotnice in Žiga Jeseničnik iz Socke. V kategoriji do 15 let je slavil obetavni Dejan Kušer iz Re- čice pri Laškem, 2. je bil An- draž Rotovnik iz Legna in 3. Aljaž Majcen iz Socke. V ka- tegoriji do 40 let je zmagala Marjana Valenčak iz Dekman- ce pri Bistrici ob Soth, 2. je bil Andrej Arbajter iz Sko- marij in 3. Dejan Kavčič iz Branoslavcev pri Ljutomeru. V kategoriji nad 40 let sta na- stopila Avgust Dečar iz Zreč in Jožica Ogrizek iz Šmarja. Ljudski godec je postal Av- gust Dečar, občinstvo je iz- bralo Aleša Stropnika, abso- lutni zmagovalec pa je bil De- jan Kušer. V nedeljo je naslovni škof Vekoslav Grmič blagoslovil še obnovljeni oltar v domači cerkvi sv. Jakoba, nato pa so se na prostoru okoli cerkve in pod šotorom predstavile domače kmečke žene ter mnoge glasbene in folklorne skupine s humoristi. T.VRABL NASI KRAJI IN LJUDJE 11 Zmernost in delo 101. rojstni dan Ane Križnik z Vranskega Pred Križnikovo gostilno na Vranskem so domačini pripravili krajšo slove- snost, s katero so počastili svojo najstarejšo občanko Ano Križnik, ki je v nede- ljo slavila 101. rojstni dan. Da je slavljenka med do- mačini priljubljena in zna- na, se je videlo po velikem Številu krajanov, ki so se zbra- li pri gostilni in ji želeli voš- čiti. Slovesnost je vodil Vla- do Rančigaj, za veselo raz- položenje so skrbeli harmo- nikarji, učenci Romana Zu- pana, vranski župan Franc Su- šnik pa je slavijenki med dru- gimi povedal, da so ponosni, da je njihova najstarejša kra- janka in tudi najstarejša Sa- vinjčanka. Ana Križnik se je rodila na Tešovi v občini Vransko v dru- žini s petimi otroki. Že zelo zgodaj je morala poprijeti za delo, najprej na domači kme- tiji, nato pa pri Majdičevih v Podgradu. Z dvajsetimi leti se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni na Vranskem, kjer je delala ce- lih 60 let. V tem času si je ku- pila hišico, v kateri živi še da- nes. Čeprav se ni nikoli poro- čila in ni imela otrok, je ime- la in ima še danes ob sebi do- volj ljudi, ki so jo potrebova- li in ji izkazovan svojo lju- bezen ter ji pomagali. Kljub letom se ponaša z odličnim spominom, živo opisuje daljne dogodke in osebe, ki so zaznamovali njeno življe- nje ali življenje v kraju. O svojem življenju pa pravi, da ga je preživela v delu in zmer- nosti, kar zadeva jedačo in pijačo. Še vedno rada popi- je kavico, za alkohol pa pra- vi, da je le za redke prilož- nosti. V visoki starosti Ana še vedno kaj postori po hiši ter skrbi za rože. T. TAVČAR Ana Križnik je raztezala veliko torto za 101. rojstni dan. Orači za regijske naslove Združenje za medseboj- no pomoč - strojni krožek Savinjska dolina in Enota za kmetijsko svetovanje Ža- lec sta pripravila na parce- li Mateja Golhleba v Gotov- Ijah 27. tekmovanje oračev celjske regije. Nastopilo je dvaindvajset tekmovalcev, ki so se pomerili v oranju s plugi krajniki in obračal- nimi plugi. Pri oranju s plugi krajniki je zmagal Anton Špital iz Stroj- nega krožka Šaleška dolina pred Andrejem Kramerjem iz Petrovč, tretji pa je bil Mit- ja Tekavec iz Društva pode- želske mladine Šaleške do- line. Pri oranju z obračalni- mi plugi je zmagal Sebasti- jan Šertl pred Antonom Gro- belnikom, oba iz Galicije, tretji pa je bil Robi Gajšek iz Kmetijske zadruge Petrovče. Zmagovalna ekipa pri plugih krajnikih je bila iz Petrovč pred Strojnim krožkom Ša- leška dolina in Kmetijsko za- drugo Petrovče, pri obračal- Med tekmovanjem oračev. nih plugih pa ekipa Galicije pred Kmetijsko zadrugo Pe- trovče in prvo ekipo Društvo podeželske mladine Savinj- ske dohne. T. TAVČAR Popravek v članku Serija podtaknjenih požarov, ki je bil objavljen 26. julija na strani 18, smo zapisali, da so požar na Celjski cesti v Vojniku pogasili vojniški gasilci. Poleg članov PGD Vojnik so namreč z velikim številom gasilcev in voziloma sodelovali tudi gasilci PGD Nova Cerkev. Za napako se opra- vičujemo. 12 KULTURA Gledališče^ ki ga vodim, je najboljše Borut Alujevič o razlogih za razmišljanje o odhodu iz Celja - Če mu ne bo uspelo, bo z veseljem ostal Upravnik SLG Celje Borut Alujevič se je prijavil na razpis za poslovnega direktor- ja SNG Maribor. Razgovor v Mariboru je imel v torek, o odločitvi, katerega od sed- mih kandidatov bodo izbrali, bo obveš- čen septembra. Novica o Alujevičevi pri- javi na razpis je marsikoga presenetila, saj je pred nedavnim dobil še en mandat za upravnika SLG Celje. Zato smo ga v torek, tik pred odhodom v Maribor, obi- skali. Iskreno povedano, pravi, nima ve- liko možnosti, da bi na razpisu uspel. Borut Alujevič, kaj vas pravzaprav že- ne iz Celja? Iz Celja me ne žene prav nič. Zelo vesel sem, da sem tu našel dom pred 35 leti, da sem se tu poročil, si ustvaril družino, rela- tivno dober položaj v mestu, pomagal sous- tvariti gledališče, ki nekaj pomeni tudi v slo- venskem prostoru. Se pa pojavi trenutek, ko ugotoviš, da je zadnji čas, da nekam greš. Nova metla vedno na novo pometa. To sem slišal iz ust nekaterih naših igralk zelo os- tro, pa tudi od drugod, pred letom in pol, ko sem bil imenovan za upravnika še za eno mandatno obdobje. Da bi imeli upravnika vsi radi, ne gre pričakovati. Verjetno je potrebno imeti pre- cej debelo kožo? Odhod iz Celja ne bi bil umik pred obvez- nostmi, beg pred ljudmi, ki me ne marajo. No, jaz jih imam vse rad, imam pač to dobro lastnost. Pogosto kaj bleknem in zato priča- kujem, da mi to vrnejo in me to ne boli dosti. So pa nekatere stvari, ki te zabolijo. Na pri- mer članki v Delu, ki jih je pisal celjski dopi- snik pred letom in pol, so me prizadeli glo- boko v srce in tega ne morem pozabiti. Pa tudi zaradi tega ne bi šel iz Celja. Pravzaprav mi je mariborsko gledališče izziv, ker je več- je kot celjsko. Tam bi bil poslovni direktor opere in drame. Pri tem se ne srečuješ samo s problemi umetnosti v manjšem gledališču, ampak moraš uskladiti širše probleme. To bi me zanimalo. Hkrati bi me neizmerno vese- lilo ostati v Celju. In če ne bom izbran v Ma- riboru, ne bom prav nič razočaran. Trenutno je SLG Celje brez umetniške- ga vodje. Jeseni boste ponovili razpis. Kak- šen pa je bil vaš odnos z umetniškim vod- jem v Celju? V teh letih jih je bilo več. Različni so bili. Z enimi sem sodeloval lažje, z drugimi tež- je, eni so bili svojeglavi in so hoteli imeti devet premier letno, kar je finančno nespre- jemljivo. Pri umetniških vodjih me je naj- bolj motilo, če so sami izjavljali, da so naše predstave zanič. Da ne bi šli, na primer, v Dubrovnik s Kraljem Learom, ker je pred- stava zanič, da ne bi šli v Zagreb s predstavo Človek za vse čase, ker je predstava slaba. Vedno sem se vprašal, kakšna je pravzaprav odgovornost umetniškega vodje v tem pri- meru. Saj bi moral biti vendar on tisti, ki bi moral storiti vse, da bi bila predstava dobra. Kot upravnik vedno zagovarjam stališče, ki sem ga podedoval od Bojana Stiha, da je gle- dališče, ki ga vodim, trenutno najboljše. Zato jaz nikoli ne bi podpiral tovrstnih slabšal- nih izjav na račun lastnega gledališča. Pa niste predlagali, da bi združili funk- cijo umetniškega vodje in upravnika gle- dališča? Ne, tega nisem mislil, ker bi mi takoj očita- li, da sebe vidim v vlogi umetniškega vodje. Sem pa rekel, da bi moral biti eden drugemu nadrejen. Ko smo imeli letos razpis za umet- niškega vodjo, sem se res prijavil in bil celo pripravljen zato pustiti funkcijo upravnika, ozi- roma jo za kratek čas združiti. Dotedanji umet- niški vodja Matija Logar se namreč na razpis ni prijavil. Mislil pa sem, da bi bil za funkcijo umetniškega vodje sam primeren tako po stro- kovni plati kot tudi zato, ker živim v Celju in poznam celjsko problematiko, način življe- nja, razmišljanja. Vendar v ansamblu nisem dobil zadostne podpore. Takrat sem ugotovil tri stvari: da se me nekateri bojijo, nekateri me ne marajo, to sem že prej vedel, nekaj pa jih je, ki me imajo radi. In če bom ostal v Ce- lju, bom ostal z veseljem zaradi slednjih. Ali je v SLG Celje kaj takšnih, ki si želi- jo vašega stolčka? Na razpis za upravnika se ni, razen mene, prijavil nihče. Potem so na veliko razglaša- li, da je Novi tednik premajhen časopis za objavo razpisa, da bi moral biti objavljen še v nacionalnih medijih. Jaz pa zagovarjam drugačno stališče. Če živimo v Celju, je No- vi tednik ravno primeren časopis za objavo razpisa. Bolj kot upravnik gledališča sem bil ob tem prizadet kot Celjan. Naenkrat Celje ni več primerno ne s časopisom, ne z ra- diom, ne s TV, vse je zanič, samo SLG Celje bi moralo biti znano po vsem svetu. So vas kdaj prizadeli očitki, da dajete preveč dela v gledališču svojemu sinu? Sinu ne dajem posla v gledahšču. Delal je eno samo predstavo, Trnjulčico pred šesti- mi leti. Od takrat ni delal pri nas nič. Priza- delo me je, ker ni dobil dela pri nas, ker mu niso ponudili možnosti. Zato dela pač dru- god in mislim, da uspešno. Niti me ni priza- delo to, da se je vesoljno Celje delalo norca, češ kako bi bila Miha in Borut Alujevič kan- didata za isto delovno mesto. Očitka, da sem mu kot direktor gledališča »zrihtal« kakšen Borut Alujevič: »V Celju je menda vse zanič, le gledališče bi moralo biti svetovno znano.« posel, ne morem sprejeti. Ker mu ga nisem, mi je morda celo žal. Če boste na razpisu v Mariboru uspeli, vam bo kaj žal, ko boste zapuščali SLG Celje, oziroma, če ne boste uspeli, vam bo težko delo nadaljevati v Celju? Marsikdo bo rekel, da nisem sposoben ni- ti za Celje, če me ne bodo hoteli v Mariboru. Če bom ostal tukaj, ne bom prav nič razoča- ran. V Mariboru se je prijavil tudi sedanji upravnik. Če bi bila v igri on in jaz, bi bilo pošteno, da se sam umaknem, saj ne bi rad, da bi on ostal brez posla. Je pa res, da gre za ponovljeni razpis in na prvem on ni bil iz- bran, čeprav je bil edini kandidat. Če bom šel v Maribor, mi bo žal za Celjem. Celju pa sem še pripravljen pomagati, še posebej v gledališki povezavi med mestoma. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Po hčeri še mati Na Tinskem so obnovili znameniti spomenik Obnova znamenitih cerk- va na Tinskem nad Zibiko, ki spadajo med najpomem- bnejše sakralne spomenike Štajerske, je v bistvu zaklju- čena. V nedeljo je bila tam velika slovesnost, s katero so opozorili na zaključek ob- nove gotske cerkve sv. Ane. Gotsko Anino cerkev iz 14. stoletja so zgradili celjski grof- je, na katere še spominja kam- niti celjski grb. Notranjščino pomembnega kulturnega spo- menika, ki privablja številne turiste, so nazadnje obnavlja- li pred enim stoletjem. Umet- nino je prizadel tudi kozjan- ski potres, pred nekaj leti pa še tatovi dragocenih kipov. Med letošnjo obnovo so se lotili zaključnih del na fasa- di, vgradili so nova okna, opra- vili sanacijo notranjih zidov, obnovili prižnico ter zname- nito fresko Marijine smrti, delno obnovili oltarje ter po- skrbeli za dodatno cerkveno opremo. Z obsežnimi deli so začeli marca ter jih zaključi- li za praznik sv. Ane. Vred- nost obnove, ki jo je vodil zi- biški župnik Alojz Podkraj- nik, znaša 3 milijone tolar- jev, vključno s prostovoljnim delom. Večino sredstev so da- rovali verniki in drugi kraja- ni ter krajevni skupnosti Tin- sko in Zibika. Leta 1999 so poskrbeli za obnovo notranjosti najbolj obiskane tinske gotske' cerk- ve, posvečene Anini hčeri Ma- riji (posebna zanimivost je prestol z redkim kipom bož- je matere, ki jo preoblačijo v praznična oblačila). V župnij- ski cerkvi sv. Jerneja v Zibiki pa so v začetku tedna pričeli nadaljnjo obnovo izjemnih fresk angelov in apostolov ter stropne ornamentike, odkri- tih med obnovo notranjščine, pred slabim desetletjem. Ob- novo v celoti financira mini- strstvo za kulturo. Za komaj 950 prebivalcev župnije, ki obsega kozjanske krajevne skupnosti Zibika, Tinsko in Spodnje Mestinje, je obnavljanje njihovih treh imenitnih cerkva zahtevna na- loga. BRANE JERANKO Znameniti gotski cerkvi na Tinskem nad Zibiko; izjemni sakralni spome- nik ter pomembna turistična točka Obsotelja. V preteklih dneh so za- ključili s celovito obnovo cerkve sv. Ane (na levi strani). Ugajanje preko smeha Minuli četrtek sta se pred polnim atrijem na velenjskem gradu na grajskem poletnem veče- ru predstavila oče in hči. Tone in Mojca Partljič. Žal je prireditev motil dež, kljub temu pa so se obiskovalci lahko na- smejali prenekateri, predvsem očetovi domi- slici. Učitelja, dramatika, pi- satelja, poslanca... Toneta Partljiča verjetno ni treba posebej predstavljati. Že vnaprej je bilo predvide- no, da naj bi se oče in hči pogovarjala predvsem o igralstvu in pisanju bese- dil, manj o politiki, saj je bil Tone Partljič - politik na dopustu. Mojca je dramska igralka, ki govo- ri bistveno manj kot oče (»Igralci govorijo to, kar jim drugi napišejo. Zato ta pametni sploh ne želijo preveč govoriti,« je komen- tiral oče), vendarle je skozi odlomke iz monodrame Čistilka Marija predstav- ljala in govorila besede očeta-pisatelja. Za začetek pogovora je Tone Partljič prebral dva lastna življenjepisa; eden je bil napisan leta 1975, drugi pa lani. Že samo po- datek, da je bila v prvem življenjepisu hči Mojca vzgojena v naprednem so- cialističnem duhu, v dru- gem pa sta ji starša vcep- ljala krščanske vrednote, govori o razliki med obe- ma. Iz zadnjega tudi izve- mo, da je poslanec Partljič stopil v vrste »LDS zato, da bi imela Bajukova vlada fer opozicijo«. Sicer je bil cel večer prepleten z duhovi- timi izjavami, ki so potr- dile, da je Tone Partljič hu- morist (»To mi tudi v par- lamentu daje določeno po- lje svobode: Janezu Dr- novšku lahko povem več kot drugi. Sam poskušam preko smeha ugajati, hkra- ti pa tudi več povedati.«), ki skuša v številnih delih postaviti mejo med tem, do kdaj je situacija sme- šna in kdaj postane žalost- na. Pisatelj Partljič ogromno piše (»Zato sem glasoval za vse krščanske praznike, da imam proste dneve - v tem času namreč pišem.«), sedaj pa nastaja delo o dveh starč- kih, ki sta vojno preživela v različnih uniformah, potem pa sta sama skupaj silvestro- vala. V tem delu hči Mojca ne bo igrala čistilke (to vlo- go ji je oče napisal že trikrat), se je pa tudi v četrtek izkaza- lo za resnično, da med na- stopom obeh v največji meri govori oče. U. SELIŠNIK iMednarodna violinsica šola v torek se je začela v Velenju že tradicionalna medna- rodna violinska šola profesorja Igorja Ozima, trajala pa bo do prihodnje sobote, 11. avgusta. Letošnja je že štiri- najsta po vrsti, organizira pa jo glasbena šola Frana Kom- na Koželjskega, ki tudi s to prireditvijo obeležuje 50-let- nico svojega delovanja. ML Št. 31 - 2. avgust 2001' KULTURA 13 Zgodovina na metre preselitev Zgodovinskega arhiva Celje v prenovljene prostore do septembra z 20. julijem je direktor Zgodovinskega arhiva Celje postal 32-letni Bojan Cvel- far, profesor zgodovine in sociologije, sicer zadnjih šest let kot arhivist zapo- slen v zavodu. Začetek njegovega man- data sovpada z zahtevno selitvijo Zgo- dovinskega arhiva v prenovljene pro- store na Teharski 1, ki bi jo celjski arhi- visti radi zaključili septembra. »Te dni bo ponovljen tehnični prev- zem prenovljenih prostorov, odprli smo ponudbe, ki smo jih prejeli na javno naročilo za izdobavo in montažo 3 ti- soč 500 tekočih metrov polic, iščemo pa še načine, kako pridobiti dodatni denar, saj nam 3 milijone tolarjev, ki smo jih za selitev dobili z ministrstva za kulturo, ne zadošča,« našteva nalo- ge, ki so ga pričakale na novem delov- nem mestu Bojan Cvelfar. V Zgodo- vinskem arhivu Celje imajo skupaj z enoto v Brežicah zdaj okoli 3 tisoč 900 tekočih metrov arhivskih gradiv in li- stin, od tega je v Celju shranjenih 2 ti- soč 800 tekočih metrov dokumentov. Pri selitvi bodo lahko uporabili le del obstoječih polic, manj kot 2 tisoč te- kočih metrov, saj so predpisani stan- Novolmenovani direktor Zgodovinskega arhi- va Celje, 32-letni Bojan Cvelfar, od leta 1998 predsednik Zgodovinskega društva Celje, se je po diplomi iz zgodovine in sociologije pred še- stimi leti zaposlil kot arhivist, svoje razisko- valno delo je usmeril v preučevanje zgodovine Zdravilišča Rogaška Slatina, pred tremi leti pa je vpisal tudi podiplomski študij. dardi za hrambo arhivskega gradiva zelo strogi. Z nakupom novih, nekaj letos in nekaj še prihodnje leto, pa bi v Zgo- dovinskem arhivu Celje radi prišli do skupno 8 tisoč tekočih metrov polic, kar bi zadoščalo za doslej zbrano ar- hivsko gradivo ter nove sprejeme za ne- kaj naslednjih let. Sicer pa je ob preselitvi Zgodovin- skega arhiva Celje iz zdajšnjih prete- snih in neustreznih prostorov v prenov- ljene na Teharski 1 ena pomembnejših nalog tudi ureditev skaljenih medseboj- nih odnosov v kolektivu. Cvelfar pra- vi, da si bo prizadeval zlasti za stro- kovnost, ki jo bo pri delu vseh zaposle- nih postavljal na prvo mesto. Pritožb, ki so jih ob njegovem imenovanju za direktorja vložili protikandidati (sku- paj jih je bilo pet, ob štirih zaposlenih v Zgodovinskem arhivu Celje še kandi- datka iz Maribora), ne želi podrobneje komentirati, dodaja le, da sta po po- datkih, ki so mu znani, zavrnjeni pri- tožbi na delovno in upravno sodišče do- sedanjega direktorja Rudolfa Koželja. I. STAMEJČIČ Foto: G. KATIC Poletje ob spremljavi orkestra Musica camerata je edini zdraviliški orkester v Sloveniji, ki vsako poletje igra v Rogaški Slatini v Rogaški Slatini letos poteka že štirinajsto Ro- gaško glasbeno poletje. V okviru tega bo vse tja do 31. avgusta v paviljonu pred Zdraviliščem Rogaš- ka Slatina igral orkester Musica camerata, in sicer vsak dan med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, ra- zen ponedeljka. Orkester Musica camerata deluje v Rogaški Slatini kot zdraviliški orkester že več kot 80 let in postal je tradi- cija mesta. Nekoč je bil to velik orkester, ki je štel dvaindvajset članov in di- rigenta, danes pa ga sestav- lja deset profesionalnih glasbenikov iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. V tej postavi delujejo že kakšnih deset let, sedež pa imajo v Mariboru. »Igranje v Rogaš- ki Slatini je že tradicija. Gre predvsem za to, da srečuje- mo ljudi. Vidimo, da so tu- kaj srečni. Veliko gostov prihaja ravno zaradi orke- stra, ker je to edini zdravi- liški orkester v Sloveniji oziroma tudi v širši okoli- ci, če gledamo v tujino. Igranje v Rogaški je velik iz- ziv in preživeti poletja-tu- kaj nam ni težko, saj smo po večini glasbene družine in združimo prijetno s ko- ristnim,« je povedala vodja orkestra Petra Arlati Kova- čič. S svojo glasbo mnoge go- ste povrnejo v mladostna le- ta, saj je izbrana iz različ- nih oper, operet in musica- lov. Nekateri gostje zraven celo prepevajo ali pa zaple- tejo. Starostno je zasedba zelo pestra. Najstarejši član na tolkalih šteje 78 let, najmlajši pa okoli 25 let. Vsi so profesionalni glasbe- niki, večinoma sohsti oper- nih simfoničnih orkestrov. Za nove člane orkestra skrbijo kar sami, kajti z nji- mi v Rogaško prihajajo tu- di njihovi otroci. Tako so tudi oni sami nekoč sprem- ljali svoje starše in danes njihovi otroci nadaljujejo tradicijo. »Sama sem začela igrati izključno zato, ker sem kot otrok rekla: >Ko bom velika, bom igrala v Rogaški.< To sedaj počnejo tudi naši otroci,« se spomi- nja Petra. Člani orkestra, ki pravza- prav že lep del svojega živ- ljenja spremljajo Rogaško, so opazili, da se je le-ta ze- lo spremenila. »Spremeni- li so se ljudje, prav tako od- nosi, kar je pač posledica današnjega časa. V Rogaški Slatini je bilo včasih veliko več gostov. Na razUčnih pri- zoriščih se je precej več do- gajalo, vendar mislim, da bo kraj počasi dobil nazaj slo- ves. Mogoče ne z elitnim Aninim plesom, kajti Rogaš- ka je bila včasih namenje- na širšim množicam,« pra- vi Petra Arlati Kovačič. SABINA KRANJEC Foto: GREGOR KATIC Petra Arlati Kovačič in orkester Musica camerata Dnevnik Bridget Jones Najprej je bila Helen Fiel- ding in ta je pisala kolumno za v časopis in ta kolumna je zaradi hrabrega, natančne- ga in duhovitega opisovanja modemih človeških odnosov postala izjemno popularna - tj., v njej se je našlo veliko tridesetletnic, ki so dobile ob- čutek, da pretirani priučeni feminizem pomeni biti sam, medtem ko ti biološka ura na- mesto tiktakanja začenja gr- meti. Potem se je iz kolumne razvila najprej ena knjiga, na- to druga, sledili so prevodi in megaprodaja, sedaj pa še film. Dnevnik Bridget Jones. In če- prav ga je režirala ženska, Sharon Maguire, je omemb feminizma, takšnih ali dru- gačnih, v filmu še manj. No, morda je logično, da ker je pikrost verbalna za- deva, v filmu oziroma sliki od vsega tistega pridobivanja moških, izgubljanja moških ter obremenjenosti s kilogra- mi, cigaretami in pravili so- cialnosti v mestu, ostane predvsem romantično hrepe- nenje in, no, povsem tipič- na, prisrčna romantična ko- medija s pridihom angleško- sti. Nekako v stilu Notting Hilla. Hja, morda malo bo- lje od Notting Hilla. Ker je Hugh Grant tokrat mnogo mnogo bolje izkoriščen in ker se, he, v zadnjici Renee Zell- weger da parkirati kolo, med- tem ko na njen hrbet lahko posadiš kozarec piva. Šalo na stran, film ima dva minu- sa, in prvi je ta ublaženost, medtem ko je drugi minus ko- nec filma - ker so ustvarjalci hoteli iz povsem jasne situa- cije narediti preobrat oziro- ma več preobratov, ki tja sploh ne sodijo. Škoda. Ta na- paka pač malce pokvari končni efekt. O samem izboru igralcev je vredno zapisati več besed: to je zagotovo najboljša stvar pri filmu. Tii je Renee Zelliveger, ki smo jo videli ob Tomu Cruisu v Jerryju Maguierju, in ki se je za to vlogo zredila za kar nekaj kilogramov, poleg tega pa se je precej dobro priučila angleškega naglasa in neka- ko postala tudi vizualno po- vsem angleška. Celin Firth je naravnost genialen izbor za vlogo enega njenih dveh moških, predvsem zato, ker je izbor s predzgodovino. Su- san Fieldingga v knjigah več- krat omenja, in v drugi knji- gi Bridget Jones celo naredi intervju z njim: predvsem in- tervju o njegovem kopanju in premočeni srajci v BBC - eje- vi televizijski nadaljevanki Prevzetnost in pristranost. Knjiga, Dnevnik, se po stilu pisanja in po osnovnih zaple- tih precej naslanja na legen- darno Jane Austen, tradicijo v eni osebi, ki je avtorica Prev- zetnosti in pristranosti. Liku iz Prevzetnosti, ki ga igra Co- lin, je ime Darcy; in ugibajte, kako je ime liku, ki ga igra v Dnevniku. Ja, Darcy. Vse se ujema. Da se bolj ne more uje- mati. Poleg tega, da človek do- bro igra. In potem je tukaj še Hugh Grant, pri katerem se je končno našel nekdo, ki je dojel da je njegova deška opra- vičevalna nerodnost povsem preračunljiva, in je to njego- vo lastnost tudi pokazal ozi- roma izpostavil v tej posebni luči. Posledica je ena Hugho- vih boljših vlog - in ena bolj negativnih. Pretep med Firt- hom in Gruntom pa je itak velika poslastica filma. Navkljub tistima dvema mi- nusoma ima film dokaj veli- ke možnosti, da postane po- letna uspešnica, kar ni rav- no običajno. Prava filmska se- zona se je v Sloveniji ponava- di pričela septembra, z začet- kom šole in slabšega vreme- na, in tole je prvi resnejši po- skus, da se tudi sezonsko (ne samo Kolosejsko) približamo ostalemu kinotečnemu svetu. Torej: sonce proti Bridget Jo- nes. Bomo videli, kdo bo zma- gal. PETER ZUPANC Gremo v kino! Monico Bellucci smo na Celjskem nazadnje gledah v fil- mu Volčja bratovščina, se glasi odgovor na nagradno vpra- šanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Gregor Petrovič, Mi- klošičeva 3, Celje; Nataša Mastnak, Šentjanž 41, Štore in Janja Čretnik, Jenkova 38, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Renee Zellweger - Bridget Jones v najnovejšem filmu - je zaslovela v filmu ob Tomu Cruisu. Za kateri film gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 6. avgusta. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnice za ogled filma. Št. 31 - 2. avgust 2001 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Z biomaso do toplote v Energetiki Celje tudi izven kurilne sezone skr- bijo za ogrevanje sanitar- ne vode stanovalcem v No- vi vasi in na Spodnji Hu- dinji. Slednjim letos prvič teče iz pip topla voda, ki je ne segrevajo več s pli- nom, pač pa s sežiganjem obnovljivega energetske- ga vira, lesne biomase iz Furnirnice Merkscha. Kot pravijo v Energetiki, so s Furnirnico Merkscha skleniU dogovor o porabi njihove toplote že v mar- cu, še med kurilno sezo- no. Biomasa so lesni od- padki, ostanki pri proi- zvodnji furnirja, ki jih ku- rijo v parnem kotlu. Tako dobljeno paro izkoriščajo za tehnološke potrebe v proizvodnji in za pogon parne turbine, ki proizva- ja električno energijo. Pa- ra ima tudi po izhodu iz parne turbine še vedno do- volj veliko toplotno vred- nost, da zadošča za ogre- vanje sanitarne vode. Ko se bo jeseni spet zače- la kurilna sezono, bodo del toplote porabili še za ogre- vanje stanovanj na Spodnji Hudinji. Uporaba obnovlji- vega energetskega vira je do- brodošla zlasti z okoljevars- tvenega vidika, hkrati pa tudi cenovno privlačna, saj ni obremenjena z ekološko takso na izgorevanje oglji- kovega dioksida. V Energe- tiki zato pripravljajo vse po- trebno, da bi se nižji stroš- ki energije poznali tudi pri obračunu porabe in bi bila sanitarna voda, kasneje pa tudi ogrevanje, za stanoval- ce na Spodnji Hudinji ce- nejša. I. STAMEJČIČi Z javnimi deli do urejene podobe v Celju je letos v progra- me javnih del s področja ure- janja komunalne infra- strukture vključenih blizu 40 delavcev, v mestni obči- ni pa so za dela na Starem Gradu in Slovenskem poko- pališču na Golovcu ter ure- janje občinskih javnih po- ti zagotovili okoli 30 mili- jonov tolarjev. S programom javnih del so na Starem gradu začeli leta 1994, letno je vključenih približno 20 delavcev, letoš- nji stroški pa bodo 10 mili- jonov tolarjev. Na grajskem območju nadaljujejo s sana- cijo in obnovo južnega ob- zidja okoli stražarnice, ki je speljano preko notranjega jarka do že obnovljenega zi- du pri glavnem vhodu, soča- sno pa opravljajo tudi arheo- loške izkope. Poleg gradnje in obnove zidov delavci tudi čistijo in urejajo okolico gra- du. Dela, ki jih nadzorujejo in usklajujejo v Zavodu za va- rovanje naravne in kulturne dediščine Celje, so razpore- jena preko vsega leta, od ja- nuarja do decembra. Za vzdrževanje občinskih javnih poti na območju mest- ne občine letos od sredine marca do sredine novembra skrbi sedem delavcev. Glede na potrebe, so se še posebej temeljito lotili javnih poti v krajevnih skupnostih Šmart- no v Rožni dolini. Pod gra- dom in Trnovlje. Stroški so ovrednoteni na pet milijonov tolarjev, dobro pa ocenjuje- jo sodelovanje s krajani, saj le-ti tudi sami, zlasti s trak- torskimi prevozi, pomagajo pri opravljanju del. V urejanje Slovenskega po- kopališča na Golovcu je od začetka aprila do konca ok- tobra vključenih 10 delavcev, ki nadaljujejo z gradnjo vme- snih zidov kot opore za grob- nice ter čistijo pokopališče in bližnjo okolico. V kratkem bodo nadaljevali tudi z zaš- čito severnega obodnega po- kopališkega zidu ter gradnjo novega zidu v smeri proti par- tizanski grobnici, letošnja de- la pa so ocenjena na 15 mili- jonov tolarjev. I. STAMEJČIČ Foto: G. DOMJAN Za lepšo in bolj urejeno podobo Slovenskega pokopališča na Golovcu skrbi letos preko programa javnih del 10 delavcev. MODRI TELEFOiU Brez poletnega zatišja Kar nekaj vprašanj za Mo- dri telefon se je zbralo prete- kli teden, vendar pa bo na ne- kaj odgovorov - zaradi vaših poznih kUcev ah dopustov ti- stih, ki bi nam lahko odgo- vorili - treba malce počakati. Tako bomo do prihodnje številke skušali poiskati od- govor, ali na območju Mest- ne občine Celje obstoja od- lok ali kakšen drug predpis, ki bi določal, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno gnojenje kmetijskih površin z gnojni- co. Prav zanimivo bo izve- deti, pod kakšnimi pogoji lah- ko etažni lastniki stanovanj spreminjajo zunanjo podo- bo blokov. Našega bralca Francija iz Štor pa zanima usoda njegovega lastniškega deleža v Slovenskih železar- nah, v katerega so mu preto- pili del neizplačane plače v obdobju slabih dveh let na začetku devetdesetih let. Kje so policisti? Naš zvesti bralec Milan Gombač se je vprašal, kod ho- dijo poUcisti, ki bi imeh lah- ko zlasti preko poletja veU- ko dela v središču Celja. Opo- zarja, da je namreč peš cona v starem mestnem jedru pol- na kolesarjev in motoristov, tudi takšnih na težkih mo- torjih. Meni, da bi bil preven- tivni nadzor več kot potreben, še posebej pa se jezi, ko na kolesih v središču mesta opa- zuje celo družine ah mamice z majhnimi otroki. Komandir Policijske po- staje Celje Marko Lamov- Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Bojana Jančič. Na telefonsko številko 031/569-581 lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Mo- dri telefon pa lahko med ponedelj- kom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. šek pojasnjuje, da polici- sti v središču mesta oprav- ljajo občasni nadzor, ven- dar pa še zdaleč ne tako po- gosto, kot bi bilo potrebno. »Usmeritev, ki jo imamo slovenski policisti s strani Generalne policijske upra- ve Slovenije je, da moramo biti prisotni zlasti tam, kjer se dogaja veliko prometnih nesreč ah pa so posledice le-teh hude. Če želimo po svojih najboljših močeh sle- diti določilom strategije o varnosti v cestnem prome- tu, časa in ljudi za druga opravila ni dovolj.« Ob tem Lamovšek še dodaja, da lah- ko policist odraslemu člo- veku, ki v središču mesta ne upošteva prometnih znakov (torej prepovedi vožnje s ko- lesom ali motorjem) izre- če denarno kazen v višini 10 tisoč tolarjev. Slednja pa se v primeru takojšnjega pla- čila še prepolovi. Še manj učinkovite pa so kazni mla- doletnim kršiteljem, saj jih policist ne sme denarno kaznovati. Predlaga lahko le postopek sodniku za prekrš- ke, slednji pa najpogosteje odredijo ukrep strožjega nadzora staršev. IS Ob Sotli hočejo ceste v Podčetrtku se, kljub temu, da občino že nekaj let pesti vračanje dolgov, pripravljajo na nekatere nove naložbe. Trenutno pripravljajo javne razpise za od- dajo del. Najpomembnejši je modernizaci- ja dveh kilometrov ceste v Roginski Gorci, po vinogradniškem grebenu med Sv. Urba- nom in vrhom Tinskega. Za 20 milijonov tolarjev nameravajo cesto razširiti ter ure- diti odvodnjavanje. Z deli nameravajo zače- ti septembra, ko bodo modernizirali tudi cesto Brezovec-Lastinič (KS Polje ob Sotli). Na podčetrteški strani je kilometer ceste, za katero so z občino Bistrica ob Sotli skupno kandi- dirali na prvem razpisu za regionalne pro- jekte. Iz Podčetrtka bodo vložili 12 milijo- nov tolarjev. V Virštanju se pripravljajo na asfaltiranje polkilometrskega odseka ceste na območju Verač, v Imenem pa na gradnjo približno pol kilometra dolgega pločnika od križišča pro- ti mejnemu prehodu do kmetijske zadruge. V Podčetrtku bodo v prihodnjih mesecih na- mestili javno razsvetljavo ob regionalni ce- sti, ob pločniku med hotelom in gostiščem Ciril. BRANE JERANKO Voda za 80 gospodinjstev Slavnostna seja s polaga- njem venca padlim v II. sve- tovni vojni je bila osrednja prireditev ob letošnjem kra- jevnem prazniku KS Ponik- va pri Žalcu. O opravljenem delu in na- črtih je govoril predsednik sveta KS Ivan Jelen. Med pri- dobitve sodi odsek asfaltira- ne ceste v Srednji Ponikvi, no- vo večnamensko igrišče, v iz- gradnji je primarni del vodo- voda Podkraj - Stebovnik, kjer bo pitno vodo dobilo kar 80 gospodinjstev. Čaka jih rekon- strukcija ceste v dolžini 1,5 km v zaselku Podkraj in Ste- bovnik. Podpisi pogodb in od- kupi zemljišč so že v teku. V KS Ponikva pa si želijo do- graditi podružnično osnovno šolo, zgraditi pločnik skozi vas, kanalizacijo, javno raz- svetljavo, zamenjati vse az- bestne vodovodne cevi, nada- ljevati s projekti CRPOV itd. Na seji so podelili letoš- nja priznanja in plakete. Priz- nanja so prejeli Jože Jelen, Janko Banovšek, Ljudske pev- ke s Ponikve, plakete pa Slav- ko Drofelnik ter Janko in Ivica Kos. V nedeljo popoldan so ob cesti v Veliki Pirešici po- novno blagoslovili obnovlje- no Fervegovo kapelo. Zadnja od devetnajstih prireditev ob letošnjem krajevnem prazni- ku bo 15. avgusta v Kalah nad Jamo Pekel pri Gašperet, kjer bo Društvo kmečkih žena Po- nikva pripravilo prikaz obi- ranja hmelja. T. TAVČAR Vlak za ogrožene otroke Društvo Zagon Tržišče le- tos že sedmič pripravlja po- čitniški muzejski vlak, ki je namenjen socialno ogro- ženim otrokom, rejencem in ostalim, ki niso preživeli primernih poletnih počitnic. Za otroke, stare med 9 in 14 let, bodo v soboto, 25. av- gusta, organizirali vožnjo z vlakom. Pripravili so tudi sla- dolede, rogljičke, topel obrok in pa številne nagra- de. Iz Ljubljane proti Sevnici se bodo popeljali okoh 8. ure zjutraj. V Zidanem Mostu se jim bodo letos prvič pridru- žili tudi otroci iz Maribora, Celja in ostalih krajev ob pro- gi Maribor - Zidani Most. Na Sevniškem gradu bodo poskr- beli za njihovo zabavo in pri- jetno vzdušje. Prijave sprejemajo v druš- tvu Zagon, po telefonu 07 29 83 303 vsak delavni dan med 9. in 12. uro, do zapolnitve mest.Takrat bodo posredova- li vse ostale informacije gle- de prevzema brezplačnih kart in o izletu. LK Št. 31 - 2. avgust 2001 NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Zlate gasilke Škofje vasi v Kuopiju na Finskem je bila 12. gasilska olimpiada 21 držav, med njimi tudi re- prezentance Slovenije z de- setimi enotami, ki jih je vo- dil trener Vinko Sentočnik iz Škofje vasi. To je bila za slo- venske gasilce doslej najus- pešnejša olimpiada, saj so os- vojili tri prva, drugo in dve tretji mesti ter več zlatih značk, s tem pa so postali na- juspešnejša država udele- ženka. S Celjskega so nastopile šti- ri enote in kar tri so se vrnile z medaljami. Zlato so osvojile gasilke Škofje vasi, srebrno mladinke Dobrne in bronasto mladinci Gomilskega. Zlato značko za uvrstitev v prvo tret- jino nastopajočih so s 16. me- stom osvojili tudi gasilci Ste- klarne Rogaška Slatina. Osta- li dve zlati medalji za Slove- nijo sta osvojili enoti Hajdoš in Šmartna na Pohorju. Vse enote so bile pravi am- basador Slovenije, saj so prav zaradi njihovega uspeha mnogi prvič izvedeli za majhne slo- venske kraje, ki pa se lahko pohvalijo z vrhunskimi dosežki gasilcev. Ob vrnitvi z olimpiade so bili vsi udeleženci deležni pri- srčnih sprejemov, kar velja tu- di za zlata dekleta v Škof j i va- si. Gasilci so jih z vodnimi cur- ki in glasbo pričakali že v po- nedeljek zgodaj zjutraj, zve- čer pa so na prostoru pri gasil- skem domu pripravili veliko ljudsko slavje. Zmagovalke so se na prizorišče pripeljale s sta- rim gasilskim vozom iz leta 1930 in konjsko vprego, igral je ansambel Francija Zemeta, zapeli so prijatelji Društva upo- kojencev Škofja vas. Vrstile so se čestitke, med drugim tudi podžupana mestne občine Ce- lje Marka Zidanška in pod- predsednika GZ Celje Albina Turnška. Poveljnik CZ Repub- like Slovenije Miran Bogataj, župan Bojan Šrot in drugi so gasilkam čestitali s telegrami. Sedanja uspešna ženska de- setina je bila ustanovljena le- ta 1981. Zlato so osvojile: Ja- nja Sentočnik (desetarka), Alja Guzej, Tatjana Braček, Magda Novak, Jasna Sentoč- nik, Dijana Fidler, Sabina Pintar, Irena Jamnišek in Ol- ga Žužek, medtem ko je bila Polona Bastič zlata rezerva, ki bi v primeru nezgode ali bo- lezni vskočila na katerokoli mesto. Mnoge so za treninge in priprave porabile svoj do- pust, javno pa so se zahvalile tudi družinskim partnerjem, ki so jih v njihovi želji po us- pehu podpirali in pomagali. Mentor Robi Jamnišek je po- vedal: »Dekleta so bila tako do- bro pripravljena, da sem eno- stavno verjel v končni uspeh. In ker so mi obljubile, da me bodo v primeru zlata vrgle v vodo, sem odšel na tekmova- nje v kopalkah. Naredil sem prav!« Z uspehi celotne ekipe je bil izredno zadovoljen Vinko Sentočnik, ki mu je bila to že peta gasilska olimpiada. Na treh je sodeloval kot sodnik, na zadnjih dveh kot trener: »Pri- čakoval sem vsaj eno prvo me- sto, dosegli smo tri! To je do- bra popotnica za naslednjo olimpiado, ki bo v Varaždinu na Hrvaškem.« TONE VRABL Foto: GAŠPER DOMJAN PESKANJE PO SPLETU Glej ptička! Ptiček iz naslova je di- gitalen. Tokrat bo namreč govora o digitalnih fotoa- paratih. Zadnjič mi je na- mreč prijatelj razlagal o tem, da si bo omislil digi- talni fotoaparat in če vem za kakšnega dobrega. Ko sem prostodušno priznal, da nimam pojma o pojmu, sem se spomnil, da bi se najbrž dalo najti kakšno stran na spletu, ki bi po- drobneje pojasnila kaj več o tej temi. Kmalu sem na- letel na Short Courses (www.shortcourses.com), spletno stran, ki je name- njena izključno digitalnim fotoaparatom in tudi video- kameram. Spletna stran je pravza- prav reklamno pročelje za spletno trgovino, v kateri prodajajo knjige s področ- ja digitalne fotografije. Ozi- roma tečaje v pisni obliki za to in ono spretnost na tem področju, kot pove že pre- vod naziva spletne strani. Nič hudega, iz največjih us- pešnic so namreč vzeti ob- sežni in zanimivi povzetki, tako da je moč najri odgo- vore skoraj na vsa vpraša- nja. In to brezplačno. Ne- katere knjige so pravzaprav skoraj v celoti na voljo tudi v elektronski obliki, kar je na prvi pogled sicer čudno, toda spretni trgovci vedo, da bo marsikdo, ki je pri- pravljen odšteti pol pov- prečne plače za digitalni fo- toaparat, rade volje segel tu- di v žep in kupil knjigo, v kateri bo našel vse skrivno- sti in trike za svojo digital- no igračko. Tudi če ne nameravate ku- piti digitalnega fotoapara- ta, boste že ob bežnem og- ledu strani ugotovili, da pravzaprav že dolgo ne gre več za igračke in da je digi- talna fotografija resnično prestopila prag naših domov in prenehala biti zgolj za- bava petičnih. Prednosti pred klasičnimi kamerami je zmeraj več in slabosti zmeraj manj. Za tiste, ki se ne morejo odločiti, bo za začetek najbrž zanimiva knjiga »Kako izbrati digital- no kamero«. V devetnajstih poglavjih se bo bralec sprehodil sko- zi osnove digitalne fotogra- fije, se srečal s pojmom pik- slov in resolucije, izvedel zakaj sploh prestopiti v di- gitalno domeno in podob- no. Recimo, kako deluje di- gitalna kamera, katere vr- ste poznamo, kako se shra- njujejo posnetki, kako jih obdelujemo, pošiljamo po elektronski pošti... Seveda so tu še leče, pa bliskovka, pa avtomarika in še je tega. Še najbolj se splača prebrati odgovor na vprašanje, ali je že čas, da si kupimo digi- talni fotoaparat. Saj veste, gre za večno računalniško dilemo ob dejstvu, da bo- mo že čez pol leta lahko za isto ceno dobili nekaj veli- ko bolj divjega. Kakorkoli že, če se boste odločili za nakup digitalca, ali pa ga že imate, boste poleg tega poglavja gotovo radi po- kukali v knjigo, ki govori izključno o obdelavi digi- talnih posnetkov, ali pa ti- sto, ki se posveča temu, ka- ko sploh uporabljati vaš aparat, da boste iz njega iz- stisnili kar največ. Če ima- te digitalno video kamero, boste našh nekaj branja tu- di o njej. In ne pozabite pre- veriti rubrike s povezavami. Če se mislite z digitalno fo- tografijo ukvarjati vsaj na pol resno, si morate vzeti nekaj časa za deskanje po njih. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Avtomobila za gasilce Minulo soboto so prazno- vali solčavski in ljubenski gasilci. Prvi so z blagoslo- vom nove avtocisterne obo- gatili 9. Dneve turizma na Solčavskem, drugi pa z no- vim vozilom za prevoz lju- di in opreme počastili 115 let dela in odprli sklop priredi- tev ob Flosarskem balu. Solčavskim gasilcem, predvsem pa višinskim kme- tom, bo nova avtocisterna v izjemno pomoč, čeprav je bi- lo velikokrat slišari željo, da bi bila avtocisterna samo vzdr- ževana in pripravljena, ven- dar nikoli uporabljena. Sicer je med solčavskimi gasilci še živ spomin na lansko popla- vo, zato so številnim druš- tvom in posameznikom po- delili priznanja za pomoč pri odpravljanju posledic popla- ve. Poleg tega so podelili tu- di društvena priznanja za delo ter se na svoj način zahvalili še botrom, ki so omogočili nakup nove avtocisterne. Tudi na Ljubnem so pode- lili številna društvena, zgor- njesavinjska in republiška priznanja; o častitljivi oblet- nici gasilcev je spregovoril predsednik PGD Ljubno Stanko Zagožen, o desetem rojstnem dnevu države Slo- venije pa je nekaj misli na- nizala županja Anka Rakun. Večkrat je bilo omenjeno tu- di prostovoljstvo, ki je v ga- silskih vrstah še kako prisot- no, navzven pa velikolaat po- zabljeno. Sicer se tudi Lju- benci ponašajo z novim 7 mi- lijonov vrednim avtomobi- lom, za katerega so sami na- mensko privarčevali polovi- co, del denarja pa si sposo- dili od svojih članov. U. SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM Predsednik in poveljnik solčavskih gasilcev z županom in Matevžem Poličnikom, ki bo avgusta praznoval stoti rojstni dan in je že 70 let član PGD Solčava. Promocija Podčetrtka v tisku je turistični zemljevid območja Podčetrtka, avgu- sta pa bo narisnjen še turisrični katalog tega območja, ki obsega tudi del ponudbe izven občinskih meja. Sredstva sta prispevala Občina Podčetrtek in turistično gospodarstvo te- ga območja. Pubikaciji bosta izšli v nakladi po 50 risoč izvodov. BJ 16 ŠPORT Senzacija Šmarčanov: slavje pri prvaku! Poln izkupiček Ere Šmartno, CMC Publikuma in Rudarja - Novinci sprli Ljudski vrt - Celjani »pokosili« vrtnice Drugi krog lige Simobil Je bil za moštva s Celjske- ga kar sanjski: popoln iz- kupiček ob kar dveh gosto- vanjih pri dosedanjih prva- kih. Era in Publikum sta navdušila, Rudar pa je Ob jezeru zaostanek z Domža- lami spreobrnil v zmago. Narobe svet? Največje presenečenje ne samo tega kroga, pač pa ver- jetno celotnega državnega pr- venstva, so pripravili Šmar- čani, ki so sredi Ljudskega vrta potolkli državnega prva- ka Maribor Pivovarno Laško. Zmaga bi lahko bila celo iz- datnejša, kljub temu pa so v Šmartnem tudi z minimalno zmago več kot zadovoljni, saj so s tem vknjižih zgodovin- ske, prve točke v slovenskem državnem prvenstvu. Verjet- no ni bilo veliko takšnih, ki so upali, da se bo to zgodilo prav na igrišču Maribora, ki je bil še pred dvema sezona- ma udeleženec lige prvakov. To je seveda nov mejnik v 70- letni zgodovini kluba. Šmar- čani so s tem dokazali, da do- bra igra v Kopru ni bila na- ključna in da so tokrat odlo- čeni storiti korak naprej tu- di v rezultatskem smislu. Za- nimivo, da sta se ti ekipi za točke v takratni republiški li- gi, nazadnje v štajerski pre- stolnici pomerih 13. maja 1984. Takrat so s 3:0 slavili domači, ki so se v tisti sezo- ni tudi kvalificirali v zahod- no skupino 2. lige bivše dr- žave. Na omenjeni tekmi je za Maribor igral tudi Marko Simeunovič, ki je bil seve- da edini, ki je odigral tudi sobotno tekmo. Da se tradi- cija ne bo ponovila, je bilo jasno že po izenačuj očem za- detku Jovice Viča, piko na i pa je s pravo mojstrovino po- stavil Ramiz Smajlovič, ki je »pometel« z domačo obrambo in dosegel še tretji gol v tretji uradni tekmi Šmart- nega te sezone. Nekaj doma- čih navijačev je bilo razjar- jenih in so zahtevali »glave« vodilnih kluba. Še posebej je bil zmage vesel Aleš Kačič- nik, ki je še pred kratkim no- sil vijoličasti dres. »Občutek je res fantastičen, še posebej sedaj, ko sem izvedel še ne- katere laži, ki jih je >trosil< Ivo Šušak po tekmi s Kozja- kom. Dejal je, da smo trije nogometaši, ki smo kasneje morali iz kluba, noč pred tek- mo popivali, kar je nesram- na laž, ki si jo strokovnjak s 25 - letnim nogometnim sta- žem ne bi smel privoščiti. To- krat sem njemu in podobnim dokazal, da si v bodoče še za- služim dres Maribora, čeprav so v tem trenutku vse moje misli vezane na Šmartno in na prihodnje srečanje, ko se bomo prvič v boju za točke predstavili tudi našim navi- jačem.« Zelo zadovoljen je bil tu- di trener Drago Kostanj šek, ki je še enkrat dokazal, da lahko tudi »male« ekipe za- godejo največjim. Kljub ve- liki zmagi je pred nedeljskim obračunom proti Triglavu več kot previden: »Naši navijači bodo po tem uspehu seveda pričakovali zanesljivo zma- go, kar pa bo zelo težko in upam, da ne bomo pregoreli v veliki želji.« V klubu se v teh dneh trudijo še popestri- ti dogajanje pred in po tek- mi, zato bodo ob vsaki do- mači preizkušnji pripravih tudi zabavni program za obi- skovalce. Maskota Erik bo imel vselej ob sebi kakšnega zanimivega gosta in skupaj z navijači se bodo merili v no- gometnih veščinah. Poskrb- ljeno bo tudi za nagrade, za- bavni program pa se bo za- čel že uro pred tekmo. »Vrniliff domači točki »Celjski remi z Živih smo popravili z zmago na gosto- vanju,« je po zmagi v Novi Gorici dejal trener Marijan Pušnik. »A počasi začenja- mo plačevati davek številnih preizkušenj. Poškodbe se vr- stijo: Amel Mujčinovič, Gre- gor Helbl, Samo Vidovič... Morda se bo proti Muri v ne- deljo vrnil v moštvo Oliver Bogatinov, Vladislav Lungu pa zagotovo še ne!« Publikum je nadigral Primorce, ki so imeli v postavitvi 4-4-2 mno- go težav v zadnji vrsti. A tak- šno inačico ima v mislih tu- di Pušnik za svoje moštvo, saj jo že uigrava na trenin- gih. Idilo na Skalni kleti je zmo- tila mamljiva ponudba ukra- jinskega Šahtjora za Alek- sandra Radosavljeviča, ki je opravil teste v Donjecku. Še bolj pa je celjski klub vzne- mirila naslednja ponudba za odškodnino, ki pa je bila - občutno nižja. »Ne vem za- kaj. Med mojim dopustom je imel stik z Ukrajino pred- sednik Marjan Vengust. Bih smo korektni. Oni pač ne. Dam za rundo. Obdržali smo kakovostnega igralca,« je na novinarski konferenci dejal Darko Klarič, ki ostaja di- rektor, čeprav bo skoraj vse operativne naloge okoli klu- ba predal Darku Žičkarju in Ambrožu Krajncu. Posvetil se bo koordinaciji poslov pri izgradnji objektov v Opekar- niški jami, za kar ga je pred- lagal celjski župan. V klubu ostaja Gregor Blatnik, a le na spisku. Igral ne bo, kajti zad- nji pogovor s Klaričem je za- ključil tako, da je zaloputnil z vrati. Njegovo odškodnino, ki znaša 59 tisoč DEM, bodo znižali. »Bili smo zelo utru- jeni po šestih tekmah v po- kalu Intertoto, pa pokalnem obračunu z Olimpijo. Malce smo se spočili, odigrali zelo zavzeto in uspeli,« je bil je- drnat Sebastjan Gobec. Po- čitka bo še več, tek Pušniko- vih terierjev pa bo spet na- raščal. Murašem bi lahko str- gali obleke! Ariič poskrbel za preobrat Obračun Rudarja in Dom- žal na stadionu Ob jezeru je spremljalo 500 gledalcev, ki so se na koncu vendarle ve- selili zmage svojih ljubljen- cev. V moštvu Domžal ni bi- lo poškodovanih Protege, Štampferja in Šalje, medtem ko velenjski trener Vojislav Simeunovič ni mogel raču- nati na Petra Binkovskega, v začetni enajsterici pa je dal prednost mlademu Mitji Hojniku pred izkušenim Ni- kom Podvinskim. V moštvo se je po poškodbi vrnil Kle- men Lavrič. Gostje so poved- li že v uvodnih minutah, ko je nepozornost domače obrambe kaznoval Amir Ruž- nič. Velenjčane je prejeti za- detek le rahlo zmedel. Kaj kmalu so vzpostavili ravno- težje in nato tudi izenačih. V prejšnji sezoni kralj dru- goligaških strelcev Borut Ar- iič je lepo preigral gostujo- čo obrambo, v gneči pred vra- tarjem pa se je najbolje zna- šel Željko Spasojevič. Do konca polčasa so oboji nani- zali še nekaj lepih priložno- sti, vendar je rezultat ostal nespremenjen vse do 68. mi- nute. Borut Arlič je pobeg- nil gostujoči obrambi, moj- strsko premagal Luko Gre- šaka in odločil zmagovalca »To je bila zelo dobra tekma z veliko priložnostmi na obeh straneh, mi smo izko- ristili eno več in zmagah,« je bil zadovoljen najboljši stre- lec Rudarja, ki ga je na veli- ko nezadovoljstvo gledalcev domači strateg v končnici za- menjal z Mujanovičem. »Do menjave je prišlo, ker je Ar- lič čutil bolečine v nogi in sam prosil za odhod s trav- nika,« je potezo pojasnil Si- meunovič in nadaljeval: »Zmaga bi lahko bila tudi viš- ja, vendar bi Domžalčani ob koncu tekme izid lahko obr- nili tudi v svojo korist. Zma- ga je vsekakor zaslužena, Maribor Pivovarna Las ko - Era Šmartno 1:2 (1:0). Vico (57), Smajlovič (75); Sztipanovics (42). Gorica - CMC Publikum 1:3 (1:2). Beršnjak (11), Gobec 28 (11-m), Koren (53); Srebr- nič (31). Rudar - Domžale 2:1 (1:1). Spasojevič (23), Arlič (68); Ružnič (3). Les- tvica: Koper, Primorje 6, CMC Publikum, Korotan 4, Maribor Pivovarna Laško, Rudar, Era Šmartno, Olim- pija 3, Živila Triglav, Mura 1, Domžale, Gorica 0. kljub številnim napakam v zadnji vrsti, kjer nam manj- ka kvalitetnih igralcev. Ta re- zultat je velika vzpodbuda za nadaljevanje prvenstva.« P. ŠAFRAN, D. OBREZ, D. ŠUSTER Foto: GREGOR KATlČ Ramiz Smajlovič v akciji. Beršnjak (27) je v mestu vrtnic zadel pn/i. Koren (desno) pa zadnji. Trdo delo obrodilo sadove Nogometni klub Šmarje pri Jelšah je v minuli sezoni dosegel lep uspeh, uvrsti- tev v tretjo slovensko nogometno ligo se- ver. Že v nedeljo jih čaka tekma šestnaj- stine finala pokala NZS, ko bodo gosto- vali v Bakovcih. Šmarčani ostajajo na realnih tleh, njihov glavni cilj je obsta- nek v tretji ligi. »Najtežji je bil začetek, uvodna tekma v Laškem, kjer smo se pomerili z bivšim tret- jeligašem. Iztržili smo točko in dobili veli- ko spodbudo. Nato smo štirikrat zapored zmagah, se ujeli, igralci pa so zaživeli kot kolektiv. To nam je v res kvalitetni borbi prineslo jesenski naslov prvaka. Predvide- vali smo, da bi lahko na vrhu zdržah tudi spomladi, da bi končno prišli do uvrstitve v tretjo ligo. Trdo delo se je na našo srečo obre- stovalo,« pojasnjuje trener Ibrahim Neskič. S pripravami na prvenstvo, ki se začne 11. avgusta, so pričeli že v začetku julija, saj imajo zelo zahteven razpored. V prvih štirih krogih bodo gostovali, že v prvem krogu pri največjem favoritu za osvojitev prvega mesta - Krškem. SABINA KRANJEC, Foto: STANKO MESTINŠEK ŠPORT 17 Lisica odiiaja? Laščani in Polzelani začeli s pripravami na novo sezono - Obetajo se l^orenite spremembe Košarkarji Elektre, Ke- moplasta Alposa in Rogle bodo s pripravami na novo sezono pričeli prihodnji te- den, Savinjski Hopsi so pr- vi trening opravili sinoči, Laščani pa si nove moči na- birajo že dober teden. Tako Pivovarji kot Hopsi bodo se- zono pričeli z novima tre- nerjema, kar običajno po- meni tudi precejšnje spre- membe v igralskem kadru. V Laškem so po končani sezoni odpustili nekaj igral- cev, trener Predrag Kruščič pa je ocenjeval sposobnosti nekaterih igralcev in skupaj z upravo prišel do sklepa, da bo moštvo treba pomladiti. V prihodnji sezoni zeleno be- lega dresa zanesljivo ne bo- sta nosila Samo Udrih, ki že trenira na Kodeljevem, in Er- vin Dragšič, ki odhaja v tu- jino. Presenetljive so vse gla- snejše govorice, da naj bi Pi- vovarno Laško zapustil tudi dolgoletni kapetan Mileta Li- sica, ki je laški košarki ogromno dal. Če je res tako, potem se lahko ljubitelji ko- šarke v mestu piva in cvetja dokončno poslovijo od na- juspešnejše generacije v zgo- dovini kluba, ki je igrala tu- di v evropski ligi. Ostaja le Goran Jurak, ki še ima po- godbo s klubom, novinca pa sta Samir Lerič in Smiljan Pavič, ki sicer še ne trenira- ta z novimi soigralci. Vsaj ne z vsemi, saj je Pavič skupaj s Primožem Brolihom in Dra- ganom Miletičem na pripra- vah mlade slovenske repre- zentace, Lerič pa se je pri- ključil reprezentanci BiH. Omenjena košarkarja seveda ne bosta edina novinca v no- vi sezoni. V klubu načrtuje- jo še prihod treh tujcev. Ta- ko je v teh dneh na preizkuš- nji temnopolti Američan Tim Ridgeley, ki po besedah Predraga Kruščiča najbrž ne bo ostal v Treh lilijah, zato pa bosta skoraj zagotovo po- godbo kmalu podpisala mla- di Američan Nomadi, ki je lani igral na Madžarskem, ter Hrvat Ivan Vujičič, ki je športno pot začel v Dubrov- niku, nadaljeval v Splitu in zagrebški Doni, zadnjo sezo- no pa je odigral na Portugal- skem. Slednja igrata na bra- nilskih položajih, na prihod tretjega tujca pa bo verjetno treba še počakati. Pivovarji se v nedeljo odpravljajo v Ko- barid, kjer bodo ostali do 15. avgusta, teden dni kasneje pa bodo sodelovali na turnirju v Postojni. V torek so v Miinchnu iz- žrebali pare evropskega po- kala Radivoja Korača. Laš- čani so se neposredno uvr- stili v 2. predkrog, kjer se bodo pomerili s Sparto. Pr- va tekma bo 17. oktobra v Pragi, povratna pa teden dni kasneje v Treh lilijah. Precejšnje spremembe se obetajo tudi na Polzeh. Se- daj je že jasno, da bo novi trener Miloš Sagadin, kar po- meni, da so v klubu dokonč- no vzpostavili tesno poveza- vo z Olimpijo, ki bo Polzeli posodila tudi nekaj mladih obetavnih košarkarjev. Veli- ko se govori o mladem re- prezentantu Milanu Klepu, ki je lani igral v Zagorju, za- nimiv je tudi Triglavan Kr- kovič, tiho upanje Polzela- nov pa sta tudi Vladimir Boisa in Željko Zagorac, ki sta prav tako igralca Olimpije. Na Pol- zelo se je iz ZDA vrnil 19- letni Klemen Breze, če se bo preko luže vrnil tudi Bran- don Hughes, ki sicer še ima pogodbo s Hopsi, bo odločil Sagadin, ki bo lahko računal tudi na Matjaža Cizeja in Blaža Ručigaja, medtem ko si Gregor Belina in Primož Kobale želita v tujino. DEJAN OBREZ Bo »LIja« še zabijal v Laškem? Najbolje letel Sebastjan Ramšak 24-letni Celjan Sebastjan Ramšak je zmagal na mla- dinskem državnem prvens- tvu v jadralnem letenju v Rakičanu. Med sedem naj- boljših so se uvrstili še štirje člani Aero kluba Letalska šola Celje iz Levca. Prvak izhaja iz športne dru- žine. Sestra Nadja je košar- karska reprezentantka, oče Franci pa je tehnični direk- tor košarkarskega kluba Mer- kur Celje, v podobni funk- ciji pa je pred leti deloval tudi pri NK CMC Publikum. »Drugi dan sem padel na 3. mesto, nato pa sem spet povedel in četrti dan zadr- žal vodstvo. Bil sem med-naj- bolj izkušenimi, imel sem tudi kanček športne sreče, brez katerega v zraku krat- komalo ne gre,« pripovedu- je Ramšak, absolvent Stroj- ne fakultete v Ljubljani v smeri letalstvo. Na članskem DP, ki bo avgusta na Madžar- skem, ne bo nastopil. »Ko- nec septembra odhajam v Častniško šolo, saj sem šti- pendist ministrstva za obram-. Sebastjan Ramšak bo RS. Manjkata mi dva iz- pita in želim ju čimprej opraviti.« Njegovo jadralno letalo DG 300 je težko 250 kilogramov. Z njim je nad Prekmurjem preletel okoli 800 kilome- trov. Drugi dosežek je uspel Alešu Kovaču, 4. je bila Urš- ka Kač, 5. Aleš Klinar in 7. Miha Peperko v konkurenci 15 letalcev iz 8 klubov. DEAN ŠUSTER Atleti že v Edmontonu Valantova uspešno pozdravila poškodbe - Cankar napoveduje dolge skoke v ponedeljek je v Kana- do odpotovala druga sku- pina atletov, ki bodo zasto- pali barve Slovenije na sve- tovnem prvenstvu v Edmon- tonu. Med njimi sta tudi dva celjska atleta, Anja Valant in Gregor Cankar, ter Velenj- čanka Jolanda Čeplak. Valantova to sezono ni imela sreče, saj so jo vseskozi pe- stile poškodbe, ki pa jih je do odhoda na svetovno pr- venstvo uspela bolj ali manj zaceliti. V sredo jo čaka na- stop v troskoku, pred odho- dom pa je bila v izjavah vid- no sproščena: »Zelo težko bi karkoli napovedovala. Tega nastopa se zelo veselim in grem v Edmonton neobreme- njena, ob tem pa upam, da bo rezultat čim boljši.« Če- prav so jo poškodbe pestile skozi vso sezono, trenutno ni- ma težav, rahlo bolečino ču- ti le v peti, vendar ni tako hu- da, da bi ji preprečila nastop. Gregor Cankar bo svoj uvodni nastop opravil dan za Anjo. Čez teden dni ga čaka- jo kvalifikacije skoka v dalji- no. »Za finale zna biti dovolj že skok, dolg slabih osem me- trov,« je dejal Gregor, ki je pri- prave s trenerjem načrtoval tako, da bo forma dosegla vi- šek med SP. Na treningih je skakal že blizu osmih metrov. Meni, da ima v nogah finalni nastop v Edmontonu, želi pa si ponovitve dosežka izpred dveh let na EP v Sevilli. Velenjčanka Jolanda Če- plak je letos s tekmovanji za- čela že zelo zgodaj in si tako nabrala že precejšnje število točk za veliko nagrado po us- pešnih tekih na 800 metrov. Pred odhodom je ocenila, da bo njena forma dosegla vrh prav v Edmontonu, kar po- meni, da se lahko nadejamo odličnega rezultata, za kar je nedvomno sposobna. JERNEJ JANČIČ Urška Žolnir pred klubsko stavbo. Urška Žolnir peta na svetu članica judo kluba San- kaku je na članskem sve- tovnem prvenstvu v Miinchnu osvojila 5. mesto v kategoriji do 63 kilogra- mov. Po povratku iz Nemčije je bila le kratek čas v Celju, saj je s klubsko kolegico Petro Naraks in trenerjem Marja- nom Fabjanom na reprezen- tančnih pripravah v Izoli. »Ve- sela sem 5. mesta v konku- renci preko 30 tekmovalk. Bi- lo je zelo naporno, na blazi- nah sem bila šestkrat. V pr- vem in drugem krogu sem premagala Severnokorejko in Američanko, nato pa me je ugnala sedemkratna evrop- ska prvakinja, Belgijka Gel- la Vanderkarey. V repesažu sem dosegla še dve zmagi, nad Izraelko in Brazilko. V boju za polfinale sem se na- to s Kubanko Anaisis povsem enakovredno borila in po treh minutah je bil rezultat 0:0. Drobna nepazljivost pa me je nato stala izločitve in s tem še večjega uspeha,« je po- vedala Žolnirjeva. Trener Marjan Fabjan ni skrival nezadovoljstva po po- razu svoje varovanke z Van- derkareyevo: »Urška je bila zelo oškodovana, saj sta ji stranska sodnika razveljavi- la met, ki ga je glavni sodnik prej priznal, poleg tega so Belgijki spregledali še vrsto kazenskih točk.« Fabjan me- ni, da je na pristransko soje- nje vplivala prisotnost tekmi- činega rojaka, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacquesa Roggea. Ob koncu je zagrenjeno do- dal zanimiv podatek, ki je sla- ba tolažba - občinstvo je sod- nika in Belgijko izžvižgalo. Po prihodu z reprezentanč- nih priprav čakajo Urško še klubske priprave v Mozirju, nato pa nastop na Sredozem- skih igrah v Tuniziji, kjer bo konkurenca znova zahtevna. Z Naraksovo že sedaj ciljata na uvrstitvi med najboljših pet. J. KUZMA, J. JANČIČ Iz Španije z odličji Mladi slovenski športni- ki so si na 6. olimpijskem festivalu evropske mladine v španski Murciji priborili zlato, štiri srebrne in dve bro- nasti odličji - drugi mesti sta osvojila tudi celjski judoist Primož Ferjan in rokomet- na reprezentanca Slovenije. Prvo medaljo za Sloveni- jo je osvojil mladi judoist Iva Reye Primož Ferjan. V ka- tegoriji do 90 kg je prema- gal nasprotnike iz Španije, Ar- menije in Francije, v finalu pa je izgubil z ruskim pred- stavnikom Konstantom. Pri- mož nam je dejal, da je bil po porazu v finalu zelo razo- čaran, vendar so se občutki kmalu spremenih, saj je z drugim mestom v svetovni konkurenci dosegel največji uspeh v karieri. Tudi roko- metaši, varovanci Celjana Matjaža Cucka, so se do- mov vrnili s srebrno meda- ljo. Po zelo dobrih igrah v predtekmovalni skupini, kjer so osvojili prvo mesto, so v finalu klonili proti domači- nom (27:28), ki jih je vzpod- bujalo približno 4 tisoč na- vijačev. K uspehu so v veliki meri pripomogli igralci Ce- lja Pivovarne Laško Nenad Bilbija, Robert Cvikl, Bojan Čudič, Dragan Gajič in Ur- ban Stopar, ter velenjskega Gorenja Vid Kavtičnik, Ju- re Dobelšek in Samo Rutar. Po besedah selektorja Guč- ka so naši mladi reprezentanti prikazali lep in kakovosten rokomet in so kljub slabši igri v obrambi v finalnem sreča- nju zadovoljili njegova pri- čakovanja. »Za Španci smo zaostali le za zadetek, pa če- prav sta jim več kot očitno pomagala jugoslovanska sod- nika. Sicer pa so dnevi mla- dih športnikov minili v do- brem vzdušju in ob imenitni organizaciji.« PETRA ŠAFRAN ^31-2. avgust 2001 18 KRONIKA Smrt v celici 222 V požaru, ki je v ponedeljek zvečer izbruhnil v sobi za osamitev v celjskih zaporih, je življenje izgubil 43-letni pripornik Bojan Zbičajnik iz Slovenskih Konjic Pripornik Bojan Zbičajnik iz Slovenskih Konjic je bil star znanec celjskili zaporov. Več- krat se je vedel nasilno, jezo je kazal predvsem navzven. Zato je bil v ponedeljek dopold- ne na pogovoru pri socialni delavki in psihologu, vendar je popoldne z nasilniškim ve- denjem nadaljeval. Pazniki so se odločih za ukrep zaprtja v sobo za osamitev. Prej so mu videnih roke na hrbtu in opra- viU osebni pregled, pri kate- rem niso ničesar. Slabo uro zatem se je pričel iz sobe 222 valiti dim in paz- nik, ki ga je zavohal, je na po- moč poklical kolege. Ko so od- prli sobo, je tleči ogenj prišel v stik s kisikom in ko so se pre- bili do na tleh ležečega pripor- nika, je bilo zanj že prepozno. Bojan Zbičajnik je zaradi ope- klin in zastrupitve z ogljikovim monoksidom izgubil življenje. »Takoj po tem, ko me je de- žurni preiskovalni sodnik ob- vestil, da je v požaru umrl pri- pornik, sem izdal odredbo, da se imenuje komisija za ugo- tovitev vzrokov smrti pokoj- nega pripornika. Komisijo se- stavljajo preiskovalni sodnik Miran Jazbinšek, državni to- žilec Matjaž Guček, upravni- ca zapora Edita Mejač in zdrav- nik Jovo Sunajko, mnenje o vzroku požara pa bodo izde- lali strokovnjaki iz Ljubljane. Opravljena je tudi sodna ob- dukcija in takoj, ko bodo iz- delani vsi zapisniki, bo sestav- ljeno poročilo, zakaj je prišlo do tragičnega dogodka in do smrti pokojnega pripornika,« je dan po požaru povedal mag. Miran Pritekelj, okrožni sod- nik in podpredsednik Okrož- nega sodišča v Celju. Našli so le pas »Pripornika je bilo potreb- no zaradi ogrožanja njegove lastne varnosti in preprečitve večje materialne škode ob 18.20 uri namestiti v poseben prostor,« je dan po tragičnem dogodku povedala Edita Me- jač, upravnica Zaporov Celje. »Pred namestitvijo so pazniki opravili osebni pregled, ven- dar niso našli nobenega pred- meta, razen pasu na kratkih hlačah, ki si ga je pripornik iz kosa odtrgane rjuhe izdelal sam. Ob 18.40 uri mu je bila izročena odločba o namesti- tvi v posebno sobo, ki jo je pod- pisal. Ob 19. uri je z delom pričela nočna izmena pazni- kov in do te ure je paznik vsa- kih nekaj minut nadzoroval pri- pornika. Po devetnajsti uri so pazniki odšli preverjati vse so- be iz 3. nadstropja navzdol. Že v tem času je vodja izmene zaznal dim in smrad. Takoj je poklical sodelavce in obvestil paznika pri glavnem vhodu, da je prišlo do požara. Dim se je po hodniku valil tako hitro, da ni bilo mogoče ugotoviti, iz katere sobe prihaja. Ko so to ugotovili, so odprli vrata, pogasili največji del požara in poiskali baterijo, ker je bilo tako zadimljeno, da se s pro- stim očesom ni ničesar vide- lo. Z baterijo sta paznika za- gledala zapornika, ki je ležal na tleh pri oknu, popolnoma gol, in sta ga potegnila iz sobe na hodnik. Vodja nočne izmene je preveril utrip na vratu pri- pornika, ki ni kazal več nobe- nih znakov življenja.« Preiskava v teku o tragičnem dogodku so paz- niki takoj obvestili dežurnega zdravnika, preiskovalnega sod- nika in gasilce, ki so dokonč- no pogasili požar. »Dim se je valil po hodnikih in zaposleni so morali poskrbeti tudi za druge zaprte, saj je bilo s požarom ogroženo tudi njihovo zdravje in življenje, prav tako pa so paz- niki med reševanjem ogrožali svoje življenje in zdravje. Dan 43-letni Bojan Zt)ičajnik iz Slovenskih Konjic je bil več- krat obsojen zaradi kazni- vih dejanj nasilništva. Lani jeseni je poUciste obvestil, da sredi Celja stoji kovček, v ka- terem je bomba, lomil je cerk- vene in druge spomenike... po dogodku smo vse, ki so de- lali minuli večer, poslali na pre- gled k zdravniku, saj vsi čutijo bolečine v pljučih oziroma tež- ko dihajo,« je povedala Edita Mejač. O tragičnem dogodku so že v ponedeljek zvečer obvestih svojce pokojnika in v torek se je v zaporih oglasil njegov brat, s katerim so se podrobneje po- govorili. Na vprašanje, kako in zakaj je do požara prišlo, bo odgovorila šele nadaljnja preiskava, po mnenju Meja- čeve pa naj bi po doslej zna- nih podatkih požar v sobi za osamitev povzročil sam Bojan Zbičajnik, ki mu je, verjetno v kateri od telesnih odprtin, uspelo v sobo pretihotapiti vži- galnik, s katerim je začel poz- neje kuriti mehko oblogo na steni. Na vprašanje, ali je po- kojni storil samomor, Edita Me- jač odgovarja, da verjetno ne. Ali je skušal s svojim vede- njem in tudi s poslednjim de- janjem opozoriti na osebno sti- sko ali pa je to storil zato, ker v poti, na katero se je podal, ni videl več nobenega izhoda, je vprašanje, na katerega bi znal odgovoriti samo on. Med dru- gim je bil obsojen tudi zato. ker je lomil glave spomenikom; prepričan je bil, da jim jih je potrebno zamenjati. In pisal je 22. julija je bilo zanj odre- jeno 48-umo pridržanje, se- nat Okrožnega sodišča Ce- lje pa mu je zaradi možnosti ponovitve kaznivega dejanja podaljšal pripor do vložitve obtožnice. Obravnava naj bi se nadaljevala na sodišču v Slovenskih Konjicah. pesmi. Poslednjo skrivnost svo- jega življenja je odnesel s se- boj... ALMA M. SEDLAR Foto: GAŠPER DOMJAN Soba 222 v celjskih zaporih po požaru. Strela povzročila požar V noči z nedelje na ponedeljek je strela zanetila požar na gospodarskem poslopju, last R. J., v Zahomcah na območju Žalca. Zgorel je celotni zgornji leseni del objekta z okoli 10 tonami sena in ostrešjem vred. Domačini so še pravočasno rešili 20 glav živine ter kmetijsko mehanizacijo. Požar so gasili okoliš- ki gasilci, materialne škode pa je za okoli 6 milijonov tolarjev. PROMETNE NEZGODE Trčila zaradi hitrosti V prometni nesreči v Ve- lenju se je v torek, 24. juli- ja, hudo ranil 40-letni mo- torist Z.M. iz Velenja. Pred prehodom za pešce, kjer je že stalo osebno vozilo, se namreč ni mogel pravoča- sno ustaviti. Močno zaviranje je povzročilo padec motorista, pri čemer se je hudo ranil. Izven Rogatca pa se je v to- rek, 24. julija, hudo telesno poškodoval 25-letni voznik osebnega avtomobila V.Ž. iz Spodnjega Negonja. Voznik je trčil v spredaj vozeče to- vorno vozilo, ki je naglo zmanjšalo hitrost. Ranjen triletnik s hudimi telesnimi poš- kodbami triletnika se je končala prometna nesreča v torek, 24. julija, v Novi vasi v Celju. Triletni A.B. je z zelenice stekel proti stanovanjskem bloku ter prečkal dovozno ce- sto za dvema parkiranima av- tomobiloma. Ravno takrat pa je po cesti pripeljal 37-letni voznik osebnega vozila D.O. iz Celja in trčil vanj. Hudo ranjenega otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Smrt traktorista V četrtek, 26. julija, je v hudi prometni nesreči v Ple- šivcu pri Velenju umrl 61 letni domačin V.Ž. Policisti so pri ogledu ugo- tovili, da je omenjeni s trak- torjem s priklopnikom zape- ljal s kolovoza med stanovanj- sko hišo in gospodarskim po- slopjem. Traktor je skupaj z voznikom in priklopnikom zdrsnil po strmini, se pri tem večkrat prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Trčil v tovornjak Hude telesne poškodbe je v četrtek, 26. juhja, v promet- ni nesreči na cesti med Loči- co in Vranskem dobil 25-let- ni voznik kombiniranega vo- zila A.B. iz Ljubjane. Z vozilom je bil na poti pro- ti Motniku, izven Bistrice pa je zapeljal na desno banki- no, nato pa sunkovito zavil na levo stran vozišča in pri tem trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. V trčenju se je huje poškodovala tudi so- potnica v njegovem vozilu, voznik tovornega vozila, 29- letni R.P. iz Spodnje Idrije, pa je utrpel lažje poškodbe. S kolesom v potok v noči s sobote na nede- ljo med eno in pol drugo uro zjutraj se je na lokalni cesti v naselju Šešče pri Pre- boldu v prometni nezgodi smrtno ponesrečila 48-let- na kolesarka U. V. iz Dole- nje vasi. S kolesom se je peljala iz Griž proti Svetemu Lovren- cu. V Šeščah je zapeljala v levo preko betonske škarpe in padla v strugo potoka. Pri tem se je tako hudo poško- dovala, da je na kraju nesre- če umrla. Zapeljal ji je čez noge v nedeljo ob 13.40 uri je 20-letni S. K. pri vzvratni vožnji na parkirišču pred cerkvijo v Šmartnem v Rož- ni dolini zapeljal preko nog na tleh ležeče 20-letne M. G., prav tako iz Šmartnega v Rož- ni dolini, ki je bila pri tem hudo poškodovana in se zdra- vi v celjski bolnišnici. Nevarni traktorji v nedeljo, 29. julija ob pol enajstih dopoldne, se je v Šibeniku pri Šentjurju pri sušenju sena s traktorjem poškodoval 19-letni D. K. Na travniku je pričel trak- tor drseti, nagnil se je v de- sno in se prevrnil. Voznik je med prevračanjem padel s traktorja, ki ni imel vgraje- ne varnostne kabine, in se hu- do telesno poškodoval. V nedeljo okrog pol enih se je zgodila podobna nesreča v Grobelcah. 16-letni K. A. je med vzvratno vožnjo zapeljal preko roba strmega pobočja, od koder je traktor zdrsnil oko- li 100 metrov globoko. Med prevračanjem traktorja, na ka- terem ni bilo varnostne kabi- ne in ne varnostnega loka, je voznik padel s traktorja in se hudo telesno poškodoval. Št. 31 - 2. avgust 2001 KRONIKA 19 Zagorelo zaradi ocen Kriminalisti so uspešno razrešili primer požiga stanovanjske hiše v Vojniku - Sina lastnika hiše, 16-letnega E. Z. so ovadili zaradi požiga o dogajanju v zvezi s po- žarom na Celjski cesti 2 v Vojniku smo podrobneje pi- sali že v prejšnji številki No- vega tednika, ko si nismo znali pojasniti skrivnostne- ga molka kriminalistov, ki so raziskovali vzroke za po- žig. Razlog za molk je zdaj jasen. Napisi »Izginite od tu Bosanci to je naša zem- lja«, »SLO« in »Vojnik je za- kon« so na dvorišču in av- tu nastali le zato, da bi kri- minalisti menili, da gre za požig iz nacionalističnih razlogov in iskali v napač- ni smeri. Vendar so krimi- nalisti že v ponedeljek spo- ročili, da je požar zanetil domači sin, 16-letni E. Z., razlog za to pa naj bi bile neurejene razmere doma in slabe ocene v šoli. Med ogledom kraja poža- ra je bilo ugotovljeno, da je bil ogenj podtaknjen tako v stanovanjskem kot tudi v po- možnem objektu. Po prvih informacijah naj bi se v ča- su požiga v spalnici stano- vanjske hiše nahajal mlado- letni E. Z., sin lastnika hiše, ki naj bi ga prebudil pasji lajež. Ko je stopil iz hiše, naj bi ga neznanec udaril z le- senim ročajem po glavi ta- ko, da naj bi se onesvestil. V takšnem stanju so ga našh na zemljišču v neposredni bližini ceste Vojnik - Fran- kolovo. Na dvorišču stano- vanjske hiše je bilo s črnim sprejem napisano »Izginite od tu Bosanci to je naša zem- lja«, pod tem pa »SLO«. Na vozilu oškodovanca je bil preko levega blatnika in po- krova motorja napis »Vojnik je zakon«. Med preiskavo so krimina- listi upoštevali več različnih možnosti, kmalu pa jim je bilo jasno, da gre za nameš- čeno dejanje. Kot so ugoto- vili pozneje, je mladoletni E. Z. tega dne v večernem času kupil bencin na črpalki OMW Lopata in ga v plastični po- sodi prinesel domov. Pono- či je nato s črnim sprejem na- pisal grafite in nato embala- žo odvrgel v potok. Bencin je poHl po kuhinji in spalni- ci ter nato odšel v pomožni prostor, kjer je po tleh polil še preostanek bencina. Ker je menil, da polita koHčina ne bo zadostovala, je v po- možnem prostoru polil po tleh še petrolej in embalažo odvrgel v bližnji potok, kjer so jo pozneje našh. Po tem dejanju je najprej zažgal ben- cin v stanovanjski hiši, kjer je zaradi koncentracije hla- pov prišlo do manjše eksplo- zije. E. Z. je zato padel po tleh, se udaril po glavi ter odrgnil na roki. Nato je od- šel do pomožnega prostora, kjer je prav tako odvrgel vži- galico v prostor, kjer je bil polit bencin. Pri dejanju je sodeloval tu- di mladoletni K. A., prijatelj mladoletnega požigalca, ki mu je ta pred dejanjem zau- pal razloge zanj in ga prosil za pomoč pri požigu. Po do- slej zbranih podatkih je bil glavni vzrok za to dejanje slab učni uspeh mladoletnika ter neurejene družinske razme- re, kriminalisti, ki so zoper mladoletnega E. Z. podali ka- zensko ovadbo, pa bodo pri- mer raziskovali še naprej. ALMA M. SEDLAR Foto: GK, Hiša na Celjski 2 v Vojniku, kjer je v četrtek. 19. julija, prišlo do požiga. Zakrivil ga je lastnikov sin. Z denarci izginil kot kafra Oborožen rop Astra kluba vreden več kot pol milijona tolarjev »Skozi vrata naj bi stopil hitro in nato odšel v del, kjer so igralni avtomati... s pi- štolo v roki, tako so mi po- vedali,« nam je pri vstopu v Astra klub v Gosposki uli- ci v Celju dejala zaposlena v tem gostinskem lokalu, ki se ga mnogi Celjani spo- minjajo kot gostilne »Pri Žu- mer«. Kaj več nam o dogod- ku, ki se je zgodil okrog enih ponoči v sredo, 25. julija, v Astra klubu niso želeli po- vedati. Neznanec je v gostišče sto- pil z belo masko na obrazu z izrezi za oči. Kot pravi poli- cijsko poročilo, naj bi s pi- štolo prisilil delavca, da. sta se umaknila, nato pa naj bi s pulta in registrske blagajne pobral več kot pol milijona tolarjev in izginil kot kafra. Kako mu je tak podvig uspel v središču Celja, ni jasno. Prav tako tudi ne, kam jo je ubral. Obstaja možnost, da je za svoj prevoz (beg) upo- rabil starejši osebni avto, naj- verjetneje rumeni opel ka- dett. Doslej poUcisti o nez- nancu, ki je odnesel denar. še nimajo oprijemljivih po- datkov. Kot smo neuradno izvede- li, naj bi bili v trenutku ropa v gostinskem lokalu tri ose- be, poleg dveh zaposlenih (natakarice in fanta v delu z igralnimi avtomati) še neko dekle. Ravno pri preštevanju dnevnega izkupička pa naj bi jih presenetil oborožen nez- nanec, visok okrog 185 cen- timetrov, vitkejše postave in oblečen v temnejša oblačila. Govori se, da naj bi ropar pri svojem delu natakarici na hr- bet potisnil tudi pištolo in jo na tak način uporabil za »tal- ko«, čeprav v policijskem po- ročilu tega ne navajajo. V ča- su ropa ni spregovoril niti ene besede in tudi sile ni upora- bil. V lokalu, ki se nahaja v sa- mem središču mesta niso v zadnjem času opazili nobe- nega gosta, ki bi se vedel ne- navadno, pravijo. Možno je, da se je neznanec na svojih obiskih lokala dobro razgle- dal in celo vedel, da je ravno v teh dneh lastnik Astra klu- ba nekje na počitnicah... Po vsej verjetnosti utegne- jo policistom in kriminali- stov preiskavo vsaj nekoliko olajšati videoposnetki, kajti prostori naj bi bili opremljeni tudi z videokamerami. Sicer pa je do podobnega primera prišlo le dan prej v trgovini Papica na Ljubljan- ski cesti v Celju. Mlajši nez- nan moški, ki ga policija še vedno išče, je naročil send- vič, medtem ko mu ga je pro- dajalka pripravljala, pa je iz- koristil priložnost in odprl blagajno. Zaposlena ga je si- cer želela ustaviti, a je po kraj- šem ruvanju potegnila krat- ko. Roparju je uspelo na silo ukrasti nekaj manj kot štiri- deset tisoč tolarjev in pobeg- niti v neznano. Celjski kriminalisti ima- jo tako letos obilico dela na račun roparjev. Še vedno os- taja neznano, komu je uspe- lo oropati banko v Vojniku in kdo sta neznana motori- sta iz Vitanja, ki sta iz tam- kajšnje banke kar na motor- ju odpeljala šest milijonov tolarjev... SIMONA ŠOLINIČ NOČNE CVETKE Lastnica osebnega vozila je policiste obvestila, da ji je neznani storilec na zavaro- vanem parkirišču pred dvo- rano Plesnega foruma poško- doval avto. Angeli v modrem ji niso mogli pomagati dru- gače, kot da so o poškodbah jeklenega konjička naredili zapisnik. • Neznani dobrotnik iz Ce- lja je sporočil, da je pred nje- govo hišo že nekaj dni par- kirano novejše kolo, ki ga nihče ne uporablja. Policisti so kolo shranili v svojih ga- ražah. • Odvetnik gospe S. Š. z Do- brne je podal ovadbo zoper znanega podjetnika in uvoz- nika kraljic noči iz tujine J. C, češ da je vlomil v njene prostore. Kot so policisti za spremembo ugotovili, J. C. tokrat ni zakrivil ničesar. V najemu je imel skladišče, ki je bilo last pokojnega moža gospe S. Š., ta pa se je v zvezi z najemom očitno premisli- la in vrata zabila z žeblji. Ker je imel J. C. tam še vedno svo- je stvari, je žeblje odstranil, policisti pa so oba napotili na zasebno tožbo. • Okajeni mladenič iz Šent- jurja je minulo sredo razgra- jal v lokalu v Škofji vasi. Po- licisti so ga napotili iz loka- la, kamor se je kmalu vrnil in nadaljeval z razgrajanjem. Vrnili so se tudi policisti, ki pa niso razgrajali, temveč so razgrajača odpeljali na hlad- no. Ker si je med razbijanjem porezal roko, so bili tako do- bri, da so ga odpeljali v bol- nišnico na šivanje, potem pa so ga znova povabili v svoj »motel«, od koder je zjutraj odšel skesan in občutno bolj trezen. •V petek sta se na Gubčevi ulici v Celju sprli sosedi. Na srečo je bil spor le besedni, tako da policisti niso imeU preveč dela, sosedama pa so svetovali, naj pogovor nada- ljujeta ob pomoči jezičnih dohtarjev. •S trgovine na Gubčevi pa so v sredo sporočili tudi, da so opazili sumljivo osebo. Po- licisti so se srečali s poljsko državljanko, ki je imela tor- bico pripravljeno za krajo, vendar v njej še ni bilo niče- sar. Turistko so povabili s se- boj in ji torbico zasegli, nje- na prijateljica (s podobno tor- bico) pa se je odpeljala nez- nano kam. Če torej v vaši tr- govini srečate Poljalcinjo z ve- liko torbo, bo najbolje, da o tem obvestite policiste. AMS Poginule V ponedeljek je na ob- močju Šentjurja pri Celju iz še neznanega vzroka v Voglaj- ni poginila večja količina rib. Policisti v sodelovanju s pri- stojnimi službami vzroke po- gina še ugotavljajo, ribiči pa so škodo oceniU na okoh 4 milijone tolarjev. Radarske kontrole bodo«« • jutri, 3. avgusta dopold- ne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na ob- močju Slovenskih Konjic; • v soboto, 4. avgusta do- poldne, na območju Rogaš- ke Slatine, popoldne na ob- močju Laškega; • v nedeljo, 5. avgusta do- poldne, na območju celot- ne regije, popoldne na ob- močju Mozirja; • v ponedeljek, 6. avgusta dopoldne, na območju Slo- venskih Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v torek, Z avgusta do- poldne, na območju Mozir- ja, popoldne pa na območ- ju Slovenskih Konjic; • v sredo, 8. avgusta do- poldne, na območju Šmar- ja pri Jelšah, popoldne na območju Šentjurja. | Plavajoči peugeot Iz še neznanega vzroka je v ponedeljek zvečer v strugo Savinje zdrsnilo osebno vozilo peugeot. Tisti, ki so nenavadno plavanje peugeota videli, so poklicali reševalce in gasilce, ker so menili, da so v avtu potniki. Na srečo jih ni bilo, vozilo je bilo parkirano na Partizanski ulici, voznice pa v tem času ni bilo v vozilu. Če bi bila, bi verjetno pravočasno pritisnila na zavoro... AMS. Foto: GAŠPER DOMJAN Št. 31 - 2. avgust 2001 20 AKCIJA Pol kilograma zlata, takrat še brez lastnika, pod budnim očesom Sintalovih varnostnikov. Zlato in sladoled Akcija Novega Tednika in Radia Celje je doživela vrhunec minulo soboto na zvezdi sredi mesta, ko smo izžrebali novo milijonarko. Na žgočem soncu je zadnjo oddajo Zlatega bobenčka, ki se je na Radiu Celje odvrtela v živo iz središča Celja, spremljalo okoli tisoč ljudi. V sedmih tednih se je odvrtelo 42 oddaj, razdelili smo okoli 500 privlačnih nagrad, v oddajo je poklicalo 1500 poslušalcev in poslušalk, v bobnu pa se je zbralo kar 5122 Zlatih čekov. Tisto pravo vzdušje na zvezdi so pričarali mlade Foksice in Kastelo. Foto: GK V slaščičarni Buco se je kar tristo otrok osvežilo s slastnim sladoledom. Najbolj napeti trenutki sobotne oddaje. Simona Šolinič in Nataša Leskovšek budno spremljata žrebanje... in... zlata milijonarka je Marija Jakopič s Šmihela nad Laškim! V pričakovanju zlatega milijonarja so lisičke poskrbele za pravo vzdušje. Srečo so prinesle tudi desetim dobitnikom zlatib obeskov. Št. 31 - 2. avgust 2001 AKCIJA 21 Ko za dežjem posije - zlato Petdesetletna Marija Jakopič je dobitnica pol kilograma zlata - Družini je pred leti plaz pred očmi uničil novo hišo Sreča je v soboto izbrala Mari- jo Jakopič s Šmihela nad Laškim, ki je za veselo novico, da je last- nica pol kilograma zlata iz akci- je Zlati bobenček, prvič izvedela po radiu. »V soboto sem ostala kar doma in sedla pred radijski sprejemnik,« je vneto pripovedovala. »Ko so za- čeli podeljevati nagrade, sem močno stiskala pesti in upala, da bo izžre- ban kuponček z moževim imenom. Vse kupone iz Novega tednika sem namreč poslala na njegovo ime. Sa- ma sem le dvakrat klicala na Radio Celje in prvič napačno odgovorila na zastavljeno vprašanje. Drugič mi je uspelo in dobila sem zlati krož- nik gostišča Štorman. Ko sem iz- vedela, da so za Zlati bobenček zbra- li skupaj več kot pet tisoč kuponč- kov, sem že skoraj obupala. Nemo- goče se mi je zdelo, da bi lahko katerega od naju doletela takšna sre- ča.« Pa vendarle. Marica, kot jo kli- čejo prijatelji, je skrivaj upala na eno od nagrad. »Imela sem nek ču- den občutek. Presedla sem se na drug stol, ko zaslišim: Marica Ja- kopič. Povem vam... Sploh ne mo- rem opisati takratnih občutkov. Kar lasje so mi šli pokonci,« pove v sol- zah. Solze sreče v trenutkih nepopisne sreče, ki je zavladala v hiši, sta bila ob Ma- rici vnuka, sedemletni David in tri leta starejša Valerija. »Ta je kot bhsk pridrvela po stoppicah s podstreš- ja in vpila 'Mari, Mari, a si ti dobi- la glavno nagrado?',« se spominja Marica. »Morda je bila Valerija ta- krat celo bolj srečna kot jaz.« Kmalu so se začeli vrstiti telefon- ski klici prijateljev, sorodnikov in sosedov, ki so ji hiteli izrekati če- stitke. Soproga Mihe takrat ni bilo doma, novico pa mu je prva sporo- čila svakinja. »Nisem mogel verje- ti. Še doma nisem vedel, ah je to res, saj žena zaradi solz sploh ni mogla govoriti,« pove Miha, ki si je pred upokojitvijo služil vsakda- nji kruh pri knapih v hrastniškem rudniku. To je bil tudi edini priho- dek družine, ki ji življenje v prete- klosti ni prav nič prizanašalo. Prav zato je nagrada več kot do- brodošla. »Če bo mogoče, bom zlato kar prodala in z izkupičkom opre- mila hišo,« odgovori Marica na vprašanje, kaj bo storila z dobit- kom, in doda, da potem pride na vrsto sama. »Nikoli prej si nisem nič privoščila, saj so bili tukaj otroci, pa še hišo smo gradih... Mož je fi- nančno skrbel za družino, sama pa sem gospodinjila.« Skrb za dom in družino je tako postalo Maričino poslanstvo, ki pa ga je z veseljem opravljala, zatrdi. Potem pa se je sreča razbhnila... V bližini hiše v Strmci, ki naj bi postal novi dom Jakopičevih, je ob- čina pred dobrimi petnajstimi leti uredila cesto. Zaradi nepravilnega odvodnjavanja in verjetno luknja- stega terena kot posledice rudarje- nja v preteklosti je voda naredila svoje. »Plaz nam je dobesedno odnesel hišo, ki sva jo prej s takšnim vese- ljem gradila,« žalostno pove Mari- ca. Prve razpoke na stenah hiše so se pojavile že po štirih letih. »Kmalu je začelo pokati na vseh koncih, zato so si hišo prišli ogledat tudi pred- stavniki z občine. In odšli,« sko- migne z rameni. Iz 24. na 25. ma- rec 1986 je začelo močno deževati in snežiti. Miha bi moral takrat de- lati ponoči, vendar pa je zaradi sla- bega počutja ostal doma. Kot da bi slutil, da se bo zgodilo nekaj stra- šnega. »Starejša hči se je z dela vr- nila domov nekaj minut po dese- ti,« se spominja Marica nesrečne noči. »Petnajst minut po polnoči je grozno počilo. Skočila sem na noge in zavpila: 'Miha, hiša se po- dira!' V kotu sobe, kjer je ležala starejša hči, je steno dobesedno po- rinilo navzven. Če bi jo v nasprot- no smer, bi bila verjetno mrtva.« Ob polovico hiše Komaj dograjena hiša se je tako popeljala proti dolini. In z njo sa- nje o novem domu. »Zbežali smo ven in se zavlekli v listje ter tako dočakali jutro. Ob zori pa smo se napotili na občino.« Ker hiša ni bila zavarovana, so Jakopičevi ostali na cesti. »Na ob- čini so nam predlagali, da se pre- selimo v blok, vendar s tem nismo soglašali, saj smo imeli doma živi- no. Začasno smo se preselili v sta- ro mežnarijo. Nekaj dni po plazu se je ploščad naše hiše sesula v no- tranjost. Polovico hiše je v trenut- ku zmanjkalo.« Družina je bila na robu obupa. Iz mežnarije so se čez čas prese- lili na Šmihel, kjer so kupili kos zemlje. »In tu smo sedaj že sedem let,« pravi imetnica zlata, ki bo kot obliž na stare rane. Z njima živi tudi ena od hčera, da pa jima ni dolgčas, poskrbijo nadobudni vnučki. Pri hiši je še vedno nekaj živine; od goveda, prašičev in koz do ko- koši. »Dela ne zmanjka,« se na- smehne Marica. »Sedaj, ko me je doletela takšna sreča, bom lahko res zaživela, kot sem si vedno žele- la. Zadnjič sem ravno tarnala, da mi nikoli v življenju ni bilo z rož'ca- mi postlano, sedaj pa tole...« doda vsa v solzah. »Z možem si nikoli nisva privoščila dopusta. Le enkrat sem bila na morju. To je bilo pred leti, ko sem bila izžrebana za izlet Sto kmečkih žensk na morje z No- vim tednikom. Prijavo je poslal mož, ki mi je tudi prvi sporočil ve- selo novico. To je bilo preseneče- nje!« Tokrat je bilo očitno še večje. Za- to je tokrat prišlo v prave roke. Če bo prineslo vsaj malo sreče Jako- pičevim, bodo želje naše hiše iz- polnjene. BOJANA JANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Nagrajenka Marija Jakopič, ki ji življenje ni prizanašalo. Zlatorog se Je skrival v Rimskih Toplicah v zabavni oddaji Radia Celje Iščemo Zlatoroga, ki jo pripravljamo v sodelo- vanju s Pivovarno Laško, smo ga nazadnje skrili na kopališču v Rimskih To- plicah, kjer je sijalo son- ce, kopališče je bilo pol- no, solastnik podjetja Fo- rum Terma Marjan Bre- mec pa nas je prijazno sprejel. V studiu sta po- slušalcem z namigi poma- gala tonski tehnik Bojan Bahč in Simona Šolinič, na kopališču pa sva se pod senčnikom, na katerem je bila tudi maskota zlato- roga Pivovarne Laško, skrila tonski tehnik Mit- ja Tatarevič in Nataša Le- skovšek. Poslušalci z iskanjem te- renske ekipe niso imeli več- jih težav. Poslušalka Juli- jana iz Rimskih Toplic je v prvem poskusu uganila, kje je ekipa, za nagrado pa bo lahko 10-krat brezplačno obiskala kopališče. Podjetje Forum Terma Upravlja kopališče že 10 let. njihovi gosti pa lahko pri njih tudi prenočijo. Otrokom, ki želijo pri njih praznovati rojstni dan, pri- pravijo tudi zabavo, pozi- mi pa odprejo za goste sav- no. »Vsem obiskovalcem, ki so mlajši od 2 krat po 10 let, smo v juliju ob 10. ob- letnici pripravili posebno presenečenje. Deset dni so imeli na bazen prost vstop,« je povedal Marjan Bremec. V oddaji Iščemo Zlatoro- ga Pivovarne Laško smo go- stili tudi člana košarkarske- ga kluba Pivovarne Laško Jerneja Tilingerja, ki se je predstavil takoj potem, ko smo ugotovili, kaj pred- stavlja maskota zlatoroga Košarkarskega kluba Pivo- varne Laško. Prvi obisko- valec kopališča je odgovo- ril napačno, menil je, da je to kozorog, pri tem pa se je zanašal na svoje lovs.ko znanje. V tolažbo je domov odnesel majico Radia Ce- lje. Nino iz Hrastnika je bil tisti, ki je pravilno odgo- voril. »Maskota predstavlja košarkarja,« je izstrelil kot iz topa in za nagrado dobil senčnik Pivovarne Laško in majico Radia Celje. Jernej Tilinger je pove- dal, da so ravno ta teden za- čeli s pripravami na novo sezono in da je na začetku potrebno najbolj trdo tre- nirati. »Ekipa se sicer še se- stavlja, vendar smo dobro začeli. Zdaj smo imeli 23 dni prosto, bil sem malo na morju, veliko pa smo se s prijatelji družili tudi v do- mačem kraju, tako da sem se res odpočil in sem opti- mist, kar se tiče nove se- zone.« Jerneja so pri mizi Radia Celje opazile tudi oboževal- ke in nekatere so ga kasne- je plaho zaprosile za avto- gram. In tako se je končala še ena oddaja Iščemo Zla- toroga, kar pa ne pomeni, da se naš Zlatorog ne želi več skrivati. Kam se bo skril ta teden, pa boste izvede- li, če boste sledili njegove- mu glasu na frekvencah Ra- dia Celje. NL, Foto: GD Št. 31 - 2. avgust 2001 22 ZA AVTOMOBILISTE Compact na slovenskem trgu Nemški BMW se je po ti- stem, ko je prodal britan- ski Rover, res postavil na noge. Nič več ni govora o rdečih številkah, zdi se, da tovarno preveva izjemen op- timizem. Končno se to ka- že tudi na trgu, po drugi stra- ni pa tovarna tako rekoč po tekočem traku predstavlja nove avtomobile. Tako k nam te dni že vozi novi compact, avto, ki je naj- manjši v limuzinski ponud- bi. Vendar je novi compact od prejšnjega precej druga- čen, saj je daljši (skupna dolžina je 426 centime- trov), vsekakor tudi širši in višji. Hkrati so mu poveča- li medosno razdaljo (272 centimetrov) in oba kolo- teka, medtem ko meri prt- ljažnik v osnovni postavi- tvi 310 litrov, možno pa ga je povečati na 1100 litrov. Zunanja podoba kombili- muzine s parom vrat je vse- kakor prepoznavno beem- vejevska, pri čemer najbolj odstopa zadek z lučmi. Tu- di notranjost je tako rekoč takšna kot pri seriji 3, kar velja tudi za podvozje, ki je na ravni avtomobila in ug- leda bavarske avtomobilske tovarne. Pri BMW pravijo, da je avto bogato serijsko opremljen in da bo torej po tej strani zelo konkurenčen. Za začetek si bodo lahko slovenski kupci omislili le varianto 316ti. To poganja 1796-kubični bencinski šti- rivaljnik s po štirimi venti- li na valj in 115 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Po tovar- niških podatkih zmore naj- večjo hitrost 201 km/h in do 100 km/h pospeši v 10,7 sekunde. Nekaj kasneje, morda jeseni, bo tudi pri nas mogoče naročiti izvedenki 318ti (143 KM) in 320d s 150 KM, medtem ko se je slovenski uvoznik odločil, da za sedaj še ne bo ponu- dil najmočnejše različice 325ti. Letos si želijo pri nas prodati vsaj 70 compactov druge generacije, prihodnje leto 300 ali polovico vse- ga, kar naj bi iztržili na slo- venskem trgu. Za compac- ta 316ti hočejo 4,2 milijo- na tolarjev. Novi BMW compact že vozi v Slovnijo. Kdo bo vodil VW? Kljub poletnemu zatiš- ju se čedalje bolj razplam- teva boj za naslednika dr. Ferdinanda Piecha, prve- ga človeka nemškega kon- cema Volkswagen. Piech naj bi naslednje le- to odšel v pokoj, s tem pa so se že začele pojavljati špe- kulacije o njegovem nasled- niku. Kandidatov je menda več, boj pa bo vroč tudi za- radi tega, ker gre za po- membno industrijsko kor- poracijo. V zadnjem času vse pogosteje omenjajo dr. Bernda Pischetsriederja. Tega je v koncern pred ča- som pripeljal sam Piech in je bil nekdaj prvi človek miinchenskega BMW, po- tem pa je moral oditi zara- di težav, ki jih je povzročil z nakupom britanske tovar- ne Rover. Slišati je, da naj bi bil primeren človek na- mesto Piecha tudi dr. Her- bert Demel. Ta sedaj vodi Volksvvagnove posle v Bra- ziliji in je bil nekdaj na če- lu Audija. Prav s tega me- sta ga je tako rekoč odsta- vil Piech, nanj pa imenoval Franza Josefa Paefgena. S slednjim in nasploh z Au- dijem pa Piech v zadnjem času ni preveč zadovoljen, saj meni, da je ta tovarna postala nekako preokorna, da ni več tistega tehničnega naboja, s katerim se je pre- bila med vodilne avtomo- bilske hiše (kar se je začelo še v času, ko je bil njen vodja prav Piech). Skratka, Piech do Audija vsaj navzven ne goji več posebnih simpatij, kar je po svoje presenetlji- vo, saj tovarna posluje (pro- daja) zelo dobro. Med mož- ne naslednike menda uvrš- čajo tudi direktorja Porsc- heja Wendelina VViedekin- ga, človeka, ki je znameni- to tovarno športnih avtomo- bilov po letih izgub pripe- ljal na zeleno vejo. Po dru- gi strani pa je vse pogosteje slišati tudi kritike na Peic- hov račun (resnici na ljubo je treba reči, da jih je bilo vedno dovolj), ki tovarno vodi izrazito avtoritativno in ni jih malo, ki menijo; da je z nakupom številnih manjših avtomobilskih imen (Lamborghini, Bent- ley ipd.) zapravil veliko de- narja, pravih ali dobičko- nosnih rezultatov pa še ni. Hkrati je v koncernu uve- del tako imenovani avtomo- bilski kanibalizem, saj za av- tomobile različnih znamk uporabljajo le štiri osnove, kar pomeni, da naj bi se av- tomobili navzven nekohko razlikovali, pod pločevino pa bili dokaj ali povsem enaki (primer: škoda octavia, au- di A3, golf IV so narejenih na enaki osnovi, podobno ve- lja za sharana in Seatovo al- hambro). To je sicer prine- slo zmanjšanje stroškov, po drugi strani pa preveč poe- notilo avtomobile koncema. Hkrati se v zadnjem času vse pogosteje širijo tudi vesti, da se lahko VW, čeprav je naj- večji evropski avtomobilski koncern, boji kapitalskega prevzema, ki bi ga lahko pri- pravila katera od velikih ameriških korporacij. Kakor- koli že, Piechu in verjetno tudi koncernu VW v prihod- njih mesecih ah letih ne bo pretirano lahko. EU: še V vedno velike razlike v cenah že precej časa posebna komisija pri Evropski uni- ji pregleduje cene enakih avtomobilov v različnih državah, članicah EU. Vedno znova ugotavlja, da so razlike v cenah preveU- ke, čeprav je jasno, da imajo države še vedno dokaj raz- lične stopnje obdavčitve. Tu- di zadnje poročilo omenje- ne komisije ugotavlja, da je Velika Britanija po tej stra- ni najdražja država. Kot ka- žejo ugotovitve, je bilo v zadnji primerjavi kar 52 od 81 avtomobilov na Otoku dražjih kot v preostalih dr- žavah EU. Hkrati po tej strani precej izstopata tudi Avstri- ja in Nemčija, medtem ko so avtomobili najcenejši v Španiji, na Portugalskem in deloma tudi v Grčiji. Opel zgradil novo tovarno Zdi se, da je nemška av- tomobilska hiša Opel, ki je znotraj koncema General Motors (GM), prišla k sebi. V zadnjih letih se je namreč njen tržni delež na evropskih trgih opazno zmanjšal, pri če- mer naj bi bilo razlogov za takšno stanje več. Splošno mnenje je bilo, da je to tudi posledica prepogostih menjav vodstva, saj je GM na čelu Op- la v zadnjih nekaj letih opra- vil kar nekaj rošad. Kakokoli že, pri Oplu pravijo, da gre- do v novo produktno in tržno ofenzivo, saj so v svojem sre- dišču, nemškem Russelshei- mu, odprli novo tovarno. V njej naj bi čez nekaj časa lah- ko izdelaU tudi do 270 tisoč vozil letno. Investicija je bila vredna milijardo in pol mark, v tej tovarni pa naj bi prihod- nje leto stekla izdelava nove vectre (ki bo na ogled na bUž- njem frankfurtskem avtomo- bilskem salonu). V tej tovar- ni bo po sedanjih napovedih delalo kakšnih sedem tisoč ljudi, ki so vključeni v pose ben program izobraževanja. Ford fiesta je med najuspešnejšimi modeli tovarne. Izdelali desetmilijonto fiesto Pri Fordu z letošnjimi poslovnimi rezultati ne more- jo biti posebej zadovoljni, vendar vse ni tako črno. Tako so pred dnevi sporočili, da so naredili desetmili- jonto fiesto. Ta avtomobil nižjega srednjega razreda so začeh izdelo- vati leta 1976, kar med drugim pomeni, da je kupcem všeč. S tem se fiesta, za katero že pripravljajo zamenjavo, saj bo v povsem novi varianti na ogled na frankfurtskem avtomo- bilskem salonu, uvršča med najuspešnejše forde vseh ča- sov. Ford escort (ta avto so zamenjali s focusom) in ford T ostajata še naprej povsem v vrhu lestvice najuspešnejših for- dov vseh časov. Z Mercedesom ML do 220 km/h ML dobi osemvaljnik Mercedes Benz je v ZDA zelo uspešen, še posebej s svo- jim ML. Ta avtomobil nastaja v tovarni v Alabami (Tuscaloosa) in se je Američanom zelo priljubil. Želja po močnejših mo- torjih v tem avtomobilu je, tako kaže, očitna, zato bo ML dobil tudi povsem novi V8 bencinski motor, ki bo zmogel 325 KM. S tem motorjem naj bi ML dosegel več kot 220 km/h in se tako uspešno kosal s konkurenco, ki se prav tako pojavlja z zelo zmogljivimi agregati. Opel bo vectro izdeloval v novi tovarni. Št. 31 - 2. avgust 2001 ZA AVTOMOBILISTE 23 Porsche prenovil 911 Nemški Porsche je na svetu od leta 1948 in od te- daj do danes je doživel mar- sikaj. Izjemno slavo, ki si jo je pridobil na dirkah, do hudih poslovnih časov, ki so ga skoraj pokopali. Toda v zadnjih letih je to- varna tako in drugače zdra- va; v letošnjem poslovnem letu, ki se bo kmalu konča- lo, naj bi naredili kar 50 ti- soč vozil, njihov promet bo presegel številko osem mi- lijard nemških mark. Zato je razumljivo, če je samo- zavest tovarne iz Stuttgarta tako rekoč na višku. In ob tem v tovarni izdelujejo sa- mo dva modela, torej box- sterja in sloviti 911 carrero, medtem ko naj bi prihodnje leto začeli izdelovati in pro- dajati tudi cayenne, šport- no terensko vozilo, ki bo na- stajalo v sodelovanju s Volks- vvagnom. Za letošnjo jesen je tovarna pripravila neko- liko spremenjeni 911, avto, ki se je prvič pojavil na tr- gih leta 1964, pred štirimi leti pa so ga temeljito pre- novili. Sedaj se bo znova do- kazoval malenkostno spre- menjen, saj so spremenili prednji in zadnji del, ki po novem bolj spominja na 911 v turbo izvedbi. Kabriolet- ska izvedenka je ob tem do- bila namesto plastičnega po- vsem pravo stekleno okno, pri čemer je pomembno tu- di to, da sedaj pri zamenja- vi okna ni tret3a zamenjati vse strehe. V notranjosti je opazno ponovno spogledo- vanje z 911 turbo, vsaj pri merilnikih. Poleg tega so, pravijo pri Porscheju, pri- sluhnili kupcem in tako je pred sovoznikom novi, dvo- litrski predal za rokavice, na sredinski armaturi pa drža- lo za pločevinke ali kozarec. Avto je po novem tudi nekaj čvrstejši, povečali so tako imenovano pasivno varnost (po novem tudi stranski zračni varnostni blazini), predvsem pa so za 15 odstot- kov povečali tok zraka ob in pod karoserijo, kar pripo- more k boljšemu hlajenju za- vor in posredno tudi motor- ja. Serijsko je porsche 911 opremljen s potovalnim ra- čunalnikom, kolesa so prav tako nova in 17-palčna (za doplačilo 18-palčna), tako spredaj kot zadaj so učinko- vite diskaste zavore. Druga- čen oziroma spremenjen je tudi motor. Še vedno je to bencinski šestvaljnik bokser zasnove, ki pa ima po no- vem 3,6-litra gibne pro- stornine ali 0,2 litra več kot prej. S tem se je povečala tu- di moč, ki je je po novem za 320 KM, medtem ko je navo- ra za 370 Nm pri 4250 vrtlja- jih v minuti. V zasnovi seve- da ni sprememb, saj je motor nameščen v zadku in prenaša moč na zadnji kolesni par bo- disi preko 6-stopenjskega roč- nega ali 5-stopenjskega samo- dejnega menjalnika tiptronic. Seveda ponujajo tudi štiriko- lesni pogon (carrera 4), ki vedno prenaša preko viskoz- ne sklopke vsaj 5 odstotkov moči na prednji kolesi; sled- nji lahko v najboljšem pri- meru dobita do 40 odstotkov moči. Končna hitrost je prib- ližno 280 km/h, pospešek pa pet oziroma 5,5 sekunde do 100 km/h, pač odvisno od ka- roserijske variante. Kot že re- čeno, bo prenovljeni 911 k nam pripeljal jeseni. V tovar- ni pravijo, da bo cena višja za vsega dva odstotka, sloven- skim kupcem pa bo kupe na voljo za 18, kabriolet pa za približno 21 milijonov tolar- jev. Prenovljeni porsche 911. Nissan almera Nissan še najproduktivnejši Nissanova tovarna v britanskem Sunderlandu je že dolga leta najproduktivnejša v Zahodni Evropi oziroma v Evropski uniji. Po zadnjih podatkih je vsak zaposleni v tej tovarni lani izdelal 101 avtomobil oziroma za se- dem odstotkov več kot leto prej. Tako je Nissan v Sunder- landu za skoraj 20 odstotkov boljši oziroma je tolikšna njegova prednost pred najb- ližjim zasledovalcem, to je Toyotino tovarno v britan- skem Burnastonu. Zanimivo je, da ima francoski Renauh med vsemi avtomobilskimi tovarnami največ najbolj pro- duktivnih obratov. Še bolj zanimivo je, da novomeški Revoz, ki je sestavni del te velike francoske avtomobil- ske korporacije, zaseda med Renaultovimi tovarnami de- seto mesto. Zaposleni v Re- vozu je lani tako izdelal 73 avtomobilov, s tem pa so No- vomeščani malenkost zaostali za španskim Valladolidom, kjer so lani naredili 77 vozil na zaposlenega. V povpreč- ju v evropskih tovarnah na- redijo v letu dni 58,3 avto- mobila. 24 NASI KRAJI IN LJUDJE Finka plese flamenko Fantje in dekleta iz enajstih držav sveta spoznavajo Slovenijo - Tradicionalni mladinski tabor v Zrečah v organizaciji slovenskih lions klubov Enaindvajset mladih z raznih koncev sveta (in še trije Sloven- ci) je 20. julija prispelo v Zreče in se nastanilo v vilah zreških Term. So gostje slovenskih lions klu- bov in so mladeniči in mladen- ke, ki so jih v državah, od koder prihajajo, izbrali za ta tabor za- to, ker so si s svojim zgledom in šolskim uspehom takšne počit- nice zaslužili. Marsikdo med nji- mi si jih kako drugače ne bi mo- gel privoščiti. V desetih dneh druženja so se med sabo dobro spoznaU in poštah pra- vi prijatelji, se drug od drugega mar- sikaj lepega, koristnega in zanimi- vega naučili in si ob slovesu oblju- bih, da bodo vezi ohranjali tudi po tem, ko se bodo vrnili vsak v svojo domovino: Poljsko, Dansko, Ukra- jino, Italijo, Finsko, Španijo, Japon- sko, Slovaško, Rusijo in Češko, Slo- venci pa vsak v svoj domači kraj. Nedeljsko slovo je bilo za marsiko- ga tudi boleče, kot se to rado zgodi mladim v starosti od šestnajst do dvaindvajset let. Saj poznamo to bo- lečino srca, ki se ob slovesu konča s solzicami v očeh in s »piši mi!« Deset različnih maternih jezikov je reševal skupni jezik, angleščina. Največja vrednost druženja pa je bilo nenehno prepletanje njihovih kultur, spoznavanje značilnosti, na- vad in lepot dežel s tako različnih delov sveta. V programu bivanja v Zrečah so bile namreč tudi pred- stavitve držav in krajev, od koder so prišli. Pri tem so uporabili naj- različnejša gradiva in pripomočke, od slikovnih in knjižnih materia- lov do video kaset in zgoščenk za glasbeno in plesno pokušino nacio- nalnih značilnosti. Manjkala ni ni- ti kulinarična pokušina značilnih nacionalnih jedi, za katero sta po- skrbeli Španki, poskrbeli pa sta tudi, da se je marsikateri udeleženec ta- bora naučil plesati flamenko. Tri- je Japončki so morali imeti kar pre- cej potrpljenja, preden so Evropejci znali jesti s paličicami in se nauči- li umetnosti zgibanja barvnega pa- pirja, izdelovanja origamijev. V desetih dneh pa so ti mladi ljud- je prepotovali domala vso Slove- nijo in si ogledah njene lepote in znamenitosti. Tako so si v Rogatcu ogledali skansen in se potem usta- vili v Rogaški Slatini, obiskali so Podčetrtek in Ohmje, Krško, Ko- stanjevico ob Krki, si ogledali slo- vensko prestolnico, šli na pot do Bleda in Vintgarja, bili v Postojni in občudovali Predjamski grad ter jamo in se naslednji dan navduše- vali nad Piranom in Portorožem. En dan je bil namenjen tudi Ptuju in ogledu mlina na Muri v Filovcih ter mesta Maribor, videh pa so tu- di Velenje in se spustili v rudnik. Navdušeni so bili tudi nad Logar- sko dohno in planinsko idihko na Rogli. S tako celovitimi in močni- mi vtisi o naši deželi bodo ti fantje in dekleta v prihodnje pravi amba- sadorji pri promociji Slovenije v državah, kjer so doma, seveda po največji zaslugi slovenskih honi- stov, ki so jim vse to, kar so pri nas videli in doživeli, omogočili. Ne nazadnje je bila ta, zdaj že tradi- cionalna oblika druženja mladih z vsega sveta ter spoznavanja Slove- nije in Slovencev, tudi zahteven or- ganizacijski zalogaj. Zdaj so ti mladi še enotedenski gostje slovenskih družin, članov klubov Lions. Med bivanjem v Zrečah so mla- de obiskali tudi predstavniki distrik- ta 129 organizacije Lions Interna- tional ter skupina članic Lions kluba Celje Mozaik, ki je z njimi preži- vela prijeten večer. Za spomin jim je simpatična Italijanka podarila za- vitek špagetov in lonček s paradiž- nikovo omako, prav takšno, kot jo jedo njeni ljudje v turističnem ob- morskem mestecu tik ob italijan- sko-francoski meji in le streljaj od mondenega Monte Carla. MARJELA AGREŽ Veliko smeha in zabave pri rokovanju z japonskim nacionalnim jedilnim priborom. Temperamentna Španka je v Zreče prispela iz Malage in v svojem predstavitvenem nastopu s ponosom povedala, da živi v čudovito barvitem kraju, ki je tudi rojstni kraj slovitega slikarja Pabla Picassoja. Po njeni zaslugi pa zdaj marsikateri udeleženec zreškega tabora pleše tudi flamenko. Mladenič iz Slovaške se je učil in naučil izdelovati figurice iz barvitega papirja. Kaj se ne bi, saj je imel najboljšo učiteljico te umetnosti. Za nagrado je poletela v prilogi Na zdravje, ki smo jo izdali najpomembnejši slovenski pokrajinski časopisi, je bil objav- ljen nagradni kviz. Iz velikega števila prispelih kuponov smo ko- nec lanskega leta izžrebali nagra- jenke in nagrajence. Med srečnimi izžrebanci je bila tudi Silva Plevnik iz Podčetrtka, ki ji je žreb namenil četrto nagrado, skupin- ski ogled gorenjskih lepot z letalsko družbo Falcon Air iz Radovljice. Nagrada je zajemala letalski pa- noramski polet za izžrebanko in de- set povabljencev. Silva, ki je revijo Na zdravje dobila v družinskem iz- vodu Novega tednika, je imela ne- kaj »težav«: za nagrado je izvedela pozimi, ko čas za panoramski po- let ni najbolj primeren; čakal jo je petmesečni študijski obisk v ZDA; med njenimi sorodniki in prijate- lji je bilo dosti več kot deset po- gumnih, ki so si zeleh poleteti z njo. Zato je nagrajenka šele prejš- nji mesec našla prost dan za polet z letalom družbe Falcon Air, last- nika Silva Orožima, katerega ma- tično letališče je v Lescah. Silvo, izkušen pilot in vrhunski or- ganizator, je skupaj s Tomažem Grud- nom, komercialistom Gorenjskega glasa, najprej poletel iz Lesc do Pod- četrtka in pristal na letališču v Ime- nem. Tam so se vkrcali še Silva in njenih deset povabljencev in skupaj so preleteli Slovenijo z južne na se- verno mejo. Zatem sta Silvo in To- maž Silvi in njenim povabljencem pripravila še poučen panoramski po- let nad Bledom, Julijskimi Alpami, Bohinjem... Navdušena nagrajenka iz naše lanske priloge Na zdravje je rekla: »Saj je Amerika zelo zanimi- va, niti približno pa ni tako zelo lepa kot Slovenija!« G G Silva Plevnik iz Podčetrtka (v sredini s čepico) ob letalu družbe Falcon Air, ki ga je pilotiral Silvo Orožim (na desni). TVVODIC 25 Poletje na Radiu Celje o čem se te dni najpogosteje pogovar- jamo? O poletni vročini, seveda. Na Ra- diu Celje vas zato želimo avgusta osve- žiti z lahkotnim programom, nagradni- mi igrami, poletnimi reportažnimi utrin- ki, v avgustu pa se bomo vsaj enkrat te- densko podali tudi na teren in merili po- letni utrip na Celjskem. Minulo soboto smo sredi mesta zaklju- čili Zlati bobenček. Bilo je vroče, dodat- no pa so temperaturo dvigovale Foxyce in pričakovanje, komu bo šla zlata nagrada. In ker se je izkazalo, da se je bobenček med poslušalci »prijel«, smo ga na piano potegnili tudi avgusta. Ob istem času, to- rej vsak dan ob pol enajstih, z nagradami za sodelujoče. Le da se bobenček avgusta ne bo svetil zlato. Kaj pa Nedeljski zmenki? Tudi poleti jih pripravljamo, saj je na Celjskem toliko za- nimivih ljudi, da nam imen nikoli ne zmanjka. Prej tednov v letu, čeprav je od- daja na sporedu gotovo že desetletje. To nedeljo bomo po deseti uri gostili prima- rij dr. Marto Škapin, priznano celjsko sto- matologinjo, ki se še posebej posveča zobni preventivi pri najmlajših. Ste vedeli, da je tudi triatlonka? Kako so vam všeč naši poletni sobotni popoldnevi? Sodeč po odzivu zelo. Glas- ba, izpolnjevanje glasbenih želja, kakšna nagrada, javljanja s športnih igrišč - vse to vam pripravljamo vsako soboto in tako bo tudi avgusta. Kaj pa poletne reportaže ob torkih ob 20. uri? Jim prisluhnete? Prihodnji torek jo pripravljamo s Flosarskega bala, tradi- cionalne prireditve na Ljubnem, ki jo vsa- ko leto obišče veliko turistov. Informativni program Radia Celje bo tudi avgusta pester, lokalna informacija je pač tista, ki jo še posebej pozorno posre- dujemo poslušalcem. Le Utrip s Celjske- Tisti, ki radi gledate v zvezde in živ- ljenje vsaj tu in tam pustite da ga vodi usoda, ste se gotovo razveselili vedeže- valk Gordane in Dolores. Ti po novem gostujeta na valovih Radia Celje ob sre- dah, med 18. in 19. uro. Telefonskih kli- cev je toliko, da nikoli ne pridete vsi na vrsto. Naj vas tolaži misel, da je oddaja na sporedu vsak teden. ga, ki ste ga vajeni vsak dan ob 14. uri, bomo avgusta zamenjaU za regijske novi- ce, septembra pa vam ga znova vrnemo. Poletna informativna suša se namreč vsa- ko leto še posebej odraža avgusta. In za konec še ščepec iz podatkov o po- slušanosti slovenskih radijskih postaj, ki jih je v četrtek javnosti predstavila Media- na. Radiu Celje se je poslušanost v zadnjih šestih mesecih krepko zvišala. Med 13 ne- komercialnimi radijskimi postajami v Slo- veniji smo po poslušanosti na tretjem me- stu, je pokazala raziskava. Tudi zato ho- čemo biti še boljši. NGL GLASBA 29 Plesna energija brez tabletk štiri dni odlične glasbe, pa samo tri ure vožnje iz Celja Ležanje v travi s soncem v trebuh in dobro glasbo v glavo so glavne karakteri- stike Jazzfesta v Wiesnu. Ker pa je bila letos že 25. obletnica festivala, so se ta- ko prireditelji kot tudi vre- me posebej potrudili in nam pripravili pravi glasbeni ma- raton z obilico dežja in ve- tra. Tokrat sem imel priliko prisostvovati celotnemu do- gajanju, zato sem se na do- godek temeljito pripravil. Spalna vreča, šotor, sedem sendvičev, enajst piv, 3 tisoč šilingov in oblačila za vsako vreme so bili osnovni pripo- močki, ki sem jih kot dober tabornik vzel s sabo. Vstop- nine ti poberejo večino de- narja, to pa je tudi edini slabši del celotne zgodbe. Ko se po približno treh urah udobne vožnje iz Celja po avtocesti pripeljete v hri- boviti Wiesen, vam v trenut- ku srček začne utripati hitre- je. Stotine vozil, napolnjenih z brezskrbnimi friki in friki- cami, počasi osvaja teren, na- menjen parkiranju. Še prej vam prijazni redarji odtrga- jo prvi del vaše žepnine, ki znaša 50 šilingov za avto in 50 šilingov za šotor na dan. Izbral sem si šotorišče na vrhu hribčka z razgledom na oblake in vse strani. To se je pozneje izkazalo kot zelo ko- ristno, saj mi ni bilo treba gaziti blata kot nekaterim dmgim, manj iznajdljivim ta- bornikom po dolinicah. Da se je dopust resnično začel, mi je bilo jasno, ko sem iz sosednjih šotorov zaslišal zvoke tam-tamčkov, didgeri- da in neuglašenih kitar. V nahrbtnik sem zbasal naj- nujnejše in se poln pričako- vanja odpravil proti prizoriš- ču, ki je bilo kakšnih petsto metrov od šotora. Tam se je že trlo obiskovalcev, lačnih De Villa in Vounga, med nji- mi člani znanega celjskega benda Bori & The Young Ones ter še bolj znane celjske krč- me Pri Zamorcu. Po popol- nem pregledu (fotoaparati, snemalci, steklenice niso do- voljeni) sem vstopil na kon- certni prostor, ki je bil raz- deljen na tri dele: pokriti del z odrom in prostorom za kak- šnih sedem tisoč glav, vme- sno nepokrito tržnico s spo- minki, zgoščenkami, bari ipd. in spet pokriti kuUna- rični del z mizami in stoh. In ravno v »jedilnici« se je vsa družabnost Wiesna ustvarjala in obnavljala. Na koncertih so nam igrali in prepevali: George Ben- son. Al Jarreau, Jestofunk, Cachaito Lopez & Miguel 'Anga' Diaz (meni najbolj všeč). Omara Portuondo, Neil Young (svetovno), Willy de Ville, Afro cuban Ali starš, David Ornette Cherry, Bugge Wesseltoft (super), Guru's Jazzma- tazz, Keb Mo, BiH Wyman, B.B. King, Jeff Beck... V štirih dneh je bilo sku- paj na koncertih okoli 30 ti- soč ljudi, pa kljub gneči in dežju nisem doživel niti enega izpada agresivnosti. Prej nas- protno, obilo pozitivne ener- gije je polnilo zrak okoli nas, ki nam je namesto tabletk po- šiljal plesno energijo za dnev- nih deset in več ur glasbe. Dan ste lahko zaključili po želji, utrujeni od vsega v svo- jem šotoru aH pa vam je so- sednje lokalno nogometno igrišče nudilo pijačo tako re- koč neprestano. Nikakor pa ne pričakujte, da vas na šo- torišču čaka zasluženi mir in spokoj. Tisti nadobudni ta- borniški kantavtorji, ki so bi- li na koncertu, se pod vtisom pravkar končanega koncerta za dolge nočne ure prelevijo v glavne zvezde posameznih šotorišč in zabava se nada- ljuje pred debehmi stenami vašega šotora, hoteh ali ne. Tiste, ki imajo radi reggae, čaka že 15. in 16. avgusta za- bava na istih koordinatah. Se vidimo? TOMAŽ ČRNEJ Neil Young med odličnim nastopom. Znani Celjani v VViesnu... Ptujski festival 3. avgusta bo na Mestnem trgu na Ptuju 32. festival narod- no zabavne glasbe z udeležbo 23 ansamblov. Prireditev se bo začela ob 19. uri, nastopili pa bodo: Štajerski kvintet (Slo- venska Bistrica), Big ekspres (Radlje ob Dravi), Kompromis (Ormož), Izvir (Dobrna), SPIK (Ljutomer), Franc Potočar (Novo mesto), Štrk (Ljutomer), Dinamika (Juršinci), Pod- krajski fantje (Velenje, 11-krat so nastopili na festivalu in osvojili so pet zlatih značk Orfeja), Vitezi Celjski (Celje), Krona (Ptuj), Lipovšek (Velenje), Franc Žerdoner s prijatelji. Bratje Gašperič (Podvinci), Melos (Smlednik), Vrisk (Treb- nje), VeseU Revirčani (Trbovlje), Krjavelj (Ivančna Gorica), Marjan Drofenik (Šmarje pri Jelšah), Slovenski zvoki (Ro- gaška Slatina) in Ptujskih 5 (Ptuj). Mlade frajle (od leve): Kornelija Zolger, Tadeja Abram. Nataša Skornš6k in Sonja Hercog. Mlade frajle na romski ohceti štirim simpatičnim dekletom, združenim v glasbeni skupini Mlade frajle, se obeta nevsakdanji nastop, igra- le bodo na pravi romski ohceti v Kočevju. Na ohceti bo okoli 300 svatov, tudi veliko iz tujine. Spe- kli bodo vola na ražnju, 16 prašičev in sedem jagenjčkov. Torta bo velika 120x70 cm v obliki cerkve. To bo pravi izziv za Mlade frajle, ki na taki prireditvi še niso igrale. T.VRABL Hoteli na Rangiroi niso ravno poceni - najem apartmaja za en dan stane tudi tisoč dolarjev.' Raj^ ki ga Bog ni ukinil Skupina Celjanov, članov Yacht kluba Celje, se je udeležila Oceanske šole jadranja - Tri tedne plovbe po Francoski Polineziji Prvo informacijo o mož- nosti plovbe po Francoski Polineziji v južnem pacifiš- kem oceanu so dobili že le- ta 1999. S hrvaško barko Či- gra, ki je bila izdelana za plovbo okoli sveta, so se že lani odpravili na jadranje po Komatih, da bi se sez- nanili z barko in pravili plovbe. Letos, 7. maja, je na- stopil odločilni dan. »Pot smo začeli z letalom, bila je dolga in zelo naporna, preden smo pristali na otoku Nuku Hiva sredi Južnega Pa- cifika. Pričakali so nas z džipi in nas zapeljali do barke. Pr- vo srečanje z barko na oceanu je bilo nepozabno, in v trenut- ku, ko smo se vkrcali, se je pričelo jadranje po Markeških otokih, atolih in Južni Poline- ziji,« pravi Janko Amuš, eden od članov posadke, ki se je ude- ležila jadranja po Francoski Po- lineziji z jadrnico Hrvatska Či- gra, ki je na poti okoli sveta. Med sabo se poznajo že od prej. Vsi izkušeni jadralci, ve- činoma lastniki manjših jaht, s katerimi deset, petnajst let plujejo po Jadranskem mor- ju. Vsi člani Yacht kluba Ce- lje, ki ga je ustanovil Marjan Belej. Dostikrat so že jadrali skupaj na manj zahtevnih plovbah, zato se poznajo do- volj, da se niso bali večjih ne- soglasjih. Na jadrnici so do- bri odnosi v ekipi zelo po- membni; ekipa mora delovati usklajeno, dobra plovba je od- visna od sodelovanja vseh. Pa še nikamor ne moreš pobeg- niti; še posebej ne na Pacifi- ku, kjer med tri tedne traja- jočim jadranjem, med kate- rim so prevozili 1500 milj, niso videh prav dosti celine. In, niti enkrat v treh tednih, prav nobenega drugega plo- vila med plovbo od otoka do otoka. Bili so sami. Lepše kot doma Ekipo celjskega Yacht klu- ba sta na barki pričakala ski- per Dubravko Belan - Dudo in njegov pomočnik Duško Kotlar. Čeprav vsi že dolgo ja- drajo, nihče od njih ni imel izkušenj s plovbo po oceanu, in izkušnje obeh hrvaških po- morščakov so jim prišle še kako prav. »Šele zdaj smo spoznali, kako je jadrati po velikem mor- ju in upam, da bomo izkušnje lahko še kdaj ponoviU,« pravi Janko. Eden od udeležencev etape, Peter Drofenik, si je ob čudoviti pokrajini najbolj za- pomnil vreme. »Dosti bolj sta- bilno je kot na Jadranu. Pol leta piha pasat v eno in pol le- ta v drugo smer, sicer pa dvig- neš jadra in jih pustiš pet dni pri miru. Na Jadranskem mor- ju pa enkrat piha premalo, dru- gič premočno... Nikoli ne veš, kaj te bo doletelo, vreme se hitro spreminja. Veter ima ve- liko moč in dostikrat se je po- trebno hitro skriti.« Med oceansko plovbo na Čigri ni bilo tovrstnih težav. »Barka je dobro opremljena tudi s telekomunikacijami, tako da bi v primeru, da bi prišlo do kakšne spremem- be vetra ali vremena, takoj dobili opozorilo.« Se je v zvezi z vremenor med plovbo zgodilo kaj m predvidljivega? »Kaj večjeg ne, le enkrat smo zapluli nevihto. Opazili smo jo že o daleč, vendar smo zavestn zapluli vanjo, saj bi mora drugače pluti daleč proč. Mi lo je deževalo in pihalo, km« lu pa se je umirilo in napn smo pluli brez vetra.« Jadranje v krogu Počasi se daleč pride, in Ce Ijani so s Čigro v povprečj prejadrali deset kilometro na uro. »Prvikrat smo ugotc vih, da je mogoče v relati) no kratkem času premosti tako velike razdalje,« pravi Sončni zahod na Bora Bori - čez pet minut bo popolna tema. Št. 31 - 2. avgust 2001^ Najlepši prostor za piknik na svetu... Plava laguna Rangiroe. Peter. »Skupaj smo prepluli okoli 1500 milj, kar je zbir milj, ki jih je večina od nas na Jadranskem morju preplu- la v desetih letih.« Straže na jadrnici se menja- vajo podnevi na tri, ponoči pa na dve uri. »Če bi opazili nevihto, bi takoj zbudili glav- nega skiperja in celotno eki- po.« Vendar se v vseh treh ted- nih ni zgodilo nič takšnega. Po petih dneh jadranja in pre- plutih petsto miljah so se prvi- krat ustavili na otoku Makemo. Sledil je drugi največji atol na svetu, Rangiroa, kjer so si og- ledali tudi Modro laguno. »Do- živeli smo jo kot raj na zemlji in tam smo preživeli cel dan. Plavali smo z morskimi psi, uži- vali gostoljubnost domačinov, potem pa smo se odpeljali še na koralni greben.« Naslednji cDj je bil otok Bora Bora. Ko smo odpluli od tam, je bil moč- nejši veter in razburkano mor- je je v nas prebudilo nekaj adre- nalina,« pravi Janko. »Ni šlo rav- no za strah, vseeno pa je dru- gačen občutek, kot če si z manj- šo barko na Jadranu. Dva dni smo pluli, pa nismo prišli ni- kamor saj smo pluli v veter, na- kar smo morali spustiti jadra in nadaljevati z motorjem,« pra- vi Peter. Na otoku Morea so si ogledali Cookov zaliv in me- sto, kjer se je dogajal Upor na ladji Bounty. Čakalo jih je še 25 milj do mesta Papeete na Tahitiju, kjer se je etapa zaklju- čila. Bora na Bora Bori Peter Drofenik in Rafko Počivašek, oba sta dolgolet- na jadralca, po poklicu gra- fika. Janko Arnuš, po po- klicu gradbeni inženir, ki se ukvarja z nepremičninami, je lastnik manjše jadrnice. Zadnjih pet let se udeležuje jadranj s prijatelji, sicer pa jadra že dvajset let. Janez Habjan - Jinks že dolga le- ta pluje po Jadranu z najeti- mi barkami. Je diplomirani ekonomist, podjetnik in ve- lik veseljak, pravita Janko in Peter. Sedanji predsednik društva je Igor Dobovičnik, grafik, podjetnik in prvi ski- per v društvu, ki je sredi ju- nija prevzel svojo novo bar- ko, s katero namerava pri- pravljati turistična jadranja. Bojan Fras, podjetnik, dol- goletni jadralec in solastnik barke, je bil najbolj delaven v ekipi in najbolj hiter pri ak- cijah, ki jih je bilo potrebno izvesti. »Peter je bil najbolj- ši kuhar, kar je na ladji naj- bolj pomembno,« pravi Jan- ko. »Vsak dan dva kuhata za celotno posadko in on nam je dal ogromno nasvetov. Iz- najdljiv moraš biti; in tako smo na ladji po Petrovem re- ceptu pekU celo kruh...« Na barki sta bila tudi Pe- ter Tilinger, ekonomist in ja- dralec ter njegova svakinja Bora Tilinger, matematičar- ka, ki je bila v posadki Čigre edina predstavnica ženskega* spola. »Bora ima svojo bar- Yacht klub Celje je bil us- tanovljen v letu 1997/98, do letos pa ga je vodil znan celj- ski jadralec Marjan Belej. Se- dež društva, ki združuje okoli 40 ljubiteljev jadranja, je na Teharski cesti 2/a in člani društva se tam sreču- jejo vsak četrtek zvečer. Ob tem, da izmenjujejo izkuš- nje z jadranj, pripravljajo izobraževanja, izpite za vo- ditelje čolnov in navigacijo ter izpite za skiperje. Pod okriljem kluba deluje tudi podsekcija regatnega jadra- nja, bolj znana kot ekipa z regat Živa Ana, ki jo že vr- sto let vodi Janez Kuntarič. ko, veliko pluje in v določe- nih trenutkih se je izkazala bolj vešča v določenih zade- vah kot večina moških čla- nov ekipe,« priznavata Jan- ko in Peter. Slovo To je bila ena najlepših etap jadrnice Čigra na poti okoli sveta in če je ne bi zgrabili Ce- ljani, bi ostale le druge, manj zanimive etape. »Odločili smo se že v prvem tednu, takoj, ko je prispela ponudba, in ekipa je bila takoj sestavljena. Ne- kaj jih je potem odstopilo in prijavili so se novi člani, je- dro ekipe pa je ostalo enako. »Ko smo se poslavljali, smo imeli vsi v grlu velik cmok, tako lepo je bilo. Ob slovesu nam je skiper rekel: >Zdaj ste čisto drugačni ljudje, kot ste bili, ko ste prišli na ladjo.< Kma- lu po vrnitvi domov smo spoznali, da je to res. Bila je izkušnja, ki jo redkokdaj do- zi viš ali jo imaš možnost do- živeti, in v vseh nas je pustila globoke občutke,« pravi Peter, Janko pa dodaja: »Ko smo pi- sali kartice, smo prišli do za- ključka, da je Bog, ko je z Ada- mom in Evo ukinil raj, poza- bil na te otoke.« In ker so ta, od Boga pozabljeni raj, doži- veli tako globoko, enkratno in lepo, je v celjskih jadralcih, ko so konec maja pristali na brniškem letališču, ostala glo- boko zasidrana želja, da bi iz- kušnjo ponovili. »Takoj bi se vrnili in šli še enkrat skozi vse to in kot so nam obljubili, bo Čigra na voljo tudi prihodnje leto.« 50 ton težko in dvajset metrov dolgo železno dvojam- bornico je mogoče v dobrem stanju ohranjati le tako, da plu- je. In člani celjskega Vacht klu- ba vse od vrnitve s svoje prve oceanske etape sanjajo o tem, da bi lahko kmalu spet pluli skupaj z njo. ALMA M. SEDLAR Rafko Počivašek v senci kokosove palme v Plavi laguni. St. 31 - 2. avgust 2001 32 PISMA BRALCEV ODIMEin Obglavljeni organi 26. julija, sem v Novem ted- niku, v rubriki »Vprašajte svo- jega župana«, prebral zavaja- joče odgovore vitanjskega žu- pana Slavka Krajnca na vpra- šanje bralca iz Vitanja. Ob ta- ko arogantnih in za bralce za- vajajočih odgovorih seveda ne morem molčati. Župan pravi, da se ne stri- nja, da so odstopih ljudje, ki so bili neločljivo povezani z delom in življenjem v kraju. Naj povem, da so ti ljudje vr- sto let delali za kraj in so za svoje delo vseskozi dobivali priznanja in pohvale. Res pred- vsem od občanov, malokdaj pa od župana, vendar je zdaj, ko so iz določenih razlogov prenehali z delom, nekorekt- no govoriti, da niso povezani s krajem. Resnica je, da svo- jega dela ne morejo več oprav- ljati, ker jih vodstvo občine pri njihovem delu duši in iz- vaja projekte, ki so proti kra- ju in predvsem proti njego- vim prebivalcem. Kako naj ne- zadovoljni krajan z veseljem dela za kraj, če mu župan do- besedno pripelje gnojnico pred vrata? In zdaj si ta župan upa govoriti o tem, da mi ni- smo povezani s krajem, v re- snici pa ravno zaradi njega in njemu podobnih v vodstvu ob- čine ne čutimo več volje do dela? Kdo ima tukaj koga za norca? Smo norci mi, ki za svoje delo nikoli nismo do- bili nobenega plačila, zdaj pa po nas pljuva za svoje (nepre- mišljeno) delo dobro plača- ni župan? »Priznanja«, kot nam ga župan daje v svojem odgo- voru, bodo verjetno kaj kma- lu deležni tudi tisti, ki se še trudijo kaj storiti za kraj, če se ne bodo strinjali z njegovi- mi idejami in vsiljenimi pro- grami. Zato se nam zdijo nje- govi odgovori vredni vsega ob- sojanja in po nepotrebnem po- džigajo že tako moreče vzdušje v naši občini. Ljudje v kraju so bili svoj čas med seboj izredno pove- zani, vendar jih je vsiljevanje lokacije čistilne naprave na sporni lokaciji izredno raz- delilo. Svoje nestrinjanje smo izrazih in smo imeU možnost izražanja šele takrat, ko se je čistilna naprava že začela gra- diti, zato župan bralce zavaja z odgovorom, da bi morah lo- kaciji nasprotovati že prej. Čistilno napravo so nam vsi- lili v urbanem, lepem, za nas zelo pomembnem delu Vita- nja. Kdor pozna Vitanje in sporno lokacijo ve, da smo verjetno mi tisti, ki smo za dolgoročni razvoj kraja, kaj- ti lokacijo čistilne naprave smo predlagali na alternativ- ni lokaciji, ki ne bi motila ni- kogar, čistila pa bi vode iz ce- lotnega kraja in tudi iz pod- jetij na koncu kraja. Zdaj pa bo čistilna naprava stala med hišami, umazanija pa se bo prečrpavala nazaj v središče občine!? In zakaj župan vsem razlaga, da iz objekta ne bo smrdelo? Saj nimamo nič proti tehnologiji, le lokacija se nam zdi neprimerna - na smrad morda le še čakamo. Županova naloga in nalo- ga občinskega sveta je, da pri tako pomembnem projektu kot je čistilna naprava, obveš- čajo občane in neposredno prizadete ljudi. Seveda si gos- podje z občine obveščanje za- mišljajo precej po svoje - za njih je dovolj, če v svojih pro- storih na steno obesijo list o nameri gradnje in zadevo ob- javijo v »zelo branem« Urad- nem listu, potem pa se čudi- jo, kako da informacije ne pri- dejo do občanov... Pri tako občutljivi stvari, bi morah vsaj bližnje prebivalce skhcati na sestanek, jih povprašati za mnenje... Poslej bomo verjet- no prisiljeni v strahu se naro- čiti na Uradni list, da izvemo, kaj nam bo občina še posta- vila pred vrata? Soseščina sporne lokacije je svoje nestrinjanje izrazila takoj, ko smo izvedeli za na- mero začetka gradnje, ko so bili stroji tako rekoč že na gradbišču. Ker se nenehno go- vori o posameznikih, ki nas- protujejo lokaciji, moram po- vedati, da so peticijo podpi- sali stanovalci okrog štiride- setih individuahiih hiš. Župan vseskozi govori, da »gradnji nasprotuje nekaj posamezni- kov«, vendar imamo zbrane podpise, ki dokazujejo, koU- ko ljudi je gradnji nasproto- valo. Toliko ljudi je morda res »nekaj posameznikov« za New York, ne pa za tako maj- hen kraj kot je Vitanje. Ne poznam nikogar, ki bi si vr- sto let ustvarjal dom, vlagal sredstva in prosti čas v pri- jazno okolje, in bi bil potem ožigosan, da nasprotuje raz- voju kraja. Seveda pa drži, da se ne strinjamo z vsiljenimi objekti, kot je čistilna napra- va. In strinjala se ni tudi po- lovica občinskih svetnikov! Župan tudi nenehno razla- ga, da Turistično društvo Vi- tanje ne živi »iz znanih razlo- gov«, nikoli pa ne pove, kate- ri so tisti znani razlogi. Pa jih povejmo mi: 17. aprila smo imeli občni zbor društva, ki je izkazal nestrinjanje z lo- kacijo ČN in odnosom občin- ske uprave do prizadetih in zaradi teh razlogov tudi po- nudili kolektivni odstop od- bora društva (od 16 - članskega odbora je odstopilo kar 13 čla- nov) . Vabljeni župan (ki je tu- di član TD) je sestanek igno- riral, kasneje pa zahteval vso dokumentacijo, ki pa mu po statutu društva ne pripada. Ker je menda želel ponovno skli- cati občni zbor TD, sem mu poslal spisek članov ter pra- vila društva. Do danes ni skli- cal zbora. In zakaj ga ni skli- cal? Župan torej situacijo v Vi- tanju obvladuje le navidezno, zaradi njega in odločitev ob- čine je z njim in občino spr- tih mnogo s krajem resnično neločljivo povezanih ljudi - povezanost s krajem s svojim odnosom duši le župan. Pri svojem drugem mandatu bi župan že lahko dobil obču- tek kdaj prisluhniti glasu ljuds- tva. MIRKO POLUTNIK, krajan Vitanja in sedanji zakoniti predstavnik ter nekdanji predsednik TD Vitanje Krokar odfrčal z grba II. Iz koga se delate norca, gospod župan? Novi »grb« Dobrne je zmazek, je eden težjih porazov socialistične- ga oblikovanja in je nare- jen proti vsem zakonom he- raldike in heraldičnega raz- mišljanja. Skratka, tako bedno, da se še smejati ne moreš. Ko sem se vključil v raz- prave o novem grbu, je gos- pod Valt (tako se je podpi- sal v rob »grba«) vso komi- sijo že prepričal, da je grb iz leta 1335 za Dobrno po- polnoma nesprejemljiv. In ko nas je začel zasipavati s čedalje hujšo plejado grbo- slovnih spačkov, sem nari- sal osnutek grba z izvirom in hrastom, točno povzet po najstrožji maniri angleške- ga grboslovja (Wellwood, Encyclopaedia Britannica), vendar sem se ves čas zav- zemal za star grb, vi gospod župan pa ste mi vsakič de- jali, da smo to že absolvi- rali in da naj bom konstruk- tiven. Odnehal sem, da ne bi motil vaše idile. V svetu se kraji cenijo tu- di po starosti in lepoti gr- ba. In ker so vas polna usta grbov Maribora in Ljublja- ne, še tole. Obe novo nasta- li mestni občini sta zadrža- li stare grbe! Do zadnjega kamna v stolpih natančno! Kot zidar bi to vendar mo- rali opaziti! Jaz sem grafič- ni oblikovalec, če vam je to všeč ali ne, in take »malen- kosti« opazim. Za heraldi- ka pa ste me do sedaj kro- nali samo vi, gospod župan. (Namerno sem vašo izo- brazbo opisal bolj po do- mače, saj ste tudi vi mojo.) In ste sploh kdaj pomislili, kakšno letnico boste zapi- sali pod novi »grb«? 2001? Še ko bova oba mrtva, bo to izgledalo, kot da smo vče- raj prilezli s hribov. No,vsaj vi gospod župan, ki ga bo- ste morali s ponosom nosi- ti po svetu. Mnoge, ki poznajo stro- kovnost in življenjsko delo gospoda Valta, ki ga pred- stavljate kot strokovnjaka he- raldike in grboslovja, moti, da v grbe vtakne vse, kar mu pade na pamet ali kar ima pri roki, oziroma v računal- niku in to sestavi v heraldič- no nesprejemljivih razpore- ditvah. Vi seveda mislite, da imate v »grbu« en ponesre- čen topografski znak in dva lista hrasta - doba, saj se ob- čina imenuje Dobrna. Naro- be! Dob (Quercus robur) ima liste brez pecljev in podol- govat želod. Hrast s peclja- timi listi in majhnim okro- glim želodom pa se imenu- je GRADEN (Quercus petra- ea)! In ta graden je v vašem »grbu«! Naj povem, da ga evropska heraldika ne poz- na. Zato je osnovni atribut hrasta podolgovat želod in ne hsti, dragi moj župan! Se- daj pa ni drugega: dopis v Uradni list in občino prei- menovati v GRADENCE! Lahko pa najamete strokov- njake za merjenje pecljev, če mislite da bo to ceneje. Po sprejetju novega »gr- ba«, ste mi v telefonskem pogovoru dejali, da naj svo- jo kritiko objavim »lahko v New Vork Timesu, če češ« (dobesedna navedba). Po- tem pa ste porabili četrt stra- ni Novega tednika, da ste razložili, kdo je kdo v ob- činski hierarhiji in na kate- ri seji je bila polomija spre- jeta. In da je bilo vse zelo strokovno. Se kar vidi. Iz »grba«. VIKTOR ROŽANC - MUCHO, ■ občan »po statusu« Županove navedbe so netočne v zvezi s pismom, objav- ljenim v Novem tedniku dne 12. julija (Pisma bral- cev) pod naslovom Zakaj prestavljati spomenike pad- lim, ki ga je napisal g. žu- pan Občine Vojnik, smo za- radi nekaterih netočnih na- vedb primorani dati poja- snila. Naš očitek na nekorekt- nost vodenja postopkov v zvezi z idejo o prestavitvi omenjenih spomenikov, se nanaša predvsem na nam po- sredovani predlog župana Občinskemu svetu Vojnik, ki se pa po vsebini bistveno razlikuje od sklepa Občin- skega sveta, kjer je dodan stavek o načinu financira- nja prestavitve spomenikov, ki smo ga dobili od drugih. Prav tako je nekorektna trditev g. župana, da so raz- govori o prestavitvi spome- nikov v Krajevnem odboru ZB NOV Vojnik potekali že pred leti, saj to ni znano ne v pisni in ne v ustni obliki nobenemu od članov, ki so v tem odboru že več let. Ne zdi se nam prav tudi to, da je g. župan vodil raz- govore mimo Krajevnega odbora ZB NOV Vojnik, in to o pomembnih vprašanjih kraja (kar prestavitev spo- menikov je) s predstavni- ki organizacije ZB v Celju, ki so sicer v nekaterih za- devah pooblaščeni, da za- stopajo našo organizacijo, vendar ne v tako pomem- bnih za kraj in krajane Voj- nika ter brez soglasja Kra- jevnega odbora ZB NOV Vojnik. Zaradi vsega navedenega, kot tudi zaradi informira- nja predstavnikov ZB iz Ce- lja, smo le-te povabili na se- stanek, ki se ga je, kot nam užaljeno očita, udeležil »ne- povabljeni« g. župan, če- prav so naši sestanki odprti in so na njih, tako g. župan kot tudi vsi ostali zaintere- sirani, vedno dobrodošli. Takšna užaljenost in način komuniciranja s strani g. žu- pana nas je presenetila in je nekaj novega. Še posebej zato, ker smo do sedaj (in upamo, da bomo tudi v pri- hodnje) dobro sodelovali v korist našega kraja in kra- janov. Želimo tudi pripomniti, da je naš Krajevni odbor ZB NOV, ki je v sklopu Območ- nega združenja ZB Celje, sa- mostojna organizacija in so zato očitki o zmanipulira- nosti resnično tendencioz- ni in čez mejo dobrega oku- sa. Se pa strinjamo, da bi nadaljnje vodenje postop- kov v zvezi s prestavitvijo spomenikov (na dosedanji način) s strani občinskega vodstva in g. župana lahko vodilo k manipulaciji. Poudarjamo, da smo v tak način komunikacije (preko javnih medijev) pri- stali izključno zato, ker nam je bil takšen način vsiljen in ker smo želeli realno pri- kazati postopek v zvezi s pre- stavitvijo omenjenih spome- nikov. Na koncu želimo poveda- ti, da se bomo tudi v bodo- če borili za ohranjanje spo- minskih obeležij NOV v iz- virni obliki, saj je to zapi- sano v našem statutu. Me- nimo tudi, da prestavitev spomenikov ni le stvar na- še organizacije, ampak vseh, ki v tem kraju živimo. KRAJEVNI ODBOR ZB NOV. Vojnik PREJELI SMO \ Rave po naše Od nesrečnega dogodka dalje spremljam razprave v časopisih, ki so prerasle v prave polemike o tem, ka- ko škodljiva je oblika za- bave imenovana rave party. Pa se spomnim zlatih šest- desetih let, ko se je podob- no godilo rock'n'roll gene- raciji. Ali če nam pogled se- že še dlje v zgodovino, je glavno zlo predstavljala pre- grešna literatura. Vsaka ge- neracija išče svojo identi- teto, ki jo potrjuje skozi raz- lične otilike, med katerimi je tudi glasba. Če se ozre- mo že v družino, se vidi medgeneracijski prepad rav- no v zvrsti glasbe, ki se bo vrtela po radiu. Žal so spremljajoči tudi negativni elementi, kot so v obravna- vani generaciji raznovrstne substance. Te so posledica visokega razvoja družbe, ki se razvija, žal, tudi v to smer. Sama se še nisem udele- žila rave zabave, ker ne so- dim v to generacijo, pa tu- di te glasbe ne razumem. Ra- ve dogajanje sem spremlja- la po televiziji in videti je bilo, da se ljudje zelo zaba- vajo. Glavni rave problem, če ga lahko tako imenujem, ti- či drugje. Nad mladimi je potrebno bdeti, saj se nji- hov pogled na svet šele raz- vija. Vendar se vse prične že v družinskem okolju, šola ima pri tem le sekundarno vlogo. Izkušnje delajo člo- veka pametnejšega in mo- drejšega. Te pa si mladi še- le nabirajo. Tudi substance so del izkušnje, žal za svoj- ce žrtev, zelo bridke. Za os- tale pa opozorilo, kaj se lah- ko zgodi. Mogoče so posa- mezniki, ki so le-te posku- sili, to storili le enkrat, saj so ugotovili, da lahko uži- vajo ob glasbi tudi na dru- gačen način, ki je mogoči manj škodljiv. Občanke ii občani konec koncev je tu di alkohol škodljiv (doka- zano), če ga ne uživamo \ zmernih količinah. Svet se vrti dalje, priha jajo nove generacije in z nji- mi nove party variante. Ne odvzemimo mladim, kar je njihov način druženja, saj za njihovo zabavo ne poskr- bimo dovolj. Posebno sedaj, ko je čas počitnic in čas za- bave. Če jim ne bomo omo- gočili, da se bodo zbirali na organiziranih zabavah, kjer lahko poskrbimo za njiho- vo varnost, se bodo zbirali v skritih kotičkih, daleč od ponorelega sveta, daleč od tistih, ki bi jim v primeru »krize« lahko pomagali. Če se rave zabave že organizi- rajo, je potrebno poskrbeti za medicinsko in drugo os- krbo, ki se je iz zadnjega tragičnega dogodka pokaza- la kot nujna. Nove oblike zabav zahtevajo tudi nove pristope, tako za policijo, kot za organizatorje teh za- bav. Pustimo mladim, da bo- do mladi, vendar jih usmer- jajmo, kako naj ostanejo mladi! SANDRA POČIVALŠEK, Celje Spominska svečanost na Dobrotinu Krajevna organizacija ZB Vojnik je 21. julija pripravi la spominsko svečanost na do mačiji Dobrotinškovih, kjer se je konec oktobra 1941 za- drževal I. Štajerski bataljon pod vodstvom komandanta Staneta Rozmana. Slavnostna govornica na proslavi je bila ravnateljica OŠ Vojnik gospa Rojčeva. Če- prav ni bila aktivna udeležen- ka, je lepo opisala narodnoos- vobodilno vojno. Navzoče je pozdravil župan Občine Voj- nik gospod Beno Podergajs in dejal, da ni treba več ome- njati prestavitve spomenikov pri spodnji šoli, ker bo obči- na poiskala druge rešitve. Pozdravni govor je imel tudi Ludvik Zupane - Ivo, borec I. Štajerskega bataljona, ki je bil leta 1941 pri Dobrotinu. V kulturnem programu so na- stopih učenci OŠ Vojnik in podružnične osnovne šole iz Nove Cerkve, partizanske pe- smi pa je pel tudi vojniški ok- tet. MILAN GOMBAČ, Celje POHVALE- ZAHVALE Zahvala Javno se zahvaljujem gos- pe Cvetki Jager, direktorici Centra za socialno delo Šent- jur pri Celju, za trud ter stro- kovnost pri uspešno zaklju- čenem postopku. SIMONA BUDIŠA, Šentjur Št. 31 - 2. avgust 2001 MODA 33 Iz oči v oči - sicozi barvita olcenca Najbolj markanten poudarek letošnje trendovske podobe - sončna očala z barvitimi stekli, ki dovolijo pogled na oči za njimi Natanko sto šestnajst let je minilo od rojstva prvih sončnih očal in polnih tri- deset, kar je postal ta mod- no-zaščitni dodatek tudi de- talj, ki so ga znana krea- torska imena začela vklju- čevati v svoje kolekcije. Če smo še pred nekaj leti ugotavljali, da postajajo sonč- na očala ne le množični trend, temveč tudi statusni simbol, lahko ta hip zanes- ljivo trdimo, da v poletju 2001 niso le priložnostno do- polnilo, temveč najbolj mar- kanten poudarek pri obliko- vanju trendovske podobe. I Ali, kot je izjavil italijan- ski sociolog Francesco Mo- race: »Modni dodatki so na začetku tretjega tisočletja prevzeli funkcijo signalizira- nja človeške identitete. In sončna očala so vrh ledene gore tega fenomena.« Skratka, tako zelo »must« so, da jih ne uporabljamo le za preprečevanje posledic me- žikanja v sonce - pekočih oči in gubic okrog njih pa na če- lu in ob nosu, ampak lahko tičijo na nosu tudi takrat, ko se sonce skriva za oblaki, in celo, ko namesto njega sveti luna ali kakšen manj roman- tičen vir svetlobe. Vam je zoprna misel, da bi zgolj zavoljo mode tvegali za- letavanje v nerodno parkira- ne avtomobile ponoči ali po- dirali mize v skromno osvet- ljeni restavraciji? Skrit za tem- nimi stekli je lahko tudi po- menljiv pogled in ne nazad- nje prav nič prijeten ni sogo- vornik, s katerim se ne mo- reta gledati iz oči v oči... Seveda si lahko velika očala s temnimi stekli kupite za bolj ali manj sončne dni, ob- stajajo pa v letošnji najbolj trendovski ponudbi tudi svet- lejše izpeljanke, skozi kate- re so oči prav lepo vidne. Nekatere blagovne znam- ke se navdušujejo na neo- hippy stil očal s stekli in ok- virji v istem odtenku, deni- mo nebeško modrem, zele- nem, rožnatem, rumenem, oranžnem, rdečem... Parazol je sončnik - vrsta dežnika, do 18. stol. po- memben modni dodatek, se glasi pravilni odgovor na na- gradno vprašanje julija. Na- grajene je Tone Leskovšek, Čeplje la, Vransko, ki si bo za nagrado izbral modne hlače Zarje Scale Petrovče. Zelo opazna je še težnja, pri kateri prevladujejo aero- dinamične »uniseks linije«. To je rahlo športen videz, ki se spogleduje z očali smučar- jev in plavalcev, torej enak model zanjo in zanj. Zlasti zanimiva so ukrivljena ste- kla, ki sledijo liniji ličnic in obrvi, včasih ulita iz enega kosa z okvirjem ali brez. Izbira je vsekakor velika, paziti je treba le še na pravo obliko in barvo. Moramo še kaj dodati? Seveda, sončna očala vselej kupujte le pri op- tiku. Ne zaradi mode, tem- več predvsem zaradi zdravja vaših oči. NAIVIIG ZA NAKUP Vonj po usnju Ne bi vam želeli kvariti poletnega razpoloženja, še posebej, če ste še globoko zleknjeni kje v kakšnem počivalniku ob morju, a dejstvo je, da bomo že čez manj kot mesec dni spet bližje prvim jesenskim dnem. In ob prvem septembr- skem dežju bomo po oma- rah že brskali za takšno ali drugačno jakno. In usnje je še vedno zapoved številka ena. Te dni, ko je gneča okoli lahkotnih cunjic še vedno naj- večja, smo mi obiskali sa- lon Zvonka v 1. nadstropju Rimljanke. Ponujajo vse vr- ste usnjene ženske in moš- ke konfekcije, od hlač, kril, do tričetrtinskih in klasič- nih jaken ter dolgih plaščev. Materiali so različni, od ovčje do goveje kože in nabuka. Pri jaknah lahko izbirate med črno, temno rdečo, bar- vo jajčevca in vsemi rjavi- mi barvnimi odtenki, cene so od 44.000 tolarjev naprej. Dolgi usnjeni plašči stanejo okrog 75.000 tolarjev, bre- zrokavniki pa 18 tisoč tolar- jev. Pri nakupu jakne ali plašča vam pri plačilu z go- tovino priznajo še pet odstot- ni popust. Velika je izbira usnjenih ženskih in moških, poslov- nih in klasičnih torbic, ce- ne so od 9 tisoč tolarjev navz- gor, do damskih poslovnih torbic in poslovnih kovčkov, katerih cena se giblje okrog 23 tisoč tolarjev. Potovalni komplet iz umetnega mate- riala (manjši kovček in ne- seser) ponujajo za samo 8.629 tolarjev, na voljo pa so v rumeni, zeleni, modri in rdeči barvi. Tudi denar- nic je obilo, moške od 4 ti- soč in ženske od 5 tisoč to- larjev navzgor, pa usnjene ženske in moške rokavice po 5 tisoč in razni pasovi od 2.800 tolarjev naprej. Ponudbo zaokrožujejo kreme in spreji znamke Re- napur za popolno nego in im- pregnacijo vseh vrst usnja, da bomo izdelke dolgo ohra- nili takšne kot nove. . . MOiCAMAROT. Nagradno vprašanje avgusta: Kdaj so izdelali sončna očala iz rahlo obarvanega stekla, ki so imela prvič da- našnjo obliko z okvirjem, ki se zatika za ušesi? a) Leta 1885; b) Leta 1965. 34 NASVETI ZDRAVNIK SVETUJE Koža, Staranje, antioksidanti in sončenje Vprašanje bralke: po ko- ži opažam že dlje časa svet- lo rjave pege, ki potemni- jo. Pojavljajo se po različ- nih delih telesa. Sem že starejša in me zanima, ali se lahko iz tega razvije rak in kakšno vlogo ima- jo pri tem različne snovi, kot so na primer antiok- sidanti. Poletje je čas, ko se obla- čimo bolj sproščeno in izpo- stavljamo soncu več telesa, predvsem kože. To je zdra- vo, saj so ugodni vplivi son- čenja znani že tisočletja. Ven- dar se izpostavljanje soncu lahko sprevrže v poznejše te- žave, saj se koža z leti spre- minja. Koža ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa, pre- prečuje poškodbe notra- njih organov, v koži se tvo- rijo vitamini, kontrolira izločanje tekočin in elek- trolitov.. Danes so postali ljudje pre- cej bolj občutljivi na izgled kože, kot so bih še pred de- setletji. Imajo pa tudi več ra- zumevanja za razne obhke zdravljenja, ki jih omogoča moderna medicina. Z leti po- stane koža bolj občutljiva in pojavljajo se drobne gubi- ce. Postopoma se koža tanj- ša, izgublja elastičnost, zla- sti pa ji škoduje preveliko obsevanje in izpostavljanje soncu. Skozi takšno stanj- šano kožo se lažje okvarijo elastična vlakna in pojavijo se večje gube. Pojavljajo pa se tudi spremembe v barvi kože, ki postane tudi bolj tr- da in usnjenega izgleda. Kot, da je ustrojena. Na posamez- nih mestih se pojavljajo drobne rjave pege, a tudi bele lise. Istočasno izgubi koža sposobnost krčenja, da se ob natezanju povrne v prejšnjo obliko. Z leti se število sprememb na koži povečuje. Najbolj- ša preventiva je, da se zaš- čitimo pred soncem. Sonč- niki ali veliki klobuki in lahka zaščitna oblačila so že dovolj. Tudi senca je do- brodošla. Danes je moder- no imeti lepo kožo, a ne pre- več zagorelo. Zato se son- čimo v senci, dreves ali umetnih senčil. Poleg tega obstojajo številni prepara- ti, ki preprečujejo okvare kože, pa tudi kirurški po- segi, lahko popravijo izgled kože. Koža je lahko vzrok tu- di za številne usodne spre- membe v našem življenju. Gubanje in staranje kože lahko preprečimo z redno nego in z raznimi metoda- mi, ki vsebujejo tehnike mikroabrazije, posege z laserjem, itd. Tudi kirurš- ke tehnike popravijo izgled kože. Kozmetična kirurgi- ja je pogosto tudi dobra psihološka opora marsi- kateri ženski in tudi moš- kemu, predvsem v času, ko se mora soočiti z resnico, da leta minevajo hitreje, kot si to želimo. To je do- bra metoda zdravljenja ne le, če se uporabi v estet- ske namene, tudi ko je po- trebno, da se odstranijo ne- varne spremembe na ko- ži. Najbolj učinkoviti prepa- rati, ki preprečujejo pojav sprememb na koži, so kre- me in losjoni, ki vsebujejo tretinoin. Dokazano je, da tretinoin preprečuje nastanek drobnih gubic, nepravilno pigmentacijo v obliki peg, ko- ža pa ostane elastična in meh- ka. Preprečuje izsušitev ko- že in s tem pojav hrapavosti kože. Koža postane bolj od- porna na različne vplive oko- lja. Drugi preparati, ki so tu- di učinkoviti, vsebujejo re- tinol in antioksidante, ki preprečujejo oksidacijo, na- stajanje razpok in drobno gu- banje kože, pa tudi nepravil- no pigmentacijo. Za nego ko- že po sončenju, predvsem kot nočno kremo, danes stroka priporoča uporabo naravnih preparatov, ki vsebujejo al- fa hidroksi kisline (AHA s) in retinol. Koža se očisti s tak- šnim preparatom zvečer pred spanjem. Uporabi se le majh- na količina preparata, ki pre- ko noči popravi okvare, ki Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog so nastale zaradi izpostavlja- nja soncu. Danes svetujemo in pripo- ročamo, da si vsakdo ob pre- gledu telesa pregleda tudi ko- žo. Ko opazujemo drobne spremembe na koži, lahko opazimo njihovo širjenje, rast, spremembo barve in ob- like. Z leti se število pigmen- tacij in sprememb na koži povečuje, zato uporabimo zaščitna sredstva, kadar ko- li je le mogoče. Poleg zaš- čitnih krem in sence koristi tudi pitje sadnih sokov, vo- de ter antioksidantnih vita- minov. Tudi prehrana z ve- liko zelenjave blagodejno vpliva na kožo, predvsem hrana bogata z vitamini B (polnovredna žita, kvas, ri- be), s folno kislino (blitva, špinača, rdeča pesa) in sad- je, ki vsebuje veliko tekoči- ne in vitamina C. Če imate zdravstvene te- žave in ne veste, kako rav- nati, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Zdravnik sve- tuje. Če posumimo, da se je ko- ža spremenila in postala ne- navadna, ne odlašajmo, ta- koj obiščimo svojega zdrav- nika ali dermatologa. Ne igrajmo se z različnimi pre- parati, saj je pred odločitvi- jo o obliki ukrepanja potreb- no postaviti še pravilno diag- nozo. Po tem je odločitev laž- ja. Več o staranju pa drugič, saj to ni prava tema za polet- ne mesece. KAJ BI DANES KUHALI Obložena štruca kruha Kupimo francosko štru- co in jo prerežemo. V pre- rezano štruco vložimo raz- lične nadeve, jo zavijemo v kos aluminijaste folije in vzamemo s seboj na izlet. V tesno zaprtih posodicah nesemo s seboj sočne preli- ve, s katerimi pokapljamo nadev, preden zagrizemo v štruco. Solatni preliv 1: zmešamo 4 žlice jogurta in 2 žlici slad- ke smetane, žlico sesekljanih dišavnih zelišč. Solimo in po- pramo po okusu. Solatni preliv 2: zmešamo 2 žlici limoninega soka in žličko gorčice, dodamo 1/2 strtega stroka česna, 2 žlici olja, sol in poper. Dobro pre- mešamo. Pikantna štruca Za 4 osebe potrebujemo: šopek mlade čebule, 4 polo- vice kuhane kranjske kloba- se, rdečo in zeleno papriko, solatne liste, 2 francoski štruci (ali 4 manjše hot dog štruč- ke), preliv po receptu 1 ali 2. Priprava: kuhano kloba- so narežemo na kolesca. Če- bulo očistimo in narežemo na obročke. Papriko očisti- mo in narežemo na kocke. Štruco prerežemo, obložimo s solatnimi listi in z ostalimi sestavinami. Začinimo s so- latnim prelivom. Prekrijemo s solatnimi listi in z vrhnjo polovico štruce. Štruca z ribami Za 4 osebe potrebujemo: pločevinko tune ali sardin v olju, 3 trdo kuhana jajca, 200 g paradižnikov, 12 zelenih polnjenih oliv, solatne liste, 2 francoski štruci ali 4 manj- še štručke, solatni preliv po receptu 2. Priprava: ribe odcedimo in grobo sesekljamo. Trdo kuhana jajca olupimo in na- režemo na rezine. Paradiž- nike narežemo na rezine. Olive razpolovimo, prereže- mo štruco, obložimo jo s so- latnimi listi in drugimi se- stavinami. Pokapljamo s so- latnim prelivom, pokrijemo s solatnimi listi in zložimo štruco. Piše: MAJDA KLANŠEK MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Mama ni bila nikoli za- poslena, ker je pazila nas pet otrok. Danes živi sama v hiši s pokojnino po oče- tu. Pokojnina znaša nekaj več kot 48.000 SIT in s tem denarjem težko živi. K po- kojnini ne prejema nobenih dodatkov, čeprav je zaradi starosti pogosto bolna in ta- krat ji na pomoč priskoči soseda. Ali lahko tisti, ki nimajo svoje pokojnine, do- bijo tudi kakšno denarno pomoč? Eno izmed temeljnih na- čel pokojninskega in invalid- skega zavarovanja je načelo vzajemnosti in solidarnosti. To načelo se konkretno odraža v obliki raznih ugodnosti, ki jih upokojenci lahko prido- bijo, če izpolnijo določene pogoje. Med njimi najdemo tudi varstveni dodatek, ki je popolnoma socialna dajatev oz. dodatna denarna pravica k pokojnini, ki jo lahko pri- dobijo ne le uživalci starost- ne ter invalidske pokojnine, temveč tudi tisti, ki uživajo družinsko ali vdovsko pokoj- nino. Potencialni kandidati za tovrstno pravico morajo imeti stalno prebivališče v Re- publiki Sloveniji, ob tem, da njihova pokojnina ne sme presegati zneska 67.225,39 to- larjev, ki je enak osnovi za odmero dodatnih pravic. Uživalci pokojnin, ki že- lijo uveljaviti pravico do vars- tvenega dodatka, kot tudi nji- hovi družinski člani, ne sme- jo izkazovati višji skupni letni dohodek, kot je znesek 759.273,42 SIT, ki je dolo- čen za to koledarsko leto. Med skupne prihodke zakon o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju šteje vse dohodke iz delovnega raz- merja, dohodek iz samostoj- ne dejavnosti, dohodek od premoženja in drugi dohod- ki, od katerih se plačuje do- hodek, pokojnine in dodat- ki k pokojnini ter vojaška in- validnina iz tujine, invalid- nine in druge dajatve po predpisih o vojaških invali- dih in civilnih invalidih voj- ne, prejemki iz prostovolj- nega zavarovanja, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter dru- gi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi pred- pisi določeno, da se pri ugo- tavljanju premoženjskega sta- nja ne upoštevajo. Med skup- ne dohodke se ne upošteva dodatek za pomoč in postrež- bo. Čeprav uživalec pokojnine prejema nizko pokojnino in ima skupaj z družinskimi člani nizke dohodke, ne bo mogel pridobiti varstvenega dodat- ka, če ne bo poleg tega ugo- tovljena tudi njihova ogrože- nost socialne varnosti. Meri- lo za ugotavljanje ogroženo- sti je premoženje uživalca in družinskih članov. Kot premo- ženje se upošteva samo tisto premoženje, od katerega se plačuje davek in sicer: - stanovanjske hiše, stano- vanja, poslovne stavbe in po- slovni prostori, razen stano- vanjske hiše aU stanovanja, ki služi kot stalno bivališče; - prostori za počitek in re- kreacijo; - kmetijska in gozdna zem- ljišča s katastrskim dohod- kom nad višino, ki je v teko- čem letu določena kot pod- laga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko za- varovanje; - drugo obdavčljivo nepre- mično premoženje. Vso to celotno premoženje ne sme presegati cenzusa za to koledarsko leto, ki je 3.920.400,00 SIT. V koHkor vlagatelj izpolnjuje vse po- goje, tako glede višine pokoj- nine kot dohodka in premo- ženja, lahko pridobi pravi- co do varstvenega dodatka, ki se odmeri pri starostni in invalidski pokojnini v višir ni, odvisni od dopolnjene po- kojninske dobe, medtem ko se pri družinski oz. vdovski pokojnini odmeri v višini, ki je odvisna od števila družin- skih članov, ki so upravičeni do pokojnine. Nov zakon o pokojnin skem in invalidskem za- varovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila za- kona uveljavljala posto- poma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vpraša- nja zato odgovarja Peter Šale j, vodja oddelka za po- kojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. Če vaša mama izpolnjuje vse kriterije za varstveni do- datek, naj vloži na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevek in se ji bo varstveni dodatek odme- ril v višini 70 odstotkov raz- like med izplačano pokojni- no in zneskom 67.225,39 SIT. Št. 31 - 2. avgust 2001j ^^RPORMACIJE 39 VODNIK Gledališče Muzej novejše zgodovi- 0e Celje - Hermanov brlog 4.8. ob 10. uri predstava Moj dežnik je lahko balon. Lut- kovnega gledališča Fru fru iz Ljubljane. Koncerti Mladinski center Celje 4. 8. ob 21. uri koncert afro-fran- coske etno skupine Pososhok. Knežji dvorec 7. 8. ob 20. uri koncert godalnega kvar- teta Sebastian iz Hrvaške. Atrij Majolke 8. 8. ob 20.30 koncert instrumental- nega tria Terra folk. Zdravilišče Laško 3.8. ob 20.30 koncert Lidije Kodrič in Emila Glavnika z večerom starogradskih pesmi in ro- manc. Hotel Dobrna 3. 8. ob 20.30 koncert kvarteta Akord. Velenjski grad 2. 8. ob 20.30 koncert Zorana Zorka. Razstave Likovni salon Celje raz- stava »Mesto - urbani svet«. Galerija sodobne umet- nosti Josep Maria Aviles. Galerija tenis A&M Jezer- nik Celje Avgust Deržek ter Marko in Matjaž Jezernik. Pokrajinski muzej Celje »Da dol padeš«, do 30. 9. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje »Gradovi - kulturna dedišči- na« in dela Žane Žorž iz Ljub- ljane. Avla Splošne bolnišnice Celje »Starostniki«, do 20. 8. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog »Promet- na pot v Hermanov brlog«. Stari pisker »Zatirani, a nik- dar poteptani«; atelje Josi- pa Pelikana »Celje, ki ga ni več«. Prireditve na prostem Vranski poletni večeri - 3. 8. ob 20. uri koncert Alfi- ja Nipiča in njegovih muzi- kantov; 4. 8. ob 20. uri veli- ka tradicionalna prireditev »Zvestoba se nagrajuje« ko- lektiva Brglez, kjer bo imel koncert ansambel Mira Klin- ca z gostoma iz Gradca - jod- larsko kraljico Resi Preterho- fer in Evvaldom Munzerjem ter gosti - ansamblom Fraj- kinclari. V nedeljo, 5. avgu- sta, pa bo še srečanje harmo- nikarjev. Flosarski bal na Ljubnem - pričenja se danes, v četrtek, ob 17. uri v Kulturnem do- mu s predstavitvijo projekta Revitalizacija trškega jedra, ob 18. uri bo turnir v keglja- nju za pokal flosarja na keg- ljišču Ermenc, ob 19. uri pa bodo v Petkovi hiši na Placu otvorili muzejsko zbirko o flosariji na Ljubnem in se ob 21. uri udeležili nočnega po- hoda na Rajhovko, z odho- dom iz Vrbja. Jutri, v petek, ob 15. uri bo turnir v malem nogome- tu za pokal flosarja na For- štu, ob 19. uri prikaz starih običajev »Vrnitev flosarjev z rajže«, ob 21. uri pa flosar- ski večer z domačimi godci in pevci pred Kulturnim do- mom. Sobota se bo pričela s turnirjem v malem nogome tu za pokal flosarja, ob 9.30 bodo otvorili prenovljen ska- kalni center in priredili tek- movanje v smučarskih sko- kih za slovenski pokal in po- kal flosarja, ob 18. uri bo vl- cersko tekmovanje s starim orodjem v Vrbju in ob 20. uri flosarski večer z Werner- jem. V nedeljo bo ob 10. uri odprto prvenstvo Ljubnega v šahu v Planinki, ob 15. uri flosarska povorka s prikazom starih običajev, ob 17. uri flo- sarski krst, pozdrav flosarjev iz Slovenije, Francije, Avstri- je in Italije ter ob 19. uri flo- sarski večer z ansamblom Za- savci. Noč pod kostanji - v so- boto, 4. avgusta, med 16. in 17. uro, na ploščadi pred Zdraviliškim domom na Do- brni, pihalna godba z mažo- retkami, sledil bo otroški živ- žav in Pokaži kaj znaš. Obi- skovalci so bodo lahko ogle- dali tudi promenadni vrvež po kostanjevem drevoredu in stojnice s kulinaričnimi do- brotami, ob 20. uri pa se bo na različnih prizoriščih pri- čela zabava. V Galeriji Do- brna si bodo lahko obisko- valci ogledali razstavo slikar- skih del in ponudbo spomin- kov Dobrne, na stojnici Če- belarstva Kruleč pa bodo pri- kazali čebelarske izdelke. V avli Hotela Dobrna bo Kneipp društvo iz Dobrne razstavilo zdravilne rastline iz okolice Dobrne, v šport- nem parku pa se bo nočni te- niški turnir. Za boljše razpo- loženje se bo mogoče pope- ljati tudi s kočijo, v večernih urah pa ogledati mogočen og- njemet. Stari trg Slovenske Konji- ce - 3. 8. ob 20.30 predstavi- tev Ljudskih godcev Folklor- nega društva Košuta iz Polj- čan in ljudskih pevk iz Polj- čan, 4. 8. ob 21. uri pa bo nastop plesno pevske skupi- ne Ane Trojnar. Ustvarjalne delavni«^, seminarji Mladinski center Celje 2. in 3. 8. od 11. do 14. ure gle- dališka delavnica, 2. od 17. do 19., 4. od 15. do 17. in 7. 8. od 17. do 19. ure plesni tečaj (step), 2. in 3. 8. od 9. do 11. ure lutkovna delavni- ca, 3. 8. od 16. do 19. ure likovna delavnica, 6., 7. in 8. 8. od 12. do 15. ure itali- janska delavnica, 6. in 8. 8. od 20. do 21. ure tečaj tae- bo, 6., 7. in 8. 8. od 9. do 12. ure angleška delavnica, 8. 8. od 18. do 20. ure pa še raču- nalniška delavnica (Auto- CAD). Na krvodajalske akcije v mesecu avgustu bo na našem območju kar sedem krvodajalskih akcij, na katere vas seveda vljudno vabi- jo. Prva poteka že danes in sicer v Vojniku, 13. avgusta bo akcija v Nazarjah, 14. avgusta na Ljubnem. 16. avgusta v Šentjurju pri Celju, 20. avgusta v Radečah, 23. avgusta v kulturnem domu v Rogaški Slatini in 30. avgusta v Podče- trtku. Ne pozabite, da je kri še vedno nenadomestljiva življenj- ska tekočina in zato se, če ste zdravi in stari najmanj 18 let, udeležite ene izmed humanih akcij, ki je najbližja vašemu bivališču. Z gibanjem do zdravja To soboto vas Projektna pisarna Celje zdravo mesto in Športno društvo Gaberje vabita na redno akcijo »Z giba- njem do zdravja«. Akcija bo od 8. do 11. ure na Savinjskem nabrežju. De- žurna zdravnica bo Jana Govc Eržen. Preizkus je brezpla- čen in namenjen populaciji od 20. do 65. leta starosti. Vab- ljeni! PiP* KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 2. do 6. 8. in 8. 8. ob 18. in 20. ter 7. 8. ob 18., 20. in 22.15 romantična komedija Dnevnik Bridget Jones. Mali Union: od 2. do 8. 8. ob 18.30 triler Osumljen, ob 20.30 najstniška komedija Cukr & popr. Poletni kino (Spodnji grad): od 2. do 6. 8. in 8. 8. ob 22. romantična komedija Dnevnik Bridget Jones. (V primeru slabega vremena bodo predstave ob 22.15 v kinu Union). 7. 8. bo predstava poletnega kina ob 22.15 v kinu Union. Kino Žalec 4. ob 21. in 5. 8. ob 20. uri komedija Tečnoba v hlačah. ISCEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/ zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. Na Zelenici 8 v Celju so 21. julija našli leto dni staro domačo muco in dvomesečnega mačka. Na Cesti v Laško 1 v Celju so 24. julija našli 9 letnega križanca. V Taboru v Savinjski dolini so 24. julija našli pet mesečnega nemškega ovčarja. V Trbovljah so 25. julija našli leto in pol staro križanko. V Ponikvi pri Žalcu so 25. julija našli 4 letno križanko BIO KOLEDAR Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar: Vera Grešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03)42 25 000, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1070 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK, Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednica Novega tednika: Milena Brečko-Poklič. Urednik: Branko Stamejčič. Uredništvo: Marjela Agrež, 1 Gašper Domjan, Janja Intihar, ) Bojana Jančič. Brane Jeranko, \ Gregor Katic, Sebastijan Kopušar, Alma M. Sedlar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca i Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški preiom:| Robert Kojterer, Igor Sarlah. \ Oblikovanje: Minja Bajagič. I E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIOCEUE Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880. (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si AGENCIJA. opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in | Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. I Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: | Franček Pungerčič. Propaganda: Valter Leben, V(^ko Grabar, Zlatko Bobinac, \ Carmen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 fax: (03) 54 41 032. I (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski! pošti: agencija@nt-rc.si 1 Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipav^ čevi 8 v Celju, lahko nas po-l kličeš na telefon 548-60-70| Imaš problem? Čutiš stisko?! Pridi kadarkoli! Z nami se| lahko pogovoriš, dobiš in-l formacije in bivaš tudi do| 21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-| či nas, vrata Kriznega cen-| tra so morda vrata iz stiske!! Št. 31 - 2. avgust 2001 40 ZANIMIVOSTI Palice iz korenin Edi Dobovičnik iz Celja ima zanimiv bobi. Izdeluje namreč palice iz korenin, vrh palice pa krasijo lesene gla- ve gozdnih živali. Dela je ve- liko, saj mora les najprej po- sušiti, nato oblikovati in fi- no obdelati. Nato v palice vžge različne motive, včasih pa na- piše tudi kakšno misel ali verz. Izdelava ene palice mu vzame približno teden dni, saj samo za glavo potrebuje tri dni. NB TRAČNICE Izjava tedna »Pa bom končno enkrat tu- di jaz v prvi vrsti,« je rekel poslanec Bojan Kontič po- tem, ko se je na velenjskem gradu vlilo in so obiskovalci grajske poletne prireditve s Tonetom in Mojco Partljič iz prvih vrst zbežali pod stre- ho. Teufel in Jager Fotografija ni nastala kje na drugi strani severne mej« pač pa v naši bližini, na Dobrni. Tako zelo si prizadevaj pridobiti tuje goste, da so postavili nove kažipote v nemšč ni. Hudičev graben so preimenovali v »Teufelsgraben«, gc stišče Šumečnik v »Jagerhaus«, cerkev sv. Nikolaja pa v »Ni kolauskirche«. Kot da teh informacij gostje ne morejo dobi ti v turističnem društvu ali recepciji hotela! Še sreča, d severna meja ni sporna, sicer bi se kaj hitro kdo spomnil, d so »zavedni« Dobrnčani lahko del koridorja...