12

5. sičniki.

c s sledečim j (i) v č: kličem  iz klicjem.
s s sledečim j (i) v š: brišem  iz brisjem, pišem  iz pisjem,
brušen  iz brusjen (brusien), nošen  iz nosjen, noša  iz nosja.

z s sledečim j (i) v ž: režem/  iz rezjem, vežem  iz vezjem,
v o žen iz vozjen, griža  iz grizja (grizem).

sk, st s sledečim j (i) v šč: iščem  iz iskjem; puščen  iz
pustjen (pustien), češčen  iz čestjen.

§ 24. II. Soglasniki se vstavljajo,  da zatikajo zev v
glasovih (Hiatus), ker se izreka dveh zaporednih samoglasnikov
(razen v sestavah) ustom sploh upira, lepoglasje pa krha. Zev
se zatika na več načinov:

1.  Med dva samoglasnika se vtikajo soglasniki:  j, n, v.

a)  j: pijača  iz pi-ača; pajek  iz pa-enk  (staroslov. paonku)\
Azija  iz Azia; dijak  iz diaconus; idej  a  iz idea.

b)  n pri zaimku i (on) v vseh odvisnih sklonih, na pr. k njemu
iz k jetrni; do njega  iz do jega; pri njem  iz pri jem;
pred  nji  m  iz pred jim.

c)  v: zave  c zraven zajec  iz starosl. zajenci; rokov  e t  iz
rokojet  (glagol: jamem, jeti); prevor  iz pre-or  (Brachacker);
Jovan  in Ivan  iz Joannes.

2. Samoglasnik u se razveže  v ov (ev), na pr. k o v a ti  iz
ku-ati; kupovati  iz kupu-ati; sloveti  iz slu-eti; kraljevati
iz kralju-ati. —  V sestavi se u izpremeni v v, i pa v j, na pr.
medved  iz medu-ed; pojdem  iz po-idem.

3. V tujkah preobrazimo  dvoglasnik eu in au v ev in
av (ov), na pr. Evropa  iz Europa; evfonija  — Euphonie; Avstrija

— Austria; Pavel, Pavla  — Paul; Lovrenc  — Laurentius; avtomat

— Automat.

§ 25. Včasi se vrine kak soglasnik med druge soglasnike,
da dela njih trdo zvezo laže izrekljivo in bolj lepoglasno.

Tako vtikamo:

a)  d ali t, da kak sičnik z r v zvezo ne pride, na pr. mezdra
iz mezra  (Hautchen); no z dri  (Niistern) iz nozri (nos);
oster  iz oser; pester  iz peser  (glagol: pis-ati); struja  iz
sruja, struga  iz sraga, o str o v  iz osrov,  kor . sru,  grški ge.

b)  s med skupino bt in pt v nedoločniku, na pr. dolbsti  iz
dolbti, grebsti  iz grebti, tepsti  iz tepti, sopsti  iz sopti.

13

§ 26. III. Soglasniki odpadajo ali izpadajo  (Abwerfung
— Ausstoftung), in sicer:

1. jezikove  c r izpada za šumniki, pa le na Kranjskem
razen Dolenjskega in na Goriškem; drugje se govori r za šum¬
niki razločno in sedaj tudi dosledno piše; na pr. čreda  — leda,
črešnja  — češnja, črevo  — levo, črez  — čez, črevelj  — čevelj,
žrebe  — zebe, zfebelj  — žebelj.

2. zobnika  d in t izpahujemo:

o)  pri glagolih II. vrste pred pripono: -niti, -nem,  na pr. veniti,
venem  iz vedniti, vednem; vrniti, vrnem  iz vrtniti, vrtnem;
kreniti, krenem  iz kretniti, kretnem (kret-ati);  dalje pri
glagolih: v č m  iz vedm, d d m  iz dadm, j S m  iz jedrn.

b)  pred obrazilom -ski  in -stvo,  zlasti: gosposki  nam . gospod-
ski, soseska  nam. sosedska, bogastvo  nam. bogatstvo;  pri
pridevnikih: prazen  nam. prazden, pozen  nam. pozden;
včasi tudi: brezno  nam. brezdno.

c)  pred deležnikovo pripono 1 , toda le po vzhodnih in južnih
krajih jezikovega obsega, na pr. cvel, cvela  = cvetel, cvetla;
pal = padel,  plel  = pletel, bol  = bodel, kral  = kradel.

Tako tudi: moliti  iz modliti, šilo  iz šidlo, selo  iz sedlo
(Ansiedlung, Dorf); d ostane v besedi: sedlo  (Sattel).

3. ustniki  izpadajo ali odpadajo:

a)  pri glagolih II. vrste pred pripono: -niti, -nem,  na pr. tre¬
niti, trenem  iz trepniti, trepnem (utrip-ati); zakleniti,
zaklenem  iz zaklepniti, zaklepnem (zaklep-ati); ganiti,
ganem  (prim. gib-ati).

b)  za predlogom ob,  na pr. oblak  nam. obvlak, oblečem  nam.
obvlečem, obleka  na,m. obvleka, obesiti  nam. obvesiti, oblast
nam. obvlast (vladati).

c)  včasi pred t in 1, na pr. tiča  zraven ptica, last  nam. vlast
(vladati), las  nam. vlas, TaT nam. vlat, pleti  nam . plevti.

d)  včasi v predlogu vz, na pr. zbuditi = vzbuditi, zdihniti  =
vzdihniti, zgled - vzgled, zdramiti  = vzdramiti.

e)  še v nekaterih drugih besedah, kakor: že  iz vže, uže; storiti
iz stvoriti, hoja  iz hvoja, zagozda  zraven zagvozda, srab
iz svrab, sraka  iz svraka.

4. goltnik  k izpada kakor b, d, p in t  pred pripono: -niti,
-nem,  na pr. brsniti, brsnem  zraven brskniti, brsknem (brsk-ati);
prasniti, prasnem  zraven praskniti, prasknem (prask-uti);

14

plusniti, plus nem  zraven pluskniti, plusknim (plusk-ati);
stisniti, stisnem  iz stiskniti, stisknem (stisk-ati).

§ 27. IV. Soglasniki se menjavajo  (Lantwechsel):

1. jezik ovci  med seboj in z drugimi soglasniki, na pr.

goltanec  — gr taneč, klik  — krik, kora  — koža, karati  — kazen,
renem  — ženem, uboren — ubožen, morem  iz možem (mogo  =
morejo); blagor  iz blago-že; vendar  iz dem da že; kdor  iz kto-že.

2. zobniki  med seboj in z drugimi soglasniki, na pr. bridek

- bridek, kdo kto, ped - peta, kodelja  — kozel), sladUca -
slaščica, teden — keden.

3. ustniki  med seboj in z drugimi soglasniki, na pr .bramor

— mramor, prača - frača, drobtina  — droftina, medved  — medjed,
svoboda,  — šlobodu.

4. goltniki  med seboj, na pr. gavran  — lcavran, grb -

hrbet, gruška hruška, laket  — lahet, gora  — liora.

Večkrat se čredi g z z, na pr. migati  — meziti se, drgati
držati, obsegati  — obsezati, spregati  — sprezati, ustregati  —
ustrezati, dregati  — drezati.

5. sičnik  z z s, posebno pred t, na pr. mazati  — maslo
(iz maz-tlo ), lezem  — lestvica, vezati  — poveslo  (iz povez-tlo)-, lesti,
gristi, mlesti  iz lez-ti, griz-ti, mlez-ti; zmisel  zraven smisel.

§ 28. V. Soglasniki se prestavljajo  (Metathesis) zlasti
z ozirom na sorodne besede v drugih jezikih:

1. da se razdruži pretrda zveza soglasnikov, posebno jezi-
kovcev pred zobniki, nap r. brada  — Bart, breg  — Berg, brod

— Furt, grad  — Garten, kratek  — curtus, kriv  — curvus,
mramor  — marmor, red  — or do, rabota  — Arbeit, rama

— Arm, tretji  — tertias; slama  — Holm.

‘2. še  v nekaterih drugih besedah, ki so nam v obeh oblikah
navadne, na pr. č veterf  iz četveri, gomila  iz mogila, kropiva  in
kopriva, čebela^ čbela  iz bučela, bčela  itd.

Zlogi in naglaševanje.

A. Zlogi in besede.

§ 29. Iz samoglasnikov in soglasnikov, skladno med seboj
zvezanih, sestajajo zlogi in besede.

15

Zlog  je glas, ki ga v jedni sapi ali enkrat zinivši izre¬
čemo, in kateri še nič ne pomenja, na pr. bra, kra, ple, pro  itd.
Zlogu, ki se končuje na samoglasnik, pravimo odprt,  tistemu,
ki ga zapira soglasnik, zaprt  zlog.

Besede  so glasovi, ki imajo že določen pomen, na pr.ro/,
hiša, bucela  itd. Besede so jednozložne  (jednozložnice), dvo-
zložne  (dvozložnice) ali večzložne  (večzložnice).

V vsaki besedi se izgovarja jeden zlog krhkeje mimo drugih.
Ta zlog ima tedaj naglas ali poudarek.

B. Naglas in naglaski.

§ 30. Naglas  ni drugega kakor glavni poudarek ali po-
vzdig kakega samoglasnika v izreki. Nekatere samoglasnike iz¬
govarjamo bolj na dolgo, zateglo ali mehko,  druge zopet
bolj urno, krhko ali ostro.  Povzdig ali poudarek samoglas¬
nikov je tedaj dvojen: počasen in mehek, ali pa nagel in
oster.  Pri počasni izreki glasove zategujemo,  pri nagli pa
predtegujemo.  Zatč pravimo počasni in mehki izreki sploh
zateza,  nagli in ostri pa predteza.  V predtezi naglas
pada,  v zatezi se pa vzdiguje.

Samoglasniki so po naravi dolgi ( —) ali kratki (w).
Zatorej jih delimo z ozirom na naglas ali težo  in z ozirom
na mero ali dolžino  na četvero. Oni so namreč:

a)  predtegli (ostri) dolgi: grad = graad, med, živ, loj.

b)  predtegli (ostri) kratki: rad = rad, kmet, sit,  krtih.

c)  zategli (mehki) dolgi: kralj = kraalj,  križ, roka,  ključ.

d)  zategli (mehki) kratki, ki ne stoje nikdar na koncu, ampak
samo sredi ali na početku besede: laza = laza, sklepa,
boba, konja,  — ki so rodilniki od predteglih kratkih
laz = laz, sklep, bob, konj.

§ 31. Kadar hočemo predtezo ali zatezo, dolžino ali krat-
čino posameznih glasov zaznamovati v pisavi, postavljamo nad
dotične samoglasnike posebna naglasna znamenja, katera ime¬
nujemo naglaske.

Za natančno zaznamovanje predteglih (ostrih) in zateglih
(mehkih) glasov so nam potrebni, kakor v hrvatščini in srbščini,
prav za prav štirje  naglaski, namreč:

16

a)  zavijalec a  za predteglo-dolge glasove, na pr.
Bog, bramba, britva, dom, duša, grad, jok, kost, kup (kupiti),
mladčst, most, past, peti, pot (znoj), rop, strup, suša, svet, zlato,
zvest, žaba, želva.

b)  podvojeni krativec " za predteglo-kratke
glasove, na pr. bat, bob, brat, drget, dno, kar, kmet, krop, kup
(gomila), moj, naš, pekel, rad, ropot, sit, slab, sova, srebro, tvoj, vaš.

c)  ostrivec '  za zateglo-dolge  glasove, na pr. dam,
doga, gospa, hrast (dob), hvala, ključ, kralj, križ, narod, nasad,
peta, prit (steza), rčka, sadje, sbsed, zima.

d)  krativec ' za zateglo-kratke  glasove, na pr.
berem, gbra, gumno, igra, jezik, kčga, metla, nesem, perem, pšeno,
žena, — mene, tebe, sebe, boba, kmeta, pekla.

§ 32. Navadni pisavi služita prav za prav samo dva na-
glaska, namreč:

1. ostrivec  '  kot znamenje predteglo- in zateglo-dolgih
glasov, na pr. duh, grad, jok, m.ed, živ,  — ključ, kralj, križ,
sadje, stena.

2. krativec  ' kot znamenje predteglo- in zateglo-kratkih
glasov, na pr. konj, kmet, otrok, rad, slab,  — čMo, Igra, kosa,
osa, voda.

Zavijalec  ali. strešica  A  nam rabi samo tedaj, kadar
hočemo posebej zaznamovati globoko-raztegli, široki  e in 6,
na pr. jed, leča, roka, med pdtem; mora  (der Alp), mora  (er muss);
gospoda  (die Herrschaft), gospoda  (den Herrn).

Opomba. 1. Sedaj pišemo sploh brez naglasnih znamenj.  Naglasite
stavimo le tedaj, kadar hočemo pomen kake besede in torej tudi nje izreko na¬
tančneje označiti; na pr. da  (ja), da  (er gibt), mora  (der Alp), gospoda  (die
*  Herrschaft); potem  (dann), s potem  (unterwegs), reku  (sie sagen), uče  (sie
i lehren), grede, mimogrede  (voriibergehend), molče  (schweigend), kupuje  (kaufend),
\ vzdihuje  (seufzend); svet  (der Rath), svet  (die Welt), mož  (der Manner), otrok
V (dey  Kinder).

9.  Naglaski se morajo staviti, kadar besedo drugače naglašamo, kakor je
v oboe navadno. To se godi zlasti v pesmih zaradi pevske mere, na pr. njegk,
komiir, daleč, žalost, pekčl, danes; pretežko, bridkč, pomlad,
i m a itd.

§ 33. Znamenito je v slovenskem naglaševanju odskako¬
vanje ali premikanje  naglasa in njegove vsled tega po¬
vzročene premembe in pa ritem ali mera.

17

Naglas se premice od začetka proti koncu, ali pa od konca
proti začetku besede in postaja, čim bliže je koncu, tem ostrejši,,
in čim dalje je od njega, tem mečji. Tako postane naglas, ki je :
na zadnjem  zlogu oster  (predtegel), na predzadnjem
mehek  (zategel), naglas pa, ki je na predzadnjem oster
(predtegel), na tretjem  od konca mehek  (zategel). Na pr.
dajem, daješ, daje, ali dajem, daješ, daje.  Tako govo¬
rimo: gčra, grenka, kčsa, mene, mčje, rčsa, tebe, ali
gora, grenka, kosa, mene, moje, rosa, tebe  itd.

•Jednako postaja iz zateglega naglasa predtegel, ako se
premakne za j eden zlog proti koncu. Tako postane na pr. iz
nedoločnikov: peči, reči, plesti,  ako končni i odbijemo: peč,
reč, plest,  in v namenilniku celč: peč, plest, prest.

Ritem  ali jednakoinerna menjava dolgih in kratkih zlogov
je nekak doglas, ki daje besedam v govoru po pesemskem načinu
neko stanovitno glasovno razmerje. V slovenščini imamo dvojen
ritem: trohejski in jambski;  prvi stopa pred naglas, drugi
pa zanj. Jambski ritem se čuje po severno-zaliodnih straneh,
najčisteje po gornjem Kranjskem, trohejski pa je v navadi po
južnih in vzhodnih krajih.

Trohejski ritem se loči od jambskega samo v ostro-kratkih
in mehko naglašenih besedah, v ostrih dolgih sta si pa obadva
jednaka. Tako na pr.

a)  ostre kratke  besede: butara, delati, lipa,  izgo¬
varja trohejec, kakor da je: buttara, dellati, lippa;  —
jambovec pa deva nekak doglas še na sledeči zlog, kakor da je:
b irt-ar a, delati, lipa,  in zatd naglašeni zlog manj ostro
izreku j e.

b)  v besedah mehko naglašenih,  naj so dolge ali kratke,
izgovarja trohejec drugo polovico naglašenega zloga ostro, kakor
da je: glaava  (glava), gre eh (greh); jambovec pa mehko,
kakor da je: glaava, greeh.

c)  ostre dolge  besede izgovarjata oba jednako, na pr„
grad, sum, zraven.

§ 34. Po svojem izviru je teža in mera slovenskih besed
povsod jednaka; razloček je samo v tem, da naglas, ki odskakuje
povsod po istih pravilih, ne odskakuje vsekod v istih besedah.
Tako govore nekateri: pčmoč, poslal,  drugi pa: pomoč,
poslal,  in večkrat se govori v jednoistem kraju oboje.

Slovnica. 8. izd.

2

18

Kateri zlog se naj v slovenščini naglasa, to se sploh ne da
določiti; slovenski jezik je v tem zeld gibčen in svoboden. V
nekaterih krajih devajo naglas skoro v obče na predzadnji
zlog, in z neko pravico bi lahko rekli, da se jezik le malokdaj
upira takemu naglaševanju.

§ 35. Sploh se naj pomni o naglasu:

a)  Jednozložnice  se predteglo ali zateglo naglašajo,
na pr. klin, strop, konj, km"t; dih, strup, krcilj, ključ, luč.

h)  Dvozložnice in večzložnice  imajo naglasna koreniki
ali na obrazilih, na pr. grdja, iizda, gibati, pokoren, pokorščina,
tečaj, voznik, vezilo, kraljica, obrazilo, milostljiv, potrpežljiv.

c)  S predlogi na-, o-, pre-, pred-, raz-, so-, za-  itd. sestav¬
ljeni samostalniki in pridevniki pomaknejo naglas radi na predlog,
na pr. narod, naroden, ograda, prelaz, predmet, pristava, razred,
sosed, zamet, zastava, zavod.

Vendar ostaja naglas po mnogih krajih tudi na koreniki,
na pr. ograda, pristava, soteska, prelaz, zastava.

d)  Pri sklanjatvi in spregatvi ostaja naglas sploh ondi, kjer
je bil v imenovalniku ali v prvi osebi, če ga splošna raba ne
potisne na kak drug zlog; na pr. travnik, travnika; gospod, gospoda;
plčtem, plčteš, plete, plhteva, pletemo, pletejo  — pleto.

e)  Prednost se naj daje tistemu naglasu, ki se opira na naj¬
imenitnejši besedni del, na koreniko,  kar se tudi najboj ujema
z ostalimi slovanskimi narečji; a vendar le tedaj, kadar splošna
ljudska raba ne zahteva naglasa na kakem drugem zlogu. Jako
poučno in zanimivo je torej, da naglaševanje domačega narečja
primerjamo z določenim naglasom pisne slovenščine.

Pravopisje.

A. Splošna vodila.

§ 36. Glavno pravopisno vodilo nam bodi: Piši po glasu
z vednim ozirom na izpeljavo.  Kjer sta si izreka in iz¬
peljava navzkriž, ondi naj razsodi izpeljava; pisava po izpeljavi
je imenitnejša od pisave po sami izreki.

Pomni si še:

L Kolikor zlogov, toliko samoglasnikov;  ne piši
torej ne več, ne manj samoglasnikov, kakor je zlogov, na pr.
ce-na, tr-ta, si-ro-ta, gra-di-vo, mi-lo-sr-čen.

19

2. Na koncu besed se pisme 1 češče po domače izrekuje
kakor v (u), piše se pa vedno le 1.

Opomba. 1. Ako dvomiš, ali bi pisal 1 ali v, podaljšaj besedo s kakim
samoglasnikom, in brž se ti pokaže, kaj je prav. Ce si torej na pr. v zadregi
pri besedah: vesev, delav, go rev, prav,  pritakni jim samoglasnik, na pr.
veseli, delala, gorelo, pravo,  in pokaže se ti prava pisava: vesel,
delal, gorel, prav.

2.  Kadar si v zadregi med 1 in Ij, piši vselej lj, kadar ima pred drugim
soglasnikom ali kot končnik (razen nekaterih žensldh rodilnikov itd.) med ljud¬
stvom svoj čisti  glas, na pr. kralj, postelj, zadovoljnost.  Sploh pa se piše 1 j:

a)  za ustniki: h, m, p, v namesto j (i), na pr. ljubljenec, spremljevalec,

konoplja, lovljen, mravlja;

h)  v končnicah: -Ijam, -Ijaj, -Ijem, -Ijen, -Ijiv, -elj,  na pr. makijam, streljaj,

gibljem, ljubljen, dobrotljiv, prijatelj.

c)  še v nekaterih drugih besedah, katere je pisala že stara slovenščina z lj,

na pr. ključ, ljub, ljudje, bolj, zemlja  itd.

3. Lastnim imenom, vzetim iz drugih slovanskih narečij ali
iz grščine in latinščine, dajemo v končnicah po navadi slovensko
lice; tujim lastnim imenom iz novejših jezikov pa rajši puščamo
njih obliko in pravopis; samo v knjigah, preprostemu ljudstvu
namenjenih, jih kaže včasi podomačiti. Na pr . Hellas  = Helada,
Cicero  = Cie er on, Kragujevac  = Kr aguj evec;  vendar Schiller,
Goethe, Shakespeare  sploh tudi v slovenščini.

Dvoglasnike: au, ei, eu itd. pišemo z av, ej, ev itd., na pr.
Aurelius  = Avrelij,  Paulus  = Pavel,  Poseidon  = Pozejdon,
Eugenius  = Evgenij.

Opomba. V slovanskih lastnih imenih pišemo za srbski gibljivi a naš e,
za češki li naš g, za češki in poljski cli naš li, dalje za poljski 1 naš 1, za
poljski in češki rz in f naš r, za poljski cie naš te; na pr. Praha  = Praga,
Obeh (Pger)  = Heb, Požarevac = Požarevec, Piemgsl = Premisel, Gieszgn = Tešin.

B. Raba velikih pismen.

§ 37. Slovenščini služijo v obče mala pismena. Velika
pismena nam rabijo:

1. v začetku  govora, na pr. Vera je naivečii .z aklad,  ('Met.')

2. za piko, pa za klicajem in vprašajem,  kadar stav-
kovo misel sklepata kakor pika; na pr. Od Boga izvira jedinost,
od vraga prepir. Zakaj neki to? Bog je jeden sam, vragov pa
veliko.'  (BI.)

3. za dvopičjem,  kadar svoje lastne ali besede koga
drugega neizpremenjene  zapišemo; na pr. Večni mojster
ukazuje: Prid’, zidar, se Us učit.  (Vodn.)

2 *

20

4. iz početka vsake vrstice v pesmih,  na  pr.

Jablane, liruske
In druge čepe
Cepi v mladosti
Za stare zobe.  (Vodu.)

5.  pri  vseh lastnih imenih, na pr. Koseski, Vodnik,
Ljubljana, Holm, Dolenjec, Krško, Sv. Jakob  (kraj), sv. Jakob  (svetnik).

Včasi dajemo tudi njih pridevnikom veliko začetnico, to pa:

a)  kadar ima pridevnik pomen lastnega imena, na pr. Av¬
strijsko = Avstrija, Gorenjsko, Dolenjsko, na Štajerskem, po Goriškem
in Notranjskem; na Nemškem  = v Nemčiji.

b)  kadar se končuje pridevnik osebnih lastnih imen na -ov,
-ova, -ovo  ali -in, -ina, -ino,  ki določeni osebi kaj prisvojuje;
na pr. Vidova  meglica, Vukova  pisava, Prešernove  pesmi,
Tal v in a prestava srbskih narodnih pesmij, Marijina  podoba,
Nezina  peča;

c)  kadar se je združil pridevnik s kakim občnim samostal¬
nikom v zaznambo krajnega imena, ker bi bil pravi pomen dvom¬
ljiv, če pridevniku velikega pismena ne damo; na pr. Novo mesto,
Bela cerkev, Zlati rog, Črno morje, Sladka gora, Slovenske gorice,
Križni vrh, Kranjska gora.

6. za besedo Bog  (t. j. pravi, nasproti poganskim bogovom)
in za Gospod (Gospodov, Gospodnji),  če se rabi namesto Bog.

7. v pismih pri zaimkih, ki se nanašajo na osebe, katerim
pišemo, na pr. Vi, Vam, Vaš, Tebi, Tvoj.

8. pri naslovih visokih oseb; na pr. Vaše Veličanstvo; Njegovo
Veličanstvo, naš presvetli cesar.

C. Razzlogovanje.

§ 38. Vsaka beseda ima j eden ali več zlogov.  V pisavi
je večkrat potreba, da delimo  besede po zlogih.

Prvo pravilo pri razzlogovanju je: Loči zloge v pisavi
tako,  kakor jih ločiš v govoru, namreč:

1. izpeljane ali sestavljene  besede deli po njih iz¬
peljavi ali sestavi, na pr. iz-i-dem, ko-lo-vrat, ob-last, po-mlad, na-uk.

2. soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k nasled¬
njemu zlogu, na pr. go-vor, pi-sa-va, ro-go-vi-la, u-ži-tek.

3. kadar sta med dvema samoglasnikoma dva ali je več
soglasnikov, tedaj se jemlje prvi (oziroma prva dva) navadno k
prvemu, drugi k drugemu zlogu, kakor jih ločimo v govoru;

21

topljencev Ij  in nj  ter skupine st  in šč pa ne delimo. Na pr. meg-l n,
ges-lo, is-kra, sed-lo, soln-ce, voj-vo-da, mi-lo-srč-nost, mrav-lja, deja-nje,
sa-hje, mesto, lu-ščina, og-nji-šče.  — Vendar si pomni razzlogo-
vanje v sledečih skupinah: groz-dje, p oostri- ti, bi-strost, čvrstev,
bogastvo, gospodarstvo, kristjanstvo, clovestfo, sin-čki.

Opomba. Razzlogovanje po izreki je svojstvu našega jezika primernejše
od razzlogovanja, po tujščini posnetega, gledč na ločljivost in neločljivost so¬
glasnikov, po katerem bi morali gori navedene besede razzlogovati: ge-slo, iskra,
me-gla,  ker skupine sl, skr, gl  l ahko začenjajo druge besede in se imenujejo
neločlj  ive.

D. Ločila.

§ 39. Ločila so znamenja, katera stavimo v pisavi, da
ločimo stavek od stavka. Ločila nam jasnijo govor in kažejo,
kje se je treba dalje ali manj časa oddahniti.

Najnavadnejša ločila so: a)  vejica, b)  pika, c)  dvopičje,
d) podpičje, e) vprašaj in f)  klicaj.

§ 40. Vejica  (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer:

a)  loči več brez veznika  priredilo - zvezanih besed ali
stavkov; na pr. Polje, vinograd, gora, morji, ruda, kupčija tebe
redi.  (Vodn.) — Težko, težko mi po vas je, mati!  — O Vrba,
srečna, draga vas domača!  (Preš.) — Človek namerja, Bog'naredi.
(N. pr.) — Lan je lan, z njim je posel leto in dan.  (N. pr.) —
Lahko dobljeno, slcoro zapravljeno.  (N. pr.)

Opomba. Ako stoji pred samostalnikom več pridevnikov, jih loči vejica
le tedaj, kadar jih moremo zvezati z veznikom in;  na pr. Široka, rodovitna
polja se razprostirajo okoli lepe, prijazne vasi  (= Široka in  rodo¬
vitna polja se razprostirajo okoli lepe in  prijazne vasi). — Toda: Mnogi
znameniti vojaški poveljniki so nam vzor hrabrosti in prave
domovinske ljubezni. — Grki imajo slavne lirske, epske in dra-
' matske pesnike. —■ Vodnik je prvi znamenit slovenski pesnik.

b)  loči glavne stavke drug od drugega, če so tudi zvezani
po prirednih  veznikih med seboj; na pr. Vzgled očetov ti bodi

. pred očmi, in dika domovini boš enkrat.  (Strit.) — Vali se, in hrka,
in vre, in kipi.  (Kos.) — Tolažba moja Bog je sam, ter upanje le
\vdnj imam.  (Levst.) — Molite, in delajte pridno!  Toda: Moli in delaj!
V—'* c)  loči glavne stavke od odvisnih, naj so celotni ali skraj¬
šani, ter odvisnike od odvisnikov; na pr. Čas je veter, ki pleve
razpihava in le zrno pušča.  (Levst.) — Koder se nebo razpenja,
grad je pevca brez vratarja.  (Preš.) — Ura, enkrat zamujena, ne
pride nobena.  (N. pr.) — Bela, ki ga danes lahko storiš, ne odlagaj
na jutri.  (N. pr.) — Ko začne sneg kopneti, in ko se prikaže

22

spomladi prva cvetlica iz zemlje, tedaj sili tudi človeški duh v
pomladnji cvet.  — Veselite se z menoj, ker našel sem ovco, ki sem
jo bil izgubil.  — Marsikdo prehitro obupa, videč, da njegov trud
ni dosegel zaželenega uspeha.  — Vse, kar plava, in kar leze, vse,
kar hodi, kar leti, plugu venec podeli.  (Vilh.) — Vpliv godbe se
kaže v tem, da odganja ljudem kalne misli, in da povzdiguje potrto
dušo proti nebu.

Opomba. Ako sta dva odvisnika priredno zvezana med seboj, ju loči vejica
le tedaj, kadar podredni veznik ali oziralni zaimek ponavljamo  v
drugem odvisniku; na pr. Vse, kar plava, in kar  leze, plugu venec
podeli. — Ko začne sneg kopneti, in ko  se prikaže spomladi
prva cvetlica... Kadar pa v drugem odvisniku  podredni veznik ali
oziralni zaimek opustimo, tedaj stavek ni več samostojen, in vejice ne
pišemo pred veznikom  in;  na  pr.  Vse, kar plava in leze, plugu venec
podeli. — Ko začne sneg kopneti in se prikaže spomladi prva
cvetlica. . . — Vpliv godbe se kaže v tem, da odganja ljudem
kalne misli, kroti neugnane njih strasti in povzdiguje potrto
dušo proti nebu.

d)  loči istovrstne člene skrčenega stavka, ki so
zvezani po vezalnih veznikih ne le  — ampak tudi, ali  — ali,
zdaj — zdaj, niti — niti  itd., ali ki stoje vTTaspTotjii med
seboj; na pr. Pametni~šV~pfi ognju ogreje, nespametni opeče.  (N. pr.)

— Ne smrt, ne grob ne more pogasiti prave ljubezni božje.  (Met.)

- Niti sebi, niti drugim se ne laži!  — Bog na visokem sedi, pa

na široko gleda.  (N. pr.) — Majhen sem ptiček, toda slaviček.  (N. pr.)

— Dan je jasen, sicer mrzel, toda krasen.  — Velik ni, pa je širok,
toda tukaj je od rok.  (Levst.) — Volk dlako izpremeni, a naravi
nikdar.  (N. pr.) — Kakor ogovor, tako odgovor.  (N. pr.)

Opomba. Pred primerjalnimi členicami kakor, ko, kot, nego  stoji vejica le
tedaj, kadar ima primerjani predmet kak daljši prilastek pri sebi;  na  pr.  Kje je
boljše, nego med ljudmi, ki nas imajo radi? — Toda: Nič ni
lepšega ko strah božji.

e)  loči pristavek  (apozicijo) od imena, katero pojasnjuje,
ako ni zvezan z njim v jeden pojem; na pr. Radecki, slavni av¬
strijski vojskovodja, je živel nekaj časa v Ljubljani;  toda brez
vejice: Slavni avstrijski vojskovodja Radecki je živel nekaj časa v
Ijubljani.

f)  loči zvalnike,  samostojne medmete in vzklike od stavka;
na pr. Ti moj dom, ti raj sveta jedini si!  — Pomisli, človek, da
si sad prahu.  (Led.) — Hej, rojaki, opasujmo uma svetle meče!
(Cegn.) — Gorje, kdor pohujšanje daje!  — Oh, nepremišljena
prisega!  (Greg.)

23

Opomba. Za medmeti, ki se ne poudarjajo, zlasti pred ogovorom in
vzklikom, ne pišemo vejice; na pr. Oj ptičji glas, oj šnm vode in tvoj
šepet, oj gozd, to dviga lovčevo srce. — Usliši me, o Bog! —
Oj z Bogom, domovinski svet, nebeški čuvaj te vladar! (Greg.)

— Oj sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno! (N. ps.)

g)  loči  nedoločnik, kadar ima kako dopolnilo ali pri-
slovno določilo pri sebi, od pridevnika ali samostalnika, od
katerih je zavisen; na pr. Kdo ti je dal pravico, meni zapovedovati?

— Toda: Kdo ti je dal pravico zapovedovati?

Ilavno tako  loči vejica nedoločnik kot osebek od svojega
dopovedka tedaj, kadar ima kako dopolnilo ali določilo pri sebi;
na pr. Razumeti resnice božje, je dar božji.  (Met.) — Koga dru¬
gega dobro poznati, se pravi, poznati sebe samega.  — Toda: Dajati
je slajše nego jem.ati.  — Z mnogimi težavami smo prisiljeni se
boriti.  — Videla je dva angelja v belem oblačilu sedeti.  (Met.)

h)  stoji pred besedami: kakor, zlasti, posebno, in sicer, in to,
na pr.,  kadar kaj naštevamo ali natančneje pojasnjujemo; na pr.
Pesnik Prešeren je uvedel v slovensko pesništvo glavne pesniške oblike,
kakor (in sicer:) romanco, balado, elegijo, satiro.  — V slovenske
pokrajine, zlasti na Gorenjsko in Koroško, prihaja poleti, in sicer
v šolskih počitnicah, mnogo tuje gospode na letovišče.

§ 41. Pika  (.) se stavi:

a)  na koncu samostojnega, popolnoma končanega stavka,
izvzemši glavne vprašalne in klicalne  stavke; na pr. Čič
ne da nič.  (N. pr.) — Potrpljenje železne duri prebije.  (N. pr.) —
Okleni se predrage domovine, posveti v blagor srce ji in dušo.  (Cegn.)

b)  po napisih in podpisih, pri okrajšanih besedah in za
vrstilnimi števniki; na pr. Slovo od mladosti. Pesem. Zložil Fr.
Prešeren.  — sv.  = sveti; itd.  = in tako dalje; 1. = prvič; 2. dan  =
drugi dan.  — L. 1849. dne 8. sveč. je umrl pesnik Fr. Preščren.

§ 42. Dvopičje  (:) se jemlje v rabo:

a)  kadar svoje lastne ali besede koga drugega neizpre-
m e n j e n e zapišemo; na pr. To ti povem: Kdor materin jezik za¬
ničuje, tudi m,atere ne spoštuje.  (N. pr.) — Naš pregovor pravi:
Boljši je dober glas kot srebrn pas.  (N. pr.) — Krpan odgovori:
„Vsak delavec je vreden svojega plačila. 1 '  (Levst.)

b)  kadar se kaj našteva, ali kadar se kaj dodaje v pojasnilo
prejšnjega reka; na pr. Najboljši pesniki slovenski so: Vodnik, Pre¬
ščren, Koseski, Levstik, Stritar, Gregorčič, Aškerc.  — Jedna se tebi je

24

zelja spolnila: v zemlji domači da truplo leži.  (Preš.) — Ne hčere,
ne sina po meni ne ho; dovolj je spomina: me pesmi pojo.  (Vodn.)

c)  v sestavju ali v perijodali, da se loči prorek od poreka;
na pr. Ce rije rudar kot krt žalostno v zemlje globočino, ne vede,
kdaj ho dan, kdaj noč: tebe, vrli kmetovalec, tiho vzdrami jutrnja
zarja, solnce ti kaže in sveti pri delu, dokler se na večer milo ne
zamakne.  (Vrt.)

§ 43. Podpičje  (;) se stavi:

a) med prirednimi  stavki, ako niso tesno zvezani
med seboj; na pr. Mladina živi brez vse skrbi; vsako nedolžno
veselje z radostjo in popolnoma uživa; po veselju hrepeni in ga išče
pri svoji jednakosti; na nje obličju je izražen mir srca in up vsega
dobrega; mladina le srečne in vesele prihodnjosti pričakuje.  (Vrt.)

h)  med daljšimi stavki,  ki drug drugega potrjujejo,
ali ki drug drugemu nasprotujejo,  t. j. v večjem vzročnem, pro-
tivnem, pa tudi v sklepalnem priredju; na pr. Mehkužnost davi
mladost in mori starost vsakega stanu in spola; zakaj skoro vse
bolezni ona zaraja in jih strašno dalje plodi.  (Vrt.) — Odprta noč
in dan so groba vrata; al’ dneva ne povč nobena prat’ka.  (Preš.)

§ 44. Vprašaj  (?) nam rabi namesto pike v glavnih vpra¬
šalnih stavkih; na pr. Kje bratoljubja si videl oltarje ?  (Preš.) —
Kje iskrena ljubezen gospoduje?  (Lev.)

§ 45. Klicaj  (!) se stavi:

a)  za medmeti in vzkliki, kadar te besede same stoje; na pr.
Oh! Gorje!  Gori, gon!

b)  kadar se kdo pokliče  ali nagovori, ali kadar se kaj prav
čvrsto povč; na pr. Čujtc, otroci !— Dragi prijatelji! Naše dejanje
bodi vselej plemenito!  — Kaj znancev je zasula že lopata!  (Preš.)

c)  navadno tudi, kadar kaj želimo ali velevamo;  na pr.
Pozdravljen, Rim, mi bodi zadnjikrat! Na svojem potu solnce
naj nikdar ne gleda nič na zemlji lepšega!  (Strit.) -— Pomozi
ti Bog!

§ 46. Kazen teh ločil rabijo slovenščini še naslednja lo¬
čilna znamenja:

a)  vezaj  (-), ki veže zloge in besede; na pr. mo-to-vi-lo,
slovenslco-ncmški slovar; pedanj-človek.

b)  oklepaj  (),  kadar kako besedo ali kak rek v pojasnilo
vmes vtaknemo; na pr. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak, ki se
ponuja) in pa star denar sta veliko vredna.  (Slom.)

25

c)  pomišljaj (—), kadar se beseda ali rek zamolči, ali pa
kadar se kaj nepričakovanega pove; na pr. Mislite li, da sem  — ?
— Grob je meni rosnata livada, gaj zeleni  — usahla puščava.  (Cegn.)

d)  opuščaj  (’), kadar se kako pisme v pisavi opusti; na
pr. tak’  = tako, bliz’  = blizu, al’  = ali, č’mu  = čemu ?

e)  opominjaj  (zvezdica * ali križec f), ki kaže na kako
opombo, večjidel pod črto postavljeno;

. f)  narekovaj  („“), kadar hočemo imena, naslove ali po¬
samezne stavke in besede posebno zaznamovati ali dobesedni
govor  označiti; na pr. Črtomir in Bogomila sta glavni osebi v
„Krstu pri Savici 1 '.  — Kristus pravi: „Ljubite svoje sovražnike."  —
„Bes te lopi," reče j eden in drugi, „majhno kljuse, velika moč."
(Levst.)

g)  jednačaj  ali znamenje jednakosti (=), in

h)  odstavljaj  ali znamenje odstavka (§).

E. Kratice.

§ 47. Včasi krajšamo navadne, prav znane besede v pisavi,
da hitreje pišemo, ali da kaj prostora prihranimo.

Najnavadnejše slovenske kratice so:
c. kr.  = cesarski kraljev; prim.  = primerjaj;

po Kr.  = po Kristusu;
po Kr. r. =  po Kristusovem rojstvu;
pred Kr.  = pred Kristusom;
pred Kr. r.  = pred Kristusovim rojstvom;
str.  = stran;
sv.  = sveti;
t.j.  = to je;

na pr. (n.pr.) =  na primer; t. L  = tega (tekočega) leta;
nam. =  namesto; t. m.  = tega (tek.) meseca.

Jednako se krajšajo krstna imena, na pr. A.  = Anton, Jos.  =
Josip, Fr.  = France.  Druge slične kratice so same ob sebi umljive;
na pr. štev.  = številka; prof.  = profesor.

dr.  = doktor;
g. =  gospod;
gld.  = goldinar;
i. dr.  = in drugi;
itd.  = in tako dalje;
l. I. -  lanskega leta;
l. r.  = lastnoročno;

Drugi del.

Oblikoslovje.

O govornih razpolih.

§ 48. Besede našega govora ločimo v imena, glagole
in čl eni c e. Pod imena  vrstimo  samostalnike, pridev¬
nike, števnike in zaimke; čl eni c e se ločijo  v prislove,
predloge, veznike in medmete. Po tem takem rabi slo¬
venščini  devetero govornih razpolov ali besednih ple¬
men, namreč:

1. samostalnik

2. pridevnik

3. števnik

4. zaimek

imena

5. glagol

6. prislov

7. predlog

8. veznik

9. medmet

členice.

Opomba. Spolnika ali člena (Artikel), kakor ga ima nemščina ali
grščina, nima slovenščina, pa ga tudi ne pogreša, ker je slovenski samostalnik
že sam ob sebi dosti bogat v končnicah za vse raznotere pregibe. Vrh tega ji
služi v napoved tanje določnosti oziralni zaimek i, ki se dodeva pridevniku na
koncu, na pr. lep-i, d er solidne; dobr-i, d er gute.

§ 49.  Imena in glagoli  se mnogovrstno pregibljejo v
govoru, členice  pa ne; zato pravimo imenom in glagolom
pregibni,  členicam pa nepregibni  govorni razpoli.

Imena se sklanjajo,  pridevniki se tudi stopnjujejo,
glagoli se pa spregajo.  Pregibanje je torej trojno:

1. sklanjatev  (deklinacija) za imena,

2. stopnjevanje  (komparacija) za pridevnike in pridevne
prislove, in

3. spregatev  (konjugacija) za glagole.

27

Sklanjatev.

Samostalnik.

Kaj in koliker je samostalnik?

§ 50.  Samostalno ime ali samostalnik (Substantiv,
Hauptwort) imenuje osebe in reči, ali pa njih  dejanja in
lastnosti. Prvo  je  stvarno (konkretno),  to  pa  pojmovno
(abstraktno) ime;  na  pr.  Vodnik, pesnik, slavec, gora,  — lepota,
čednost, vodilo, žetev.

Stvarno samostalno ime je:

1. lastno, ki imenuje  posamezne osebe ali reči; le-sem
gredd imena oseb, narodov, dežel, mest, rek, gora itd.; na pr.
Kopitar, Slovenec, Ljubljana, Drava, Triglav;

2.  občno,  ki gre vsem stvarem jednega rodu ali razpola;
na pr. cesar, kmet, vojak, vas, mesto;

3. skupno,  ki ževjednini kaže množino  oseb ali rečij;
na pr. gospoda, deca, živad, trsje, grmovje;  ali

4. snovno,  katero kaže kako snov ali tvarino,  ki ohranja
tudi v najmanjšem delu svoje ime; na pr .mleko, vino, pesek.

Pri samostalniku je treba gledati: 1. na spol, 2. na šte¬
vilo, 3. na sklon in 4. na sklanjatev.

.A.. Spol.

§ 51. Spol (Genus, Geschlecht) je naraven  (prirojen) ali
slovničen  (gramatičen). Naravni spol se razodeva po pomenu,
slovnični pa po končniku  samostalnih imen.

Naravni spol ima vselej prednost pred slovničnim.

1. Spol po pomenu.

§ 52. Spol po pomenu je že po sami naravi določen. Brez
ozira na končnik so:

a)  moškega spola imena moških oseb in samcev v
živalstvu, na pr. brat, oče, sin, mož, starejšim, vodja, sluga,
■pastir; golob, orel, oven, vol;

28

b)  ženskega spola imena ženskih oseb in samic v
živalstvu, na pr. žena, mati, teta, hči, dekla; golobica, kokoš,
kobila, košuta.

Opomba. Mnogim živalim, zlasti pticam, ribam in lezčrčini je lastno samo
jedno ime za obojni spol, na pr. slavček, metulj, sova, senica, postrv.  — Pri teh
j in jednakih samostalnikih se določuje spol vselej slovnično po končniku; torej
j. pravimo: slavček, metulj  itd. so moškega, sova, senica, postrv  ženskega spola,
t Zat<5 se veli obojni spol takih samostalnikov občni spol.

c)  srednjega spola imena večjidel mladih bitij, katerih spola
prav za prav še v misel ne jemljemo; končujejo se na e, na pr.

dete, jagnje, tele, ščene, žrebe.

Opomba. Skupna imena, bodosi moških ali ženskih oseb, so slovnično
ženskega  spola, na pr. deca, družina, mladina, livad.

2. Spol po končniku.

§ 53. Z ozirom na končnik so:

1. moškega spola:

a)  samostalniki na soglasnik,  ki privzemajo v jed-
ninskem rodilniku a ali u; na pr. duh, grad, potok, travnik, vino¬
grad, tovor, ponos, stan, um;  v rod. duha, grada  ali gradu  itd.

b)  imena posameznih pismen, na pr. veliki A, mali e, ostri c,
samoglasniški r.

2. ženskega spola:

a)  samostalniki  na a, na pr. gomila, groza, meča, ruda,
zvezda, nedelja, senca, duša, trta, cerkva, setva.  — Samostalniki
na -va se končujejo tudi na -ev, na pr. cerkev, setev, britev =
britva, breskev  = breskva.

b)  samostalniki na soglasnik,  ki dobivajo v jednin-
skem rodilniku i, namreč:

a)  dvozložnice in večzložnice na obrazila: -ast, -est, -ist, -ost,
-ust, -azen, -ezen;  na pr. oblast, obrest, posest, korist, modrost,
čeljust, kazen, golazen, bolezen;
lSj  skupna imena na -dd,  na pr. gnildd, suhljad, črvdd;
y)  mnoge jednozložnice in dvozložnice  na razne so¬
glasne končnike. Najnavadnejše so: basen, brst, brv, cev,
čast, čer, četrt, dlan, druhal, gaz, globel, gnjat, gos, izpoved,
jablan, jed, jesen, kad, kal, klet, klop, kokoš, kopel, kost, krv
(kri), last, laž, ljubav, luč, mast, mčd (ruda), mer, misel, miš,
moč, motvoz, nit, noč, narav, os, ost, pamet, past, peč, ped,

29

perot, pesem, pest, piščal, polt, pomlad, pomoč, postelj, postrv,
pošast, povodenj, prst (zemljina), praprot, rast, ravan, reč,
red (vrsta), rez, rž, seč, senožet, skrb, slast, smet, smrt, snov,
sol, stran, strast, strd, strn, stvar, ščet, vas (selo), vest, vez,
vigred, vrv, vrzel, zabel, zapoved, zavist, zel, zev, zibel, zmes,
zver, žival, žrd,  in še nekaj drugih.

3. srednjega spola so samostalniki s končnikom o in e,
ako ne pomenjajo kake moške osebe; na pr. bedro, dleto, sito, žito,
mesto; lice, solnce, pleme, vreme.

§ 54. Samostalnikom, le v množini navadnim,  se do¬
ločuje spol tudi po končniku.

Končnik i kaže sploh na moški, e na ženski in a na
srednji  spol; na pr. možgani, otrobi, senci  itd. so moškega,
bukve, grablje, toplice  itd. ženskega,  drva, pljuča, vrata  itd.
srednjega  spola.

Med samostalniki na i so vendar ženskega  spola tisti,
ki imajo v rodilniku -ij  (namesto moškega -ov, -ev);  na pr. cepi,
rod. cepij; duri,  rod. durij; gosli,  rod. goslij  itd.

B. Število.

§ 55. Število  (Numerus, Zahl) je v slovenščini trojno,
namreč:

1. jedninsko ali j ednina  (Singular, Einzalil), za j e d n o
osebo ali reč, na pr. brat, sestra, mesto.

2. dvojinsko ali dvojina  (Dual, Zweizahl), za dve osebi
ali reči, na pr. brata, sestri, mesti.

3. množinsko ali množina  (Plural, Mehrzahl), za več
oseb ali rečij, na pr. bratje, sestre, mesta.

C. Sklon.

§ 56. Sklonov  (Casus, Biegungsfall) ima slovenščina
šestero,  namreč:

1. imenovalnik  (nominativ) na vprašanje: kdo ali kaj?

2. rodilnik  (genitiv) „ „ koga ali česa?

3. dajalnik  (dativ) „ „ komu ali čemu?

4. to žilni  k (akuzativ) ,, „ koga ali kaj?

5. mestnik  (lokal) na vprašanje: kje ali pri kom (čem)?

6. orodni  k (instrnmental) na vprašanje: s kom ali s čim?

30

Opomba. 1. Zvalnik (vokativ) je izgubil svojo prvotno obliko v sedanji
slovenščini. Ostanki njegovi se nahajajo le še v jednini moškega spola; na pr.
brate! sine! strice! Bože! Sloveče! Pavle! Tine! Kriste! Krištofe!  itd. Tudi
samostalnik oče  je najbrž zvalnik besede oteč. -  Sicer nam rabi v vsej skla¬
njatvi imenovalnik namesto zvalnika.

2. Mestnik in orodnik  se rabita dandanes le malokdaj sama ob sebi,
t. j. brez predloga.

D. Sklanjatev.

§ 57.  Sklanjati se pravi imena pregibati po spolu, šte¬
vilu in sklonili. Vse te premembe se gode po posameznih glas¬
nikih ali zlogih, ki jih pritikamo deblu za razne pregibe.

Pri sklanjatvi moramo tedaj paziti na deblo in na
končnice. Deblo  (Stamm) je stanovitni, nepremenljivi del
besede, končnice  (Endungen) so pa premenljiva obrazila, katera
pritikamo deblu za razne sklone; pravimo jim torej sklonila
(Casusendungen).

Sklonila se vežejo ali naravnost  z deblom, ali pa se
mu priklepajo po prirastkih,  ki jih de varno med deblo in med
sklonila; na pr. brat  — brat-a, brat-u  itd., grad  — grad-ov-i,
grad-ov-e  itd.

§ 58. Slovenščina ima četvero  sklanjatev:

I. sklanjatev ženskih  samostalnikov na -a (a-debla);

II. sklanjatev moških  samostalnikov \ ,  . .

III. sklanjatev srednjih  samostalnikov I  * oce  a - ;

IV. sklanjatev ženskih  i-debel.

1. Sklanjatev ženskih samostalnikov na -a.

Splošne opombe.

§ 60. Razen ženskih samostalnikov na -a se ravnajo po
sklanjalu riba  tudi:

a) samostalniki, kateri izhajajo po nekaterih krajih v ime¬
novalniku na -ev,  po drugih na -va;  na pr. molitev in molitva,
cerkev — cerkva, britev — britva, breskev — b r e s -
kva, p letev — pletva, setev — setva, žetev — žetva
itd. V sklanjatvi je jedninski tožilnik v prvem primeru jednak
imenovalniku, orodnik pa dobiva -ijo namesto -o, namreč:
1. molitev ali molitva, 2. molitve, 3. molitvi, 4. mo¬
litev ali molitvo, 5. pri molitvi, 6. z molitvijo,  bolj
redkoma: z molitvo.

b) skupna  imena: gospoda, deca, družina (das Ge-
sinde),  žlahta  in še drugih nekaj, ki se sklanjajo samo v
jednini; na pr. Gospoda  se spogledajo.  (N. ps.) — Milostljiva
mati grintavo deco  češe.  (N. pr.) — Deci  se daje mlečnati
močnik, težakom pa žganci in močni kruh.  (Slomš.).

c) pogostoma moški samostalniki z žensko končnico -a,
kakor starejšina, vodja, vojvoda, sluga, oproda,
vladika, g 1 a v i n a, a g a, paša;  na pr. Vsak vojak ima svg?
jega slugo.  (N. ps.) — Glej ga no g lav in o!  (N. r.)

§ 61. a)  Beseda gospd  (skrčena oblika iz gospoja)  se sklanja
z naglašenim sklonilom takd-le:

Jednina.

1. gospa, 2. gospe, 3. gospe,  4. gospd, 5. pri gospe, 6. z gospd. ^

Dvojina.

1. 4. gospe, 2. gospa, 3. 6. gospema, 5. pri gospeh.

Množina.

!• 4. gospe, 2. gospa, 3. gospdm, 5. pri gospeh, 6. z gospemi.

b)  Besede ženskega spola, ki imajo po nekaterih krajih ostri
naglas na korenu, po drugih pa na končnici, kakor gora —
gora, voda — voda, kosa —kosa, koza — koza, noga
— noga, osa — osa, rosa — rosa  itd., se pregibljejo naj-
češče pravilno  po sklanjalu riba;  včasi pa se sklanjajo z
naglašenim sklonilom, in tedaj tvorijo množinski rodilnik in
mestnik po vzgledu gospd.  Na pr. Debele kapljajo solz  S kakor
vinske jagode.  (N. ps.) — Konj je uren ko vrli gora  postojna.
(N. ps.) —• Bog vas ohrani devet sestra.  (N. ps.) — Izpod
podkvd  mu jasna iskra sije.  (N. ps.) — Na rokih  držati, v
nog eh močen biti.  (N. r.) — V že Ij d bridkosti nobena me ne bo
premogla sila.  (Preš.)

32

§ 62. Besedi mati  in hči  se sklanjata s prirastkom -er v
množini in dvojini po sklanjalu riba,  kakor im.  matere, ličere,
rod.  mater, hčer  (tudi hčera in hčerij)  itd., v jednini pa
se ločita v tožilniku in orodniku  od navadne sklanjatve.

Im.  mati, hči, rod.  matere, hčere, daj.  in mest.  materi, hčeri,
toš.  mater, hčer, orod.  z materjo, s hčerjo.

Na pr. Kdor matere ne uboga, tega tepe nadloga.  (N. pr.) —
Ko v beli grad prideta, hčer mrtvo zagledata.  (N. ps.) — Žlahtni

gospod, žlahtna gospa, devet hčera imela sta.  (N. ps.) — Gospod

mlad, mlada gospel imata devet gradov, devet hčerij.  (N. ps.)

Opombe k posameznim sklonom.

§ 63. Goltniki k, g, li prehajajo pred i v dajalniku in
mestniku večkrat v sorodne sičnike c, z. s; kakor roka — v
roči; knjiga — v knjiži;  r j u h a — na  r j u s i. Na pr. Bog

pomozi k naši slozi.  (N. r.) — Se prsti na roči  si niso

jednaki.  (N. pr.)

Opomba. Tej premembi se upirajo goltniki, ki imajo še drug soglasnik
pred seboj, kakor mačka — mački, puška — na puški.

§ 64. Po sklonilu se v pisavi jedninski tožilnik  ženskih
samostalnikov na -a ne loči od orodnika, vendar je razlika med
njima po glasu.

Tožilnik samostalnikov s kratkim  samoglasnikom v ko¬
renu (§ 61. b) se sploh predtezava, orodnik pa zatezava; na pr.
im. g  6 r a, kosa, voda:  tož.  v g 6 r o (redkeje goro) ali goro,
koso ali koso, vodo ali v o d d; orod.  za g o r d, kosd,  vod  d.
Samostalnikom z dolgim  samoglasnikom pa je ravno nasprotno
tožilnik večjidel zategel, orodnik predtegel; na pr. im.  krava,
lipa, riba: tož.  kravo, lipo, ribo — orod.  kravo, lipo,  ribo.

Opomba. Štajerski Slovenci govore še dandanes -oj v jedninskem orod¬
niku, na pr. Z brad  oj  giblje, z nog oj ziblje.  (N. ps.)

§ 65. O dvojinskem in množinskem rodilniku  naj se
pomni td-le:

a)  Ženski samostalniki z dvema ali s tremi končnimi
soglasniki  vstavljajo, kadar se njih skupna izreka ustom
upira,  na koncu breznaglasni e pred poslednjim soglasnikom,
pred j pa i oživi; če zatikata Ij, n j deblo, tedaj se vrine e pred
topljenca. Na pr. sestra — sester; iskra — isker; naredba

33

— naredeb; pripovedka — pripovedek; kaplja — ka¬
pelj; prošnja — prošenj; skorja(iz skorija)— skorij;
škar j e - Škarij itd.; na pr. Toliko je Turka na terišču, kakor
mravelj  na mravljišču.  (N. ps.) — Lepih zarij  šest in dva
dni.  (Vodn.)

b)  neločljive so soglasniške skupine lj, nj, st, zd, šč in tudi
jk, lk, nk. mk, sk, vk, mb, vb; na  pr.  želja — želj, sanje
sanj, cesta — cest, zvezda —zvezd, klešče  — klešč,
vojska — vojsk, znanka — znank, znamka — znamk,
zajka — za j k, bilka — bilk, pevka pevk, opomba
- opomb, stavba — stavb; a vendar tudi:  goska —
gosek, treska — trese k. Ovca ima v množinskem rodil¬
niku  ovec, ovac in tudi  ovca (§ 61.).

II. Sklanjatev moških samostalnikov.

Jednina.

Dvojina.

§

Splošne opombe.

§ 67. Moška imena oseb  in drugih živih ali pooseb¬
ljenih stvarij  imajo v jednini tožilnik  jednak rodilniku;
tožilnik neživih  rečij pa je jednak imenovalniku. Na pr. Le¬
nuha  dan straši.  (N. pr.) — Strežek naznanja sncžek.  (N. pr.)
— Denar ima polžek r ep.  (N. pr.) — Glej (ja štor a!  (N. r.)

§ 68. a)  Samostalniki s polglasnim e v končnici izpahujejo
e po vseh sklonih, kadar jim priraste kak glasnik na koncu; pra¬
vimo mu zatd gibljivi  polglasnik. Na pr. pevec — pevca.

3

Slovnica. 8. izd.

34

pevcu; mutec — mutca, mutcu; g 1 u š e c — g 1 u š c a,
glušcu; kupec — kupca; zajec — zajca; orel — orla,
oven — ovna; nohet — nohta; semenj — semnja;
deček — dečka; ogenj — ognja; sinek — sinka; star¬
ček — starčka; ubožček — ubožčka.

Navadno se e ne izpahuje v besedah:  mesec — meseca,
kamen — kamena; nikdar v besedah:  človek — človeka,
koren — korena, jelen — jelena, kremen — kremena,
plamen — plamena.

b)  Korenski e izpada v besedah: pes  —■ psa, psu, psom; sel
— sla; posel  — posla; sen  — sna; šev  — sva  (die Naht). Ohranil
se je pa v besedi: lev  — leva, meč  — meča.

c)  Ako bi se po izpahnjenem gibljivcu združilo preveč so¬
glasnikov v nesoglasno celoto, ostane polglasnik v besedi; na pr.
jazbec  — jazbeca; jezdec  — jezdeca; mislec  — misleca; mrtvec  —
mrtveca; tekmec  — tekmecu; izmislek  — izmisleka.

Tako ohranijo svoj e tudi vse domače besede na -telj,  kakor
-— prijatelja  (ne: prijatlja)\ učitelj  — učitelja; rešitelj  —
rešitelja; voditelj  — voditelja.

d)  Pravilno se izpahuje e v domačih in tujih besedah na -elj,
kakor črevelj  — črevlja, kašelj  — kašlja, krhelj  — krhlja, rogelj
■— roglja, šapelj  — šaplja, žrebelj  — žreblja, brencelj  —- brenclja,
rabelj  — rablja, parkelj  — parklja, krempelj  — kremplja, škratelj
■— škratlja, tempelj  — templja  itd.

Opomba. 1. Krivo je govoriti in pisati: krempelj  — krempeljna, brencelj

— brenceljna, tempelj  — tempeljna.  Namesto: apostelj  — aposteljna  govori
in piši apostelj  — apostelja  ali apostol  — apostola.  Tako tudi: evangelij  —
evangelija  ali evangelj  — evangelja, angelj  — angelja.

Samoglasnik i se ne izpahuje; zatorej se piše: ribič — ribiča  (ne
, ribča ); tovariš  ■— tovariša; mladenič  — mladeniča.

§ 69. a)  Dvozložni in večzložni samostalniki na r vstavljajo
po vsej sklanjatvi j pred sklonilom, da r meče; na pr .gospodar,
rod. gospodarja,  orod. 0  gospodarjem; cesar  — cesarja; vodir  —
vodirja; pastir — pastirja; mehur  •— mehurja; bramor  — bramorja;
doktor  — doktorja.  Na pr. Uma mnogo, denarjev malo.  (N. pr.)

— Brez vinarja ni goldinarja.  (N. pr.)

b)  Imena neživih  stvarij na -or ne privzemajo j, kakor

govor, javor, lavor, prapor, prizor, prostor, šator, tabor, tovor,
razor  — rod. govora, javora  itd. — Vendar: sladkor  —■ sladkorja,
lapor  — laporja  (Mergel).

35

Brez mehčal nega j se sklanjajo še sledeči samostalniki: okvir

— okvira; prepir  — prepira; biser  — bisera; iv ir  — ivčra; Ijudo-
žir  — ljudožera; pazdčr  — pazdera; sever  — severa; stožčr  —
stoživa  (Thiirangel); večer  — večera.

Steber, sveder, veter  izpahujejo e: rod. stebra, svedra, vetra.

Dež  vtika navadno j: rod. dežja,  daj. dežju.

§ 70. Več jednozložnih samostalnikov dobiva v jedninskem
rodilniku zraven -a tudi naglasen -u. Taki samostalniki se pre-
gibljejo v dvojini in množini s prirastkom -ov; na pr. grad  —
gradu  ali grada.  Množina: 1. grad-ov-i,  2. grad-6v  (nikdar: gra-
dovov ), 3. grad-ov-om;  4. grad-ov-e,  5. pri grad-ov-ih,  6. z grad-ov-i.

Najčešče dobivajo v jedninskem rodilniku naglasen -u: cvet

— cvetu, med  — medu, klas  — klasu, rod  — rodil, tat  — tatu, sin

— sinu, glas  — glasil, dar  — daru, dolg  — dolgu, stan  — stanii,
sad  — sadu, zid  — zidii, most  — mosti, val  — 1  valu, zvon  —
zvonit,  in še nekaj drugih.

Dan,  rod. dneva,  se glasi v množini: dnevi  in dnovi,  rod.
dnevov  in dnov  itd. (gl. § 89.).

Na pr. Brez potu, ni medu.  (N. pr.) — Iz sadu  se drevo
spoznd.  (Met.) — Domačega tatu  se je težko ubraniti.  (N. pr.) —
Lanovi  Slovencem cekine nesi.  (Vodn.) — Tiha voda mostove
pobira.  (N. pr.) — Suhi panjevi  lahko netilo.  (N. pr.)— Odločeni so
roži kratki dnovi,  ko v cvetju jo zapadejo sneg  o vi.  (Preš.)

Opomba. V jednini se nahaja prirastek -ov le redkoma v rodilniku, da¬
jalniku in mestniku (v zadnjih dveh sklonih navadno s sklonilom -i). Na pr.
Slišat’ tudi ni zvonova.  (N. ps.) — Sel je k svojemu tastovi.  (I)alm.) — Po
dnevi; proti dnevi; k dnevu.

§ 71. Po moški sklanjatvi pregibljemo radi tudi moške sa¬
mostalnike na -a, kakor oproda, sluga, starejšina, vodja,
vojvoda  itd., namreč: 1. 2. 4. sluga, vodja, vojvoda; 3. slugu,
vodju, vojvodu; 5. pri slugu, vodju, vojvodu; 6. s slugom, vodjem,
vojvodom itd. Na pr. Zbrani njegovi vojvodi  so se potopili.
(Ravn.) — Ide truma vojvodov  junaških.  (Levst.)

Opomba. Boljše je in svojstvu našega jezika prikladnejše, sklanjati take
samostalnike po ženski sklanjatvi,  kakor se tu pa tam še sedaj govori med
ljudstvom (gl. § 60. c); na pr. Natoči oči starejšim.  (N. ps.) — Dve nedelji
bodi zdrava, da jo s pašo zaigrava.  (N. ps.)

§ 72. Beseda oče se sklanja v pisni slovenščini s prirast¬
kom -et, kakor 1. oče, 2. 4. očeta, 3. 5. očetu, 6. z očetom.

3*

36

Opomba. Mimo imenovalnika oče je sploh navadna oblika oča,  ki jo
pregibljejo po Štajerskem popolnoma po ženski  sklanjatvi, drugje pa v j ednini
tak6-le: 1. oča, 2. oča, 3. oču, 4. oča, 5. pri oči, 6. z očem. Na pr. Nimam
oda,  matere.  (N. ps.) — Po sinku, oči,  možu jokala.  (N. ps.)

Opombe k posameznim sklonom.

§ 73. Samostalniki s končnim goltnikom izpreminjajo včasi
svoj k v množinskem imenovalniku in mestniku  v sorodni
c, redkoma g v z in li v s. Otrok  se glasi vedno v množ.
imen. otroci,  v mest. pri otrocih ali otroki  h,  v orod. z
otroki  (ne: z otroci).  Na pr. Otroci in stari ljudje kmalu
jok stresejo.  (N. pr.) — Turci  so imeli gosti.  (N. ps.) — Bog po¬
šilja darove pridnim otrokom po angeljih, kateri jih prinašajo na
zlatih oblačili.  (Cegn.) — Vojaci, roži, Vlasi  so redke
oblike zraven navadnih: vojaki, rogi, Vlahi.

Opomba. L. V jedninskem mestniku se je pisal včasi -i namesto -u, zlasti
po mehkih soglasnikih, kakor na kraji, pri krojači, pri sosedi, po sveti.  V pisni
slovenščini so zdaj obče v navadi oblike na -u, kakor na kraju itd.

2.  Redkeje se nahaja sičnik namesto goltnika v j edninskem mestniku
z naslednjim -i; na pr. Paša stopa ob potoči,  grmeč boben nosi v rod.  (X. ps.)

— V našem jezici.  (Levst.)

3. Koroški in nekateri dolenjski Slovenci govore v mestniku še dandanes
prav po starem, na pr. v Belace, v mrace, na potocč, v lože.

§ 74. V množinskem imenovalniku  dobivajo navadno
-je namesto -i samostalniki, ki izhajajo na t, d, b, f, kakor
očetje, bratje, gostje, kmetje, nohtje, svatje, zetje,
fantje, tatje; gospodje, sosedje; golobje, zobje; škofje.

Vendar imajo rajši i: narodi  (redko: narodje),  zavodi,
gozdi, grozdi, Židi, grofi  itd.

Volk  ima v množinskem imenovalniku: volki, volkovi
in voleje.

Imena na -an (zlasti imena prebivalcev) se glasijo na -i in -je,
na pr. kristjani in kristjanje; Rimljani in Rimljanje;
Celjani in Celjanje; vaščani in vaščanje; meščani in
meščanje.

§ 75. Množ inski rodilnik je pri nekaterih jednozložnih
in dvozložnih samostalnikih še dandanes, kakor v stari sloven¬
ščini, brez sklonila -ov ter se loči po dvojni zatezi od jednin-
skega imenovalnika, kakor konj- konj, las — las; lonec

— lonec, mož — mož, otrok — otrok, penez — penez,

37

stremen — stremen, voz — v6z, zob — zob. Na pr. Zima
je bela ko golob, pa je volčjih zob.  (N. pr.) — Polno dvorišče je njih
konj,  polna hiša črnih mož.  (N. ps.) — To je sapa turških konj
meglena.  (N. ps.) — Njih je več ko mojih las na glavi.  (Dalm.)

Opomba. Zraven kratkih oblik nam rabi tudi navadni rodilnik, na pr.
konjev, loncev, možev, zobov itd., nikdar pa: otrokov  zraven jedino pravil¬
nega rodilnika otrok.

§ 76. Stara zvalnikova oblika v jednini na -e se je obra¬
nila še v posameznih izrekih; na pr. Kaj ti pravim, sine  ti!
(N. ps.) — O,  kaj ti pravim, Krištofe!  (N. ps.) — Kriste,
usliši nas!  — Aj ti brate!  (Levst.)

III. Sklanjatev srednjih samostalnikov.

§ 77. Samostalniki srednjega spola se končujejo po trdih
soglasnikih na -o, po mehkih na -e. Prvi se sklanjajo po sklanjalu
mesto,  drugi po sklanjalu p o Ij e.

Jednina. Dvojina.

Množina.

Splošne opombe.

§ 78. Nekateri srednji samostalniki na -o podaljšujejo deblo
po vsej sklanjatvi s prirastkom -es, sicer pa se sklanjajo po
sklanjalu mesto;  kakor črevb — črev-e s-a, drevb —
drevesa, kolb — kolesa, oko — očesa, perb —peresa,
slovb — slovesa, te Ib — telesa, uhb — ušesa.  Na pr.
Kar je ljubo očesu,  to je tudi ušesu.  (N. pr.) — On slovesa ne

38

jemlje.  (N. ps.) — Desno roko brez skrbi daj k prijaznemu slo¬
vesu.  (Preš.)

Nebo  se sklanja v jednini brez prirastka: rod. neba,  mest.
na nebu;  v množini pa s prirastkom -es: im. nebesa,  rod.
nebes,  mest. v nebesih.  Na pr. Noč na nebu zvezdice prižiga.
(Tom.) — Bog je v nebesih doma.

Opomba. Včasi sklanjamo imenovane samostalnike tudi brez prirastka, a
tedaj imajo nekateri drugačen pomen; na pr. kolesa —kola  (voz), črevesa
— čreva  (drobje), drevesa — drva  (netivo). Na pr. Vi cepite drva,  k
nam pa treske lete.  (N. pr.) — Sila kola  lomi.  (N. pr.) — Za kapo je tri
p er a d’jal.  (N. ps.) — On se je dotaknil njegovega uh a.  (Dalm.)

§ 79. Srednji samostalniki, ki se končujejo na -me, dobivajo
po vsej sklanjatvi prirastek -en; sicer je njih sklanja pravilna.
Taki samostalniki so: breme — brem-en-a, ime — imena,
pleme — plemena, rame — ramena, seme — semena,
sleme — slemena, teme — temena, vime — vimena,
vreme — vremena.  Na pr. V prihodnjost svojo seme  sejemo.
(Cegn.) — Ali nisi dobrega semena  vsejal na svojo njivo?  (Met.)
■—■ Na temenu cvete prijazna pomlad.  (Vilh.)

Opomba. Krivo je, pisati v im. in tož. jedninskem: bremen, plemen,
semen  itd., kakor govore sem ter tja v narečju.

§ 80. a)  Imena mladih  živalij in drugih stvarij na -e
privzemajo razen jedninskega imenovalnika in tožilnika v vseh
sklonih prirastek -et; sicer se pregibljejo pravilno po sklanjali!
mesto.  Taki samostalniki so: dekle, dete, jagnje, junce,
kozle, kljuse, mače, pišče, prase, ščene, tele, vnuče,
žrebe  itd. ter imajo v rod. dekl-et-a, deteta, jagnjeta,
junčeta, kozleta  itd. — v daj. dekletu, detetu, jag¬
njetu, kozletu  itd. — Le-sem spada tudi: kolče — kolčeta,
pleče — plečeta, srce — srceta  (pogača jednake podobe)
in še nekaj manjšalnili besed, na pr. otroče, hlapče, človeče.

b)  Prirastek -et dobivajo tudi nekateri moški samostalniki
na -e, na pr. oče — očeta  (§ 72.), druže — družeta, za¬
spane — zaspaneta, fante — fanteta, lene — leneta,
revše — revšeta, Jože — Jožeta.  Na pr. Druže dični
moj, sem nadjala se nujno te.  (N. ps.) — Kar se fante nauči,
starček še stori.  (N. pr.) — Lenetu je zatrnjena pot.  (Ravn.)

Tako tudi domača lastna imena, kakor France — Fran¬
ceta, Smole — Smoleta, Stare — Stareta.

39

Pri  tujih lastnih imenih vtikamo navadno j, kakor
Goethe—Goetheja. Jefte — Jefteja, Linne — Linneja.

‘  Krivo je pisati:  Marko — Markota, Jenko — Jen-
kota, Metelko — Metelkota, Matija — Matijeta, Luka
— L  u k e ta, namesto pravilnega rod.  Marka, Jenka itd.

Opomba. 1. Kazen pravilnih množin: piščeta, praseta, teleta, šče-
neta  itd. govorimo in pišemo tudi: piščanci in piske, prasci in prašiči,
telci in teliči, ščenci, žrebci itd., ki si jih izposojamo moškim samostal¬
nikom:  piščanec, prašeč.— prašič, telec — telič. X. pr. Vsaka koklja
pred svoje piske (piščance) brska.  (N. pr.)

2. Besedi  dete rabi namesto množine  deteta skupno  ime  deca, ki se
sklanja le v jednini kot ženski samostalnik na-a; na pr. deca, dece, deci  itd.

Opombe k posameznim sklonom.

§ 81. Po mehkih soglasnikih se izpreminja, kakor v jed-
ninskem imenovalniku, tudi v drugih sklonih o v e, na pr. m e -
stom — poljem; letoma — srcema.  Krivo govorijo tu
pa tam: srcom, solncom,  namesto: srcem, solncem.

. Opomba. 1. V jedninskem mestniku se je pisal včasi -i namesto -u, zlasti

'po mehkih soglasnikih, kakor na polj*, po let*.  Zdaj se pišejo navadno
oblike na -u: na poljw,  ob  letiš.

-—2.  Na več krajih se v množ. im. krivo govori: lete, meste, telete
namesto let«, mesta, teleta.  Sliši se tudi večkrat množ. rod. na -ov: te-
letou, praseto®, žrebeto®,  nam. pravilnih oblik: telet, pr a: se t, žrebet,,
katere nam j edine smejo rabiti v pisni slovenščini.

§ 82. Kadar stoji na koncu srednjih samostalnikov več so¬
glasnikov, katerih skupna izreka se ustom upira, tedaj se vstavlja
v dvojinskem in množinskem rodilniku zavoljo lepoglasja, kakor
pri ženskih imenih (§ 65.), e pred poslednjim soglasnikom, pred j
jim pa i oživi. Na pr. bedro beder, kraljestvo -
kraljestev, okno — oken, sedlo — sedel; kopje  (iz
starega kopije) — kopij, predmestje  (iz predmestije) -
predmestij.  Na pr. Nima  oken,  nima vrat.  (N. ps.) — Kolo¬
vrat bitij  vedno se vrti.  (Led.)

Neločljive so soglasniške skupine ]j, nj, st, zd, šč (gl. § 65. b),
kakor polje — polj, mesto — mest, gnezdo — gnezd,
učilišče — učilišč.

IV. Sklanjatev ženskih i-debel.

§ 83. Ženski samostalniki, na soglasnik se končujoči, do¬
bivajo v jedninskem rodilniku nenaglašen ali naglašen i. Prvi
se pregibljejo po sklanjalu nit,  drugi po sklanjala gos.

40

§ 84. Kakor moškim samostalnikom izpada gibljivi ali
polglasni e tudi ženskim i-deblom po vseli sklonih, v katerih jim
priraste na koncu kak glasnik, kakor bolezen — bolezni,
pikazen — pikazni, pesem — pesmi, basen — basni,
misel — misli, povodenj — povodnji.

Vendar se e ne izpahuje v besedah: globel — globeli,
jesen — jeseni, kopel — kopeli, pamet — pameti,
postelj — postelji, vrzel — vrzeli, zabel — zabeli,
zibel — zibeli, senožet — senožeti.

§ 85. a)  Samostalniki, ki izpuščajo gibljivi e, tvorijo jed-
ninski orodnik na -ijo, kakor z boleznijo, s pesmijo.  Na
pr. Žalost in veselje hodi za ljubeznijo.  (Oegn.)

Vsi drugi samostalniki, zlasti na -ast, -est, -ist, -ost, -ust,
dobivajo v orodniku sklonilo-jo, na pr. s pametjo, s kopeljo,
z z ib el j o, z oblastjo, s koristjo, z modrostjo.

Opomba. Štajerski Slovenci še govore dandanes v jedninskem orodniku -joj
namesto -jo, na pr. /,a mizoj sedijo svatje, -in t/odci sede za pečjoj.  (Aškerc.)

b)  Ravno tako se pri tika samostalnikom z gibljivim e v
dvojinskem dajalniku (orodniku) in v množinskem orodniku sklo¬
nilo - i ma in -imi, drugim deblom pa -ma in -mi; na pr. s
pesm-ima, z misl-imi, z gosl-imi; — z oblast-mi, s
čeljust-ma, s piščal-mi, z žival-mi.

41

§ 86. Samostalniki, ki nagiašajo v jedninskem rodilniku
končnico i, imajo tudi v jedn. orodniku ter v dvojini in množini
naglas na sklonilu in dobivajo namesto -ima, -im, -ih naglašene
končnice: -ema, -em, -eli, kakor: gosema, kostem, v skrbeli.

§ 87. a)  Beseda kri ali kr v se pregiblje pravilno: 1. in 4.
kri,  krv, 2. krvi. 3. in 6. kivi, 6. s krvjo. Na pr. Kri, življenje
mi je dal.  (N. ps.)

b)  Samostalnik beseda  tvori množinski rodilnik večkrat
na -ij; na pr. Mir besedij.  (N. r.) — Od dobrih besedij  se
nihče ne zredi.  (N. pr.) — Kjer je veliko besedij,  ne mine lahko
brez greha.  (Ravn.)

c)  V ljudskem govoru se včasi izpušča sklonilo v množinskem rodilniku,
kar pa ni, da bi posnemali v knjigi; na pr. Deset božjih zapoved  nam.
zaporedij.  — Kolikor glav, toliko misel  nam. mi sli  j.  (N. pr.) — Ne pojte
grctTh~pt^ e m  nam. pesm ij.  (N. r.) — Iz misel  ga pusti  nam. iz m isl ij.  (K. r.)

d)  Nam. nitij  — g o sij  se piše tudi niti — gosi.  V pisni slovenščini
naj nam rabijo oblike na -ij, ker so prvič jezikoslovno opravičene (ima jih tudi
staroslovenščina), drugič pa se ločijo po njih drage jednake oblike, zlasti rodil¬
nik jedninski; na pr. vrednost čednosti,  der Wert der Tugend, pretium
virtutis — vrednost čednost  ij,  derWert der Tugenden, pretium virtutum.
V ljudskem govoru se izraža ta razlika po naglasu.

V. Dostavek sklanjatvi i-jevih debel.

§ 88. V stari slovenščini se je nahajala tudi sklanjatev
moških i-debel, katerih ostanki so se ohranili do današnjega dne.

a)  Beseda ljud  (das Volk) se pregiblje v množini, izvzemši
imenovalnik, po sklanjalu gos,  kakor 1. ljudje, 2. ljudij,
3. 1 j u d e m, 4. ljudi,  5. p r i 1 j u d e h,  6. z 1 j u d m i.

Oblika ljudje  služi namesto nerabne množine samostalnika
človek;  na pr. Vsi ljudje  vse vedo.  (N. pr.) — Svet vseh
Ij u d ij dom.  (N. pr.) — Pri hudobnih Ij u d e h gre vse na
smeh.  (N. pr.) — Kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi ljudem
v vas.  (N. pr.)

b)  Kakor samostalnik ljudje  se sklanjajo lahko tudi dni
moški samostalniki, ki imajo v jedninskem rodilniku naglasen -u;
kakor 1. grad j e, 2. gradi j, 3. gradem, 4. gradi, 5. pri
grad eh, 6. z grad  mi.

Takih ostankov moških i-debel nahajamo mnogo zlasti v
narodnih pesmih in pri starejših pisateljih. Na pr. Vaši lasji
na glavi so vsi prešteti.  (Met.) — Skrb lasi  beli.  (N. pr.) — Na

42

Kranjskem imam tri gracli.  (N. ps.) — Odklene bele gradi.
(N. ps.) — Delavcu nese bogate d ari.  (Vodn.) — Delajte mi
mo s ti iz mojih belih hostij.  (N. ps.) — Da slednji svoje voli
in svoje ovce k meni pripelje.  (Dalm.) — Na g rob eh je t’ma
nocoj.  (Pot.)

Navadno se govori in piše: im.  tat j e, las j d, zobje,
možje; daj.  lasem, zobem, m o ž d m; mest.  v laseh, v zo¬
beh, pri možeh; orod.  z lasmi, z zobmi, z možmi.

§ 89. Dan  se pregiblje brez prirastka v jedninskem orod-
niku ter v dvojini in množini po i-jevi sklanjatvi, s prirastkom
-ev ali -ov pa po sklanjatvi moških samostalnikov. Jedninski
rod. in mest.se brez prirastka glasita: dne, po dne.

Množina.

Na pr .Življenja dnevi  so kratki.  (Cegn.) — Kratko je veselih
dni j število.  (Preš.) — Zadosti je dnevu  njegova lastna težava.
(Met.) — Čakajte, o mati vi, da dano  v e odzvoni.  (N. ps.) —
Kakor po noči, tako po dne.  (N. ps.) — Po dne  je tekel j po
noči šel.  (N. ps.) — Z dne m vred se prikaže zora na nebu.  (N. r.)

- Odločeni so roži kratki dno vi.  (Preš.) — Od dne do dne.
(N. r.) — Dan za dnevom.  (N. r.) — Pri belem dnevi.  (N. ps.)

§ 90. Pot (steza) je v jednini moškega,  pa tudi žen¬
skega  spola: lepi pot in lepa pot.  Kot ženski samostalnik
se sklanja pot po skanjalu nit:  1.4. pot, 2. 3. 5. poti, 6. s
potjo,  kot moški po sklanjalu travnik.  Na pr. Pleti, pleti
venčeke, brešno poti  žalostni.  (N. ps.)

43

V jedninsbem orodniku potem  se je ohranil ostanek stare
moške i-sklanjatve; na pr. Gre svojim potem; tem istim potem;
ravnim potem sem šel; med potem.  (N. r.)

V množini je pot navadno moškega spola: potje,  ali
srednjega: pota,  v rod. le: potov.  Na pr. Razni so potje,  po
katerih vsevladar narode vodi v želeno blaženost.  (Napi'.) — Na
vso zemljo solnce sije, potov  vseh megla ne krije.  (Levst.) —
Razna so pota,  po katerih vodi Gospod svoja ljudstva.

§ 91. O k d, rod. očesa,  se pregiblje v množini, kadar go¬
vorimo o človeških ali živalskih očeh,  navadno po sklanjali!
gos  in je ženskega spola. 1. 4. lepe oči, 2. o c 1 j, 3. očem,
5. pri očeh, 6. z očmi.  Na pr. Oči več vidijo od očesa.
(N. pr.)— Resnica oči kolje.  (N. pr.)— Bolje verjeti svojim očem
ko tujim očesom.  (N. pr.) — Oči so polne  spanja bile.  (Trub.)
— Vinska trta je pognala očesa.  (Ravn.) — Kurja očesa  imeti
na nogi.

§ 92. Beseda tla,  le v množini navadna, se pregiblje v
nekaterih sklonih po i-sklanjatvi: 1. 4. tla, 2. tal — tla,
3. tlem —- tlom, 5. pri tleh,  6. s tlemi , . Na pr. Ob tla  z
nogami bije.  (N. ps.) — Mašni plašč po tleh  razgrne.  (N. ps.)

VI. Sklanjatev lastnih imen.

§ 93. Lastna imena se ravnajo v sklanjatvi sploh po
jednakih pravilih kakor drugi samostalniki: imena na soglasnik
(razen ženskih i-debel) pregibljemo po moški, imena na a po
ženski, imena na o ali e (razen moških) po srednji sklanjatvi;
na pr. Vodnik  — Vodnika, Vodniku  itd., Ravnikar  — Ravni¬
karja, Ravnikarju  itd.; Celovec  — Celovca, Celovcu  itd.; Soča
- Soče, Soči  itd.; B r d o  — Brda, Brdu  itd.; C el j e  — Celja,
Celju  itd.

1. Osebna imena.

§ 94. 1. Priimke moških oseb na a pregibljemo navadno
po ženski sklanjatvi, na pr. Godina, Robida, Trdina  —
2. Godine, Robide, Trdine;  3. Godini, Robidi, Trdini  itd.

Redkoma sklanjamo taka imena po moški sklanjatvi, kakor
L 2. 4. Robida, 3. Robidu, 5. pri Robidu, 6. z Robidom.

O lastnih imenih na e in o glej § 80. b.

2. Moška imena na i v sam o s talni  ški  obliki sklanjamo
pravilno, j pristavljajoč, na pr. Kosi  (iz Kosej ) — 2. Kosija,

44

3. Kosiju  itd.; Mali  — 2. Malija,  3. Maliju  itd.; Žurbi  —

2. Žurbija,  3. Zurbiju  itd.

V pridevniški  obliki se pregibljejo ta imena po pridev¬
nikih. na pr. Dobrovski  — 2. Dobrovskega,  3. Dobrovskemu  itd.;
Koseski  — 2. Koseskega,  3. Koseskemu  itd. (Krivo je: Dobrov-
skita, Koseskita  ali Koseskija.)

§ 95. 1. Končnice grških in latinskih osebnih imen: as, es,
is, os, us, odpadajo po ostalih sklonih, če se niso opustile že v
imenovalniku (gl. § 215.); na pr. Sokrates:  Sokrat  — 2. Sokrata,

3. Sokratu  itd.; Krez  — 2. Kreza; Miltiad  — 2. Miltiada;
Patrokel — 2. Patrokla; Enej  (Aeneas)  —2. Eneja; Periklej

— 2. Perikleja.

Včasi se odpahne samo s, na pr. P el o pida  (nam. Pelopid)

— Pelopidas,  rod. Pelopida,  daj. Pelopidu  itd.; ravno tako: Leonida

— Leonidas, Jere  m ij  a  — Jeremias.

2. Lastna imena, ki se podaljšajo v rodilniku, tvorijo ime-
novalnikovo obliko s tem, da se rodilnikovo sklonilo moškim
imenom odpahne, ženskim pa še povrh doda končnica a (gl. § 215.);
na pr. A j ant  — Ajas (Ajant-os),  rod. Ajanta; Cie er on  — Cicero
(Ciceron-is); Ksenofont  — Kenophon (-ont-os); Kat on  — Cato
(Caton-isj; Cer er a  — Ceres (Cerer-is),  rod. Cerere; Ar te m ida

— Artemis (-id-osj.

2 .  Krajna imena.

§ 96. 1. Krajna imena s staro množinsko obliko na -ane,
kakor Goričane, Svečane, Poličane, Borčvljane,  ra¬
bimo tako-le v posameznih sklonih:

1. Svečane, 3. Svečam, Svečanom, 5. v Svečah,

2. Svečan, 4. Sveče, Svečane, 6. s Svččami.

--Rodilnik na -an je lasten še nekaterim drugim množinskim

vasnim imenom, na pr. C 4 r k Ij e,  rod. iz CMdjan, G o rj e  — iz
Gorjan, Duplje  — iz Dupljan, Zverce  — iz Zvercan.

2. Pri množinskih krajnih imenih  je treba natanko
paziti na spol in na pravilno sklanjatev; na pr. Adlešiči,  rod.
Adlešičev,  mest. v Adlešicih. — Laze,  rod. Laz,  mest.
v Lazah.  — Selca,  rod. Selc,  mest.« Selcih.

3. Krajna imena, ki imajo pridevniško  obliko, se pre-
gibljejo kakor pridevniki,  na pr. 1.4 .Trebnje,  2. Treb¬
njega,  3. Trebnjemu,  5. v Trebnjem,  6. za Trebnjim; Sostro  —
2. Sostrega,  3. Sostrem*  itd.; Vel e sov o  — 2. Velesovega,  3. Ve-
lesovemu  itd.

l~-

45

§ 97. Pri sestavljenih krajnih imenih je treba paziti, so
li sestavljena s pridevnikom ali s predlogom,  in kak<5.

1. Sestavljenke s pridevnikom  se pregibljejo, če hrani
pridevnik še svojo lastnost, in sicer samostalnik  po svoje in
pridevnik  po svoje; na pr. Novo mesto, Vinji vrh, Črna
y or a  — 2. Novega mesta, Vinjega vrha, Črne gore,  3. Novemu
mestu, Vinjemu vrhu, Črni gori  itd.

Ako se je pa pridevnik popolnoma spojil s samostalnikom,
tedaj se sklanja le samostalnik, na pr. Mokronog  — 2. Mokronoga,
3. Mokronogu  itd.; Carigrad  —2. Carigrada,  3. Carigradu  itd.

Tako je tudi pri krajnih imenih, ki jih rabimo samo v mno¬
žini, na pr. Velike Lasiče,  rod. Velikih Lasič  itd.—  Dobrepolje,
rod. Dobrepolj,  mest. v Dobrčpoljah.

2. Sestavljenke s predlogom  ne delajo razločka v skla¬
njatvi, če je potegnil predlog nase naglas; na pr. Zalog, Za¬
stava  — 2. do Zaloga, do Zastave, 3. proti Zalogu, proti Zastavi  itd.

Ako je pa ime ohranilo naglas, se ravna večkrat z njim v
predlogovih sklonih takti, kakor da ne bi bilo sestavljeno.

Po tem pravilu se rabijo tu pa tam na pr. P odkril o s,
Zavrh, Predjama, Nabrežina  takti-le:

Im. Tuje Podkrnosom, Zavrhom, Predjamo, Nabrežini  — pa tudi:

tu je Podlcrnos, Zavrh, Predjama, Nabrežina;
rod. do Podkrnosa, Zavrha, Predjame, Nabrežine;
daj. proti Podkrnosu, Zavrhu, Predjami, Nabrežini;
tož. grem Podlcrnos, Zavrh, Predjamo, Nabrežino  — pa tudi:

grem v Podlcrnos, v Zavrh, v Predjamo, v Nabrežino;
mest. bivam Podkrnosom, Zavrhom, Predjamo, Nabrežini  — pa tudi:

bivam v Podkrnosu, v Zavrhu, v Predjami, v Nabrežini;
orod. pred Podkrnosom, pred Zavrhom, Predjamo, pred Nabrežino.

§ 98. Končnice grških in latinskih krajnih imen odpadajo
kakor pri osebnih imenih, na pr. Amfipol  — Amphipolis, Neapol

— Neapolis, Tarent  — Tarentum, Brundizij  — Brundisium.

Pri imenih, dežele zaznamujočih, se pritika navadno -a,
na pr. Lacija  — Latium, Sanmija  — Samnium.  Tako tudi: Helada

— Hellas (Hellad-os).

Krajna imena, samo v množini navadna, se sklanjajo tudi
v slovenščini le v množini; na pr. 1. 4. Atene,  2. Aten,  3. Atenam,
5. v Atenah,  6. z Atenami  — Athenae, Athenarum.  1. Delfi, 2. Delfov,
3. Delfom,  4. Delfe,  5. v Delfih,  6. « Delfi  — Delphi, Delphorum.

46

Pridevnik.

Kaj in koliker je pridevnik?

§ 99.  Pridevnik  (Adjectiv, Beiwort) je beseda, katera
naznanja, kakšna  je oseba ali reč, ali pa čigava  je. Po
pomenu so tedaj pridevniki:

a)  kakovostni,  ki naznanjajo lastnost ali kakovost
osebe ali reči, na pr. bel grad, dobra žena, lepo vreme.

b)  čigavostni ali svojilni,  ki naznanjajo čigavost
ali svojino  oseb in drugih stvarij, na pr .kraljev dvor, materina
kletev, pastirska palica.

§ 100. Pridevniki imajo za vsak spol posebno končnico:
za moški spol kak soglasnik ali i, za ženski a, za srednji o (po
mehkih soglasnikih e); na pr. star mož  — stari mož; rumena
zarja; dobro polje, ribje oko.

V jedninskem imenovalniku (in tožilniku) moškega spola se
nahaja pri pridevniku nedoločna in določna  oblika.

Nedoločna oblika, ki se končuje na soglasnik: star mož,

nam rabi, kadar govorimo o nedoločni, še neznani osebi ali stvari,

in pa tedaj, kadar stoji pridevnik za dopovedek (predikat) v stavku:

mož je star.

j

- Določna oblika na i: stari mož,  pa govori o določni, že znani
osebi ali stvari; na pr. Priden  delavec,  e in guter Arbeiter;
pridni  delavec,  der gute Arbeiter; delavec je priden,  der Arbeiter
ist gut.

Pri pridevnikih na -ov (-ev),  -in, -ji, -sla  in pri stopnjevanih
pridevnikih ni tega razločka; pridevniki mali, obči, pran, zali  pa
imajo navadno le določno obliko.

Sklanjatev.

§ 101. Vsi pridevniki, v določni in nedoločni obliki, se
sklanjajo po tem-le sklanjalu:

Splošne opombe.

§ 102. Kadar se veže pridevnik z moškim samostalnikom
nežive  reči, tedaj mu je v jednini tožilnik  jednak imeno¬
valniku, pri živih  stvareh pa je jednak rodilniku;  na pr.

Prepovedan pot pelje v prepovedan  kot.  (N. pr.) — Kdor ubo¬
gega  človeka stiska, stvarnika preklinja.  (Kavn.) — Kdor se mlad
belega kruha brani, bode star rad črni kruh hrustal.  (N. pr.)

Opomba. Ako samostalnik in pridevnik nista v tem istem stavku in se
pridevnik nanaša na samostalnik v prednjem stavku, tedaj ne delamo razločka
med živimi in neživimi stvarmi ter tvorimo pridevnikov tožilnik kakor pri živih
bitjih; na pr. Mladina novi svet preveč čisla, starega  (namesto prvotnega
stari ) pa zanemarja.  (N. pr.) — Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kate¬
rega  (nam. kateri ) je žena vzela.  (Met.) — Drag je travnik, k at er e g cit
(nam. kateri ) ste kupili.

§ 103. Gibljivi polglasnik e v končnicah -ek, -el, -en, -er,
-ev  itd. se opušča kakor samostalnikom tudi pridevnikom po vseh
sklonih, v katerih rastejo na koncu; na pr. bister, bistra,
bistro; bridek, bridka, bridko  (ne: britka, -o); plitev,
plitva, plitvo;  bolen, bolna, bolno; svetel, svetla, svetlo.

48

( Opomba. Jednako je tudi z a, ki v dvozložnicah na -ek  in -en  včasi na¬
domešča e. na pr. sladftk, sladka, sladko; težak, težka, težko  (ne:
(težka, -o); moč&n, močna, močno; bolin, bolna, bolno.

§ 104. Goltnika k, g se izpreminjata za samoglasniki pred
naslednjim i, v jednini tudi pred e, včasi v sorodne sičnike c, z;

na pr. Ne obračaj od uho z ih očij.  (Ravn.) •— Kadar vidiš n a -
z ega,  obleci ga.  (Ravn.) — Z veli cimi  gospodi ni dobro črešenj
zobati.  (N. pr.) — Skrbi in huda leta mor 6 uho z’g a kmeta.  (Preš.)
— Tac’ga; globoc’ga.  (Preš.)

Opomba. To mehčavanje goltnikov se sploh opoščaj v pisavi, ker je le
opravičeno: a)  v jedninskem mestniku  moškega in srednjega spola(velicem),
/ b)  v množinskem moškem imenovalniku  (velici) c)  vjedn. daj. in mest.
j ženskega spola (velici ali ve licej),  in d) v ženskem in srednjem dvoj. ime-
1  novalniku  (velici).

§ 105. Stara imenska,  t. j. samostalniški jednaka sklanja¬
tev nedoločnih pridevnikov se je ohranila v slovenščini le še za
moški spol v jedninskem imenovalniku (§ 100.). V ostalih sklo¬
nih se pregibljejo dandanes vsi pridevniki po sestavljeni sklanjatvi,
katera se je izobrazila iz imenske s tem, da se je pri tikal samo-
stalniškim sklonom stari zaimek i, ja, je;  na pr. 1. lep+i,
2. lepa+jega, 3. lepu + jemu  itd. Prvotne polne oblike pa
so se sčasoma obrusile in v današnje skrčile.

Opomba. Ostanki stare imenske sklanjatve nedoločnih pridevnikov so:
a)  rodilniki:  zdavna, oddavna, zlepa, zviša, skratka, domala, dosta (= do sita),
zaprva, zarana, zla itd. — b)  dajalniki:  kdobru. kljubu, kmalu, blizu itd. —
c)  mestniki:  pomalu, nanagli itd. Na pr. Nočem zlepa  se podati.  (N. ps.)
— Zmlada  se trn ostri.  (N. pr.) — Ne reče mu dobra, ne žetim ti zla,
to ne bo kdobru.  (N. r.) — Vse bi znova  dobro bilo.  (Valj.)

§ 10(i. Pridevnika rad in nerad  imata le imenovalnike
vseh spolov in števil; nekateri pridevniki pa se celč ne sklanjajo,
kakor napak, peš, res, sovraž,  navadno tudi všeč in žal,
in še nekaj tujk. Na pr. Brat raci čita, sestra rada  moli, dete
rado  spi. Bratje radi  čitajo, sestre rade  molijo, teleta rada
skačejo.  — L in tek beseda ne preseda.  (N. pr.) — Vsi drugi svatje
so mi všeč.  (N. ps.) — Solz v nobenem ni očesu, z a l besede v ustih
ni.  (Preš.) — Žale  misli v srcu ni.  (Preš.) — Dobil v odgovor
laž-besede.  (Valj.) — Ošabnikom so sovraž  Bog in ljudje.  (Trub.)
— Initerš-vera.  (N. r.)

Pravi,  -a, -o je pridevnik, prav  pa prislov; na pr. Ta

denar ni pravi.  — Ta roka je prava.  — Prav mu je.  —
Prav  je tako.  ■— Suknja mi ni prav.

49

S 107. 1. Dajalniku in mestniku ženskih pridevnikov v jednini služita
dve ohliki: na i in na ej. Čeravno je oblika na ej  vsega priporočila vredna, ker
ne raki samo mnogim Slovencem, ampak tudi drugim slovanskim narečjem,
vsaj za določne  pridevnike, vendar se je v knjigi in pismu skoro izključno
udomačila ohlika na i.

2. Pravilna imenovalnikova in tožilnikova ohlika za srednji spol v mno¬
žini je na a, kakor nam kažejo starejša slovenska pisava (16. stoletja) in ostala
slovanska narečja; na pr. O Gospod, kako so tvoja  dela velika in mnoga!
(Dalm.) — Osica  vrata.  (Truh.) — Svetijo se tam že okna grajska.  (N. ps.)

Preprosta ljudska govorica druži rajši s srednjimi  samostalniki v mno¬
žini  pridevnike z ženskim koncem  na e;  na pr. velike  mesta  nam .velika
mesta; dobre  dela  nam. dobra dela,  kar pa ni, da hi posnemali v pisavi.

J3. Stopnjevanje.

§ 108.  Stopnjevati  se pravi pridevnik tako izpreminjati,
da ne znači samo lastnosti oseb in rečij, ampak tudi pove, v
kateri meri se jim prilaga lastnost. Kakor drugim jezikom
služijo tudi slovenščini tri stopnje:

1. prva ali nasebna  (nasebnik, pozitiv), katera kaže last¬
nost kake osebe ali reči brez vsake primerjave z drugo; na pr.
z 'vest(i) prijatelj, lepa hiša, rodovitno polje.

2. druga ali primerjalna  (primernik, komparativ), katera
prilaga lastnost kaki osebi ali reči v večji ali manjši meri kakor
drugi; na pr. zvestejši prijatelj, lepša hiša, rodovit¬
ne jš e polje.

3. tretja ali presežna  (presežnik, superlativ), po kateri
se prideva kaki osebi ali reči lastnost v najvišji ali najnižji
meri; na pr. | lajzvestejši prijatelj, najlepša hiša, naj-
rfidovitnejse polje.

M

Primerjalna stopnja.

S 109. Pr imerjalna  stopnja ali primernik se obrazi, če
deblu  pridenemo primerjalno obrazilo:

1. ejši, ejša, ejše, ali 2. ši, ša, še, ali 3. ji, ja, je.

1. Z obrazilom ejši, ejša, ejše se stopnjuje večji del jedno-
zložnih in dvozložnih, pa vsi večzložni  pridevniki; na pr.

nov: novejši, -a, -e; priden: pridnejši, -a, -e;

zvest: zvestejši, -a, -e; rodoviten: rodovitnejši, -a, -e;

bogat: bogatejši, -a, -e; pameten: pametnejši, -a, -e.

4

Slovnica. 8. izd.

50

Opomba, a)  Pri večzložnih pridevnikih se obrazilo ejši  večkrat skrči v
iši,  kakor prostoren: prostorniši  zraven prostornejši;  imeniten: ime-
nitniši  zraven imenitnejši.

b)  Namesto obrazila ejši  se pritika včasi (zlasti v jedninskem moškem
in srednjem  imenovalniku in tožilniku) eji, eja, eje;  na pr. n o ve ji zraven
novejši; stareji  zraven starejši; redkeje  zraven redkej še; pozneje,
ceneje.  — Zlasti prislovi se pišejo navadno v tej obliki, kakor bistreje,
gorkeje, prosteje, pametneje  itd.

2. Obrazilo ši, ša, še dobivajo lejednozložni  pridevniki,
in sicer večjidel dni, ki se končujejo na b, p, d;  na pr.

ljub: ljubši, -a, -e; — slab: slabši, — lep: lepši.

Končuje se li deblo na d,  tedaj se d  pred ši  za samoglas¬
nikom izpreminja v j,  za soglasnikom pa izpahuje; na pr.
hud: hujši, -a, -e; grd: grši, -a, -e;

rad: rajši; trd: trši;

mlad: mlajši; slad-ek: slajši.

Na pr. Človek je trši od kamena in slabši od jajca.  (N. pr.) —
Poslednja zmota je hujša od prve.  (Met.) — Slajše reci na svetu
ni, kakor je pesem lepa.  (Slom.)

3. Z obrazilom ji, ja, je tvorijo primernik:

a)  jednozložni pridevniki na končni k, g, h,  ki se pred ji,
ja, je  pretapljajo v c, z, š;  na pr.

jak: jačji, -a, -e, gluh: glušji,

blag: blažji, plah: plašji;

b)  mnogi dvozložni  pridevniki na ek, ok , ki to končnico
odpahujejo, debelni končnik pa prispodabljajo obrazilu ji;  na pr.

vis-ok: višji, krat-ek: kračji (tudi: krajši),

niz-ek: nižji, globok: globlji,

oz-ek: ožji, tan-ek: tanji in tanjši,

lah-ek (lag-ek): lažji, slad-ek: slaji in slajši,
tež-ek: težji, šir-ok: širji in širši.

Na pr. Višjemu  prijenjaj, nižjemu  pizanesi.  (N. pr.) —
Hišni prag naj vi šj a planina.  (N. pr.)

Nekateri pridevniki na ek, ok  se stopnjujejo s končnico
vred, kakor krepek:  krepkejši; grenek:  grenkejši; brhek:
brhkejši; redek:  redkejši; bridek:  bridkejši; gladek:  glad-
kejši zraven glajši, glaji; mehek:  mehkejši zraven mečji (deblo:
mek-); globok:  globokejši zraven bolj navadnega: globlji, red-
koma: globočji; gorek:  gorkejši (heiCer) zraven gorši,  go  rji
(stattlicher).

Opomba. Namesto višji, nižji, kračji itd. se govori in piše tudi viši, *
niži, krači itd.; prislovi se pišejo navadno brez j, kakor više, niže, bliže, j
blaže, draže, laže  itd.

c)  Obrazilo ji  privzemajo včasi tudi pridevniki na d,  kakor
mlad:  mlaji zraven mlajši; hud:  huji — hujši; grd:  grji —
grši; zlasti prislovi: huje, slaje, grje, trje  itd. Na pr. Turek
je hud, njegova mati še h uj a.  (N. ps.) — Ne pečaj se s h uj i m
od sebe.  (N. pr.)

§110. Nepravilno se stopnjujejo:

velik  — večji, veči, dober  — boljši, bolji,

majhen,  mali — manjši, manji, dolg  — daljši, dalji.

Na pr. Bolja pamet kakor žamet.  (N. pr.) — Boljša je
kratka sprava ko dolga pravda.  (N. pr.) — Človek težko čaka
b o Ij š i h časov.  (Slom.)

§ 111. Včasi se dela primerjalna stopnja s pomočjo stopnje-y
valnega prislova bolj , ki se deva pred nestopnjevani pridevnik/
Ta način stopnjevanja nam rabi posebno: /

1. pri pridevnikih, ki pomenjajo kako barvo,

2. pri pridevnikih na č, ki so prav za prav deležniki se¬
danjega časa, in

3. pri trpno-preteklih deležnikih na en, an.

Na pr. črn — bolj črn; cveteč — bolj cveteč;
pekbč -— bolj pekdč; učen — bolj uččn; znan — bolj
znan  itd. Na pr. Ce boš pila vinčece rdeče, boš imela lice bolj
cveteče.  (N. ps.)

Opomba. Pri pravih pridevnikih je boljše, da se ogibljemo te stopnjave,
ker ni prav slovenska; krivo pa je zopet, ako se kak deležnik pravilno stopnjuje,
na pr. Matija Čop, Slovenec izmed najučenejših  Slovencev.

Presežna stopnja.

§ 112. Presežno stopnjo ali presežnik obrazimo:

1. če pred primerjalno stopnjo pridenemo besedico naj, kakor
lepši — najlepši, -a, -e; kračji — najkračji; slajši —
naj slajši.  Na pr. Najboljša  luč je Bog.  (N. pr.) — Naj¬
več  j e bogastvo je čisto srce.  (Slom.)

2. če pred nestopnjevani  pridevnik pristavimo stopnje¬
vani prislov najbolj, vendar večinoma le pri pridevnikih, kako
barvo po menjajočih, in pri  deležnikih; na pr. Najbolj  črn; najbolj
cveteče lice; naj b o Ij učena glava.

4 *

52

§ 113. Visoko stopnjo kake lastnosti izražamo, če pred
nestopnjevani  pridevnik pridenemo:

1. zeld, kaj, kar, močno, jako, silno, neznano,
prav,  ali kako drugo slično besedico; na pr. zelo bogat, kaj
učena glava, prav dober, silno velika puščava.

2. če postavimo pred pridevnik: pr e-, pra-, vele-, vse-
(vsega-);  na pr. preljub, premoder, prastar  (uralt), veleucen,
vseveden, vsemogočen (vsegamogočen).

Opomba. Zlog pr e- pomenja v sestavi tudi preveč  in se torej previdno
jemlji v rabo; na pr. Premrzle so v (/ozdih mi vaših rose.  (Preš.) — Previsok,
prenizek, preoster, pretrd.

3. če pridevnik dvakrat zaporedoma postavimo; na pr. visoka,
visoka gora; globoko, globoko morje.

4. z različnimi primerami, kadar hočemo posebnost ali ime¬
nitnost kake osebe ali reči nad vse druge povzdigniti; na pr.
veselo, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; bistro ko
ribje oko; siten kakor griža; raščav kakor hmelj; grenek ko pelin;
priden kakor mravlja; trd kakor kamen na cesti  itd.

Sklanjatev stopnjevanih pridevnikov.

§114. Stopnjevani  pridevniki se sklanjajo kakor ne¬
stopnjevani po vseh sklonih in številih; na pr.

Im.  lepši: najlepši grad — lepša: najlepša hiša — lepše:
najlepše poslopje;

rod.  lepšega: najlepšega gradu — lepše: najlepše hiše —
lepšega: najlepšega poslopja;

daj.  lepšemu: najlepšemu gradu — lepši: najlepši hiši —
lepšemu: najlepšemu poslopju itd.

Opomba. Ta sklanjatev, ki še dandanes živi med štajerskimi in ogrskimi
Slovenci in med Dolenjci na Kranjskem, se ujema popolnoma s staroslovenščino
(razen ženskega imenovalnika v jednini) in z drugimi slovanskimi narečji, pa
tudi s slovensko pisavo 16. stoletja. V pisni slovenščini nam je tedaj jedino
pravilo, da sklanjamo stopnjevani pridevnik po vseh sklonih in številih.

Po Kranjskem (razen Dolenjskega), Goriškem in Koroškem se končuje
stopnjevani pridevnik v imenovalniku in tožilniku vseh spolov in števil ter v jednini
ženskega spola na i: lepši:  na pr. Na svetu lepši,/ o žice  ni, kakor je vinska
trta.  (N. ps.) — In je rožice pregledovala, katera lepši  je cvetu.  (N. ps.) —
Za bulji  rabo  (nam. za boljšo  rabo).  (Preš.) — Hrepenečih src želje naj¬
si  aji  ogasil vse bo zemlje hlad zelene.  (Preš.)

>

53

Š t e v n i k,

Kaj in koliker je števnik?

§ 115. Števnik  (Numerale, Zahhvort) naznanja, koliko je
oseb ali rečij. Števniki so:

L določni,  kateri natanko kažejo število oseb ali rečij,
o katerih se govori, kakor pet, šest, sto, desetero  itd.

2. nedoločni,  kateri samo naznanjajo večjo ali manjšo
množino oseb ali rečij, kakor veliko, malo, dosti, precej  itd.

kV. Določni števniki.

§ 116. Določni  števniki

1. glavni,

2.  vrstilni,

3. ločilni,

4. množilni,

so po svojem pomenu:

5. delilni,

6. družilni,

7. ponavljalni,

8. samostalni.

1. Glavni števniki.

§ 117. Glavni  števniki ali števci  (Cardinalia, Grund-
zahlen) kažejo na vprašanje: koliko?  število jednovrstnili oseb
ali rečij. Glavni števniki so ti-le:

1 j eden — en, ena, eno

2 dva, dve

3 trije, tri

4 štirje, štiri

5 pet

6 šest

7 sedem

8 osem

9 devet

10 deset

11 jednajst

12 dvanajst

13 trinajst

14 štirinajst

*) Po Koroškem štejejo: 40 =
sedemred itd.

15 petnajst

16 šestnajst

17 sedemnajst

18 osemnajst

19 devetnajst

20 dvajset (dvadeset)

21 jeden in dvajset

22 dva in dvajset

23 tri in dvajset

24 štiri in dvajset itd.

30 trideset

31 jeden in trideset itd.

40 štirideset*)

50 petdeset

štiriredi, 50 = petred, 60 = šestred, 70 -

54

60 šestdeset
70 sedemdeset
80 osemdeset
90 devetdeset

100 sto

101 sto in jeden

102 sto in dva itd.
200 dve sto

300 tri sto
400 štiri sto
500 pet sto itd.

1.000 tisoč

2.000 dva tisoč

3.000 tri tisoč itd.

10.000 deset tisoč

1,000.000 milijon.

§ 118.  a)  Jeden, jedna, jedno — en, ena, eno se
sklanja kakor pravi pridevnik in se sklada s svojim imenom v
sklonu, številu in spolu; na pr. Z jedno roko daje, z dvema jemlje.
(N. pr.) — Jeden (en) krivičen vinar deset pravičnih sne.  (N. pr.)

Opomba. Isto velja tudi o besedah noben, nobena, nobeno (nobeden)
in nijeden, nijedna, nijedno; na pr. Nobena pesem ni tako dolga, da
bi je ne izpel.  (N. pr.) — Nobene  zime volk ni izjedel.  (N. r.) — Nobeden
še ni padel učen iz nebes.  (N. r.)

h)  Dva,  oba  (za moški), dve,  obe  (za ženski in srednji
spol) sklanjamo v dvojini takd-le:

sem jaz v sredi med njimi.  (Met.) — Žena hiši tri ogle drži, mož

55

le jednega.  (N. pr.) — Da so ti štirje  vrhovi (narodi) iz jednega
jezika, sam jezik razodeva.  (Vodn.) — Tr e h recij se ne sme človek
hraniti: dela, kruha in spoznati Boga.  (N. pi\)

§ lit), a)  Pet se pregiblje za vse spole takč-le:

Po sklanjalu pet  se ravnajo vsi višji glavni števniki od pet
naprej, izvzemši sto, tisoč in milijon;  na pr. S šestimi  konji
ne boš vozu pretegnil, s sedmimi  pa poteče.  (Vodn.) — Jela je
slovo jemati od devetih  tudi sestra.  (N. p s.)

Od pet začenši so vsi glavni števniki v imenovalniku in
tožilniku samostalniki,  v ostalih sklonih pa pridevniki.

b)  Sto  se ne pregiblje; večkrat ga nadomešča samostalnik
stotina. Na pr. pet sto ali pet stotin; s sto kronami
ali s stotino kron.

Tisoč  se navadno ne pregiblje; ako pa se izpreminja, tedaj
je večjidel ženskega spola. Na pr. izmed tisoč  ljudij; ima de¬
narjev na tisoče; dva tisoč ali dve tisoči;  s petimi tisoč
vojaki ali s petimi tiso  čarni  vojakov; pred tisoč  leti. Toda
tudi: trije tisoči;  koliko tisočim  je Bog prošnje uslišal!

Milijon  je moškega spola; na pr. dva milijona, pet milijonov.

2. Vrstam števniki.

§ 120 . Vrstilni  števniki ali vrstilci (Ordinalia, Ordnungs
zahlen) kažejo vrste ali red posameznih predmetov na vprašanje

koliki, kolika, koliko

1. prvi, -a, -o,

2. drugi, -a, -o,

3. tretji, -a, -e,

4. četrti, -a, -o,

5. peti, -a, -o,

6. šesti, -a, -o,

7. sedmi, -a, -o,

8. osmi, -a, -o,

9. deveti, -a, -o,

Vrstilci so:

10. deseti, -a, -o,

11. jednajsti, -a, -o,

12. dvanajsti, -a, -o,

13. trinajsti, -a, -o, itd.

20. dvajseti, -a, -o,

21. jeden in dvajseti, -a, -o,

22. dva in dvajseti, -a, -o, itd.
30. trideseti, -a, -o,

40. štirideseti, -a, -o,

56

50. petdeseti, -a, -o, 101. sto in prvi, -a, -o, itd.

60. šestdeseti, -a, -o, itd. 1.000. tisoči, -a, -e,

100. stoti, -a, -o, 1,000.000. milijonski, -a, -o.

Vrstilni števniki so po sklanjatvi pravi pridevniki. Za šte¬
vilkami, ki značijo vrstilce, postavljamo piko; na pr. Cesar Franc
Jožef I. je dne 2. grudna leta 1848. zasedel avstrijski prestol.

3. Ločilni števniki.

§ 121 . Ločilni števniki ali ločilci (Distributiva, Gattungs-
zalilen) značijo na vprašanje: kolik  er,  -a,  -o?  razpole ali
plemena oseb in rečij. Ločilni števniki so ti-le:

jedin, -a, -o,
dvoji, -a, -e,
oboji, -a, -e,
troji, -a, -e,
četveri, -a, -o,
peteri, -a, -o,
šesteri, -a, -o,
sedmeri, -a, -o,
osmeri, -a, -o,

deveteri, -a, -o,
deseteri, -a, -o,
jednajsteri, -a, -o, itd.
pet in trideseteri, -a, -o,
stoteri, -a, -o,
dvestoteri, -a, -o, itd.
tisočeri, -a, -o,
kolikeri, -a, -o,
tolikeri, -a, -o.

§ 122. Mimo gori naštetih rahi slovenščini še druga vrsta ločilnih štev-
nikov, namreč sestavljeni z besedo vrsten, -tna, -o;  na pr. jednovrsten, dvo¬
vrsten, trovrsten, čet vero vrsten, petero vrsten, kolikovrsten  itd.
Vsi ločilni števniki, sestavljeni in nesestavljeni, so po sklanjatvi pridevniki.

4. Množilni števniki.

§ 123 . Množilni  števniki ali množilci  (Multiplicativa,
Vervielfaltigungszahlen) odgovarjajo na vprašanje: koli ker en.
-rna, -o, ali kolikojen, -jna,  -o?  in kažejo, koliko-
množna  je kaka reč. Množilci so:

jednoteren, -rna, -o, ali

dvojen, -jna, -o, „

obojen, -jna, -o, ,.

trojen, -jna, -o, „

četveren, -rna, -o, ,.

peteren, -rna, -o, „

šesteren, -rna, -o, ,,

stoteren, -rna, -o, „

kolikeren, -rna, -o, „

Množilci se pregibljejo kakor

jednojen, -jna, -o,
dvojnat, -a, -o,
obojnat, -a, -o,
trojnat, -a, -o,
četvernat, -a, -o,
peternat, -a, -o,
šesternat, -a, -o, itd.
stoternat, -a, -o,
kolikernat, -a, -o.
pridevniki.

5. Delilni števniki.

§ 124.  Delilni  števniki  ali  delilci  (Vertheilungszahlen)
naznanjajo, po koliko  je oseb ali rečij. Izražamo jih s tem, da
postavljamo besedico po pred glavne ali ločilne števnike; na pr.

po jeden, jedna, -o — po jednega, po štirje, štiri — po četvero,
po dva, dve — po dvoje, po pet — po petero,

po trije, tri — po troje, po šest — po šestero itd.

po sto — po stotero itd.

Na pr. Orlica izvali po dvoje, po troje  mladičev in živi
po sto let.  (Slom.

6. Družilni števniki.

§ 125. Družilni  števniki ali družilci  (Gesellschafts-
zahlen) naznanjajo, koliko oseb je v druščini, pa so nam razen
prvih dveh le malo v rabi. Družilni števniki so z besedo samo
sestavljeni vrstilci.
samojedin, -a, -o, t. j. brez druga;
samodrug, -a, -o, „ „ sam z jednim drugom;
samotretji, -a, -e, „ „ sam z dvema drugoma, takb da je sam tretji;
samopeti, -a, -o, „  „ sam s štirimi drugovi, tako da je sam peti itd.

Družilci se pregibljejo kakor pridevniki.

7. Ponavljalni števniki.

§ 12(>. Ponavljalni ali prislovni  števniki (Adverbialia,
Wiederholungszahlen) odgovarjajo na vprašanje: kolikokrat?
ali na vprašanje: kolikoč in katerikrat?

1. Prvi se zlagajo iz glavnih in nedoločnih števnikov, če
jim krat  pridenemo; na pr. enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat,
petkrat, velikrat  = velikokrat, mnogokrat, marsikrat  itd.

Opomba. Besedica krat  je sem ter tja pregiben samostalnik moškega in
ženskega spola; na pr. neke krati, vse krati, hkrati; več lcratov, hkratu, obkratu.
— Koliko kr at o v sem v samoti klicala pomoč Marije.  (Preš.)

2. Drugo vrsto ponavljalcev obrazimo iz vrstilnih in nedo¬
ločnih števnikov, če jim na vprašanje: kolikoč?  pritaknemo č,
na vprašanje: katerikrat?  pa pridenemo krat ali pot.

Na pr. prvič, drugič, tretjič, četrtič, petič, šestič, mnogič,
samoč  itd., ali: prvikrat (prvokrat)  — prvo pot  (jedn. tož.), drugi¬
krat  — drugo pot (drugi pot), tretjikrat  — tretjo pot (tretji pot),
malokrat, velikrat  itd.

58

8. Samostalni števniki.

§ 127. Iz pridevnih števnikov se tvori množina samostal¬
nikov. Taki samostalniki so:

1. imena posameznih številk: samica, dvojka, trojka, četverka,
peterka, šesterka, sedmerim, osmerka,  ali tudi: petka  ali petica,
šestica  ali šestica, sedmica, osmica, stotica.  Iz nič  j e ničla  = 0.

2. imena takih stvarij, katere imajo dve ali več samic v
sebi, kakor dvojica, trojica.

Včasi rabimo tudi imena: četvorica, petorica, šestorica itd., pa
le tedaj, kadar so vse stvari moškega spola.

3. imena, katera kažejo dele kake celote, kakor dvojina  ali
polovica, tretjina, četrt  ali četrtina, petina, šestina, osmina  itd.
Na pr. tri desetine  = 3 / 10 ; pet osmin  5 / 8 .

Samostalnik četrt,  rod. četrti,  nam služi osobito pri meri časa in
drugih rečij; na pr. četrt ure; četrt litra vode; tri četrti kilogramov mesu.

4. imena denarjev, a)  kovanih: šestica, desetica, dvajsetica;
b)  papirnatih: petdk, desetdk, stotak, tisočak.

5. imena vojaških predstojnikov: desetnik, stotnik  itd., in
samostalniki: dvojčič  — dvojček, trojčic  — trojček.

6. imena papirjeve velikosti (samega na sebi ali v knjigah):

četrtinka, osminka (osmerka), dvanajstinka (dvanajsterka), šestnaj-
stinka (šestnajsterka).

Opomba. Pol je prav za prav samostalnik, pa se v številki in v sestavah
po navadi ne izpreminja; na pr. o pol jedni, o pol dveh, dopoldne,  včasi tudi:
o polu jedne, o polu dveh, dopoludne.  — Do pol dneva nosi angelj voclo za
človekom.  (N. pr.)

Pol se sestavlja z vrstilci, samostalniki in pridevniki; na pr. poldrugi
(jeden in pol), poltretji, polčetrti; poldan, polnoč, polbrat, polčlovek, polglasnik;
poldneven, polnočen  itd.

B. Nedoločni števniki.

§ 128. Nedoločni ali splošni  števniki so:

1. pregibni,  in sicer po svoji naravi:

a)  samostalniki,  kakor tema  (najvišje nedoločno šte¬
vilo), sila, množina, mnoštvo, obilica, truma, trop,
krdelo  itd.

b)  pridevniki,  kakor mnogi, noben, nekolik, ves, vsak;
mnogoteri, velikoteri, raznoteri, nekateri,  -a, -o, itd.

59

2.  nepregibni: mnogo, veliko, malo, več, manj,
nekaj, nekoliko, nič, preveč, premalo, dosti, precej,
obilo, obilno; na pr. Kdor preveč misli, ne stori veliko.  (N. pr.)
— Mecl dosti  kmetije malo  kmetovalcev.  (N. pr.) — V malo dneh;
z malo besedami. V nekoliko urah  ali v nekolikih urah.

Zaimek.

Kaj in koliker je zaimek?

§ 129 . Zaimek (Pronomen, Fiirwort) nam služi kot na¬
mestnik samostalnih imen, da jih ni treba vedno ponavljati.
Zaimki so po svojem pomenu:

1. osebni, 4. vprašalni,

2. svojilni, 5. oziralni,

3. kazalni, 6. nedoločni.

1. Osebni zaimki.

§ 130 . Osebni (personalni) zaimki so:

a)  jaz, za prvo osebo, katera govori;

b)  ti, za drugo osebo, kateri se govori;

c)  on, ona, ono, za tretjo osebo, o kateri se govori;

d)  sebe, povratno-osebni zaimek za vse tri osebe.

Sklanjatev osebnih zaimkov.

60

a)  Prva oseba.

Množina.

Im.  mi,
rod.  nas,
daj.  nam,
toz.  nas,
mest.  pri nas,
orod.  z nami,

b)  Druga oseba.

vi,

vas,

vam,

vas,

pri vas,
z vami.

c)  Tretja oseba.

Zaimek tretje osebe: on, ona, ono (er, sie, es), obrazi vse
sklone razen imenovalnika vseh treh števil od zastarelega: i,ja,je.

Moški spol.

Im.  on,
rod.  njega, ga,
daj.  njemu, mu,
toz.  njega, ga,
mest.  pri njem,
orod.  z njim,

Ženski spol.

Jednina.

ona,
nje, je,
njej (nji), ji,
njo, jo,

pri njej (nji),
z njo,

Srednji spol.

ono,

njega, ga,
njemu, mu,
njega, ga (je),
pri njem,
z njim.

Im.  ona(-dva).

rod.

daj.

toz.  njiju (nju), ju,

mest.

orod.

Dvojina.

oni(-dve),

oni(-dve),

njiju (nju), ju,
njima, jima,

nji, Jb

pri njiju,
z njima.

Im.  oni.

rod.

daj.

toz.

mest.

orod.

Množina.

one,

njih, jih,
njim, jim,
nje, jih (je),
pri njih,
z njimi.

ona.

61

d)  Povratno-osebni zaimek.

Povratni zaimek sebe  se sklanja za vse spole in števila takč-le:

Im.  —
rod.  sebe, se,
daj.  sebi, si,
lož.  sebe, se,
mest.  pri sebi,
orod.  s seb6j.

Splošne opombe.

§181. o)  Jaz in ti sta brezspolna  osebna zaimka, t. j.
za moški, ženski in srednji spol jima rabi jednoista oblika; na
pr. mi žene gremo; vidve pojdeta na polje; pojte, vi dekleta.

Le v nekaterih krajih na zapadli slovenskega ozemlja go¬
vore za ženski spol namesto mi, vi, midve, vidve  tudi me,
ve, m e d v e, v e d v e; na pr. Smo poštene me Kranjice.  (Preš.)

— Hudobe turške ve grdi  (N. ps.)

b)  Kratke oblike v jedninskem rod., daj. in tož. imenujemo
naslonice  (enklitike) in jih rabimo, kadar ne poudarjamo
zaimka. Prvotna tožilnikova oblika v j ednini: me, te, se, ki
je sedaj naslonjena (enklitična), se je ohranila še za predlogi v
neenklitični rabi; na pr. Ti za me, jaz za te, Bog za vse.  (N. pr.)

— Le na se sme zanašati se človek.  (Cegn.)

Opomba. V teh primerih je poudarek na zaimku: za me, za se, na se.
Navadno pa se spoji zaimek s predlogom, in tedaj prevzame predlog poudarek;
na pr. zame, zase, n&se, pdme, p6te, vame  (= v me), vate,  vase.

c)  Namesto orodnika: menoj, tebdj, sebdj,  se nahajajo
tudi oblike: mano, tabo, sabo, ali men6, tebd, sebO;  na
pr. Nad mano, pod mano, krog mene je Bog.  (Vilh.) — Ti ga
nimaš pod sebo,  da bi izkusil se z me n 6.  (N. ps.)

Opomba. Namesto dvojinske oblike: naju, vaju,  služi starejšim pesnikom,
toda redkoma, oblika: naji, vaji (naj, v&j);  na pr. Sem odpovedala se zvezi
naji.  (Preš.) — Šel naj (naju) vsak sam bo skoz življenja zmede.  (Preš.)

§ 132. O tretji  osebi je pomniti:

a)  Namesto staroslovenske oblike i  (= ji), ja, je  v imenoval¬
niku (vseh treh števil) je stopil kazalni: on, ona, ono.  Ostali
skloni so ohranili stare oblike s to majhno razliko, da jim je
stara slovenščina vstavljala soglasnik n samo za predlogi, dočim
ga sedanja vselej pritika, kadar poudarjamo zaimek. Prvotne

62

oblike: j e g- a, jemu  itd. žive še med štajerskimi in ogrskimi
Slovenci in med nekaterimi Dolenjci, v pisni slovenščini pa jih
ne rabimo več.

b)  Namesto prvotnega moškega tožilnika i v jednini nam
služi rodilnikova oblika: njega,  ga. Le za predlogi seje  ohranil
stari i, na pr. zanj (= za njega); pčnj, nanj, vanj,
predenj, črezenj, obenj  itd.

Namesto prvotnega srednjega tožilnika je v jednini nam
rabi navadno rodilnikova oblika njega, ga,  izvzemši za predlogi;
na pr. ponje  (= po njega), zanje, nanje, vanje  itd. Na pr. Čaša
tvoja je življenje tvoje; vlivaj vcmje vsak dan dela dobra.  (Aškerc.)

Istotako rabimo v množini namesto prvotnega tožilnika je
skoro izključno rodilnik jih, kadar zaimka ne naglašamo. Kadar
pa zaimek poudarjamo, govorimo in pišemo prvotno obliko nje;
na pr. Samo nje sem videl; grem med nje; po nje (ponje); črez nje;
za nje (zdnje).  — Kje imaš knjige ?  — Pozabil sem j i h doma. -
Idi po n j e!

c)  Zraven prvotnega dvojinskega rod. in tož. njiju  nam
služi češče skrčena oblika n j u; na pr. Potlej n j ij u je poročil
grajski pater.  (Preš.) — Jok si briše, ko vidi v tako žalost n ju
vtopljena.  (Preš.)

§ 133. Kadar hočemo z večjo določnostjo pokazati na kako
osebo, nam rabi zaimek sam, sama, samo,  ki jači zaimke in
druga imena na pomenu; sklanja se kakor pridevnik. Na pr.

Lenuh sam sebi čas krade.  (N. pr.) — Kdor se z Ošabnikom pajdaši,
ta se sam poošabi.  (Ravn.)

§ 134. Svojilni  (posesivni) zaimki kažejo, čigava  je
oseba ali stvar, o kateri govorimo. Obrazijo se od osebnih za¬
imkov in so ti-le:

2. Svojilni zaimki.

tvoj, tvoja, tvoje,
vajin, vajina, vajino,
vaš, vaša, vaše.

moj, moja, moje,
najin, najina, najino,
naš, naša, naše.

b)  druge  osebe:

a)  prve  osebe:

c) tretje  osebe:
njegov, njegova, njegovo,
njen, njena, njeno,
njun (njijin), njuna, njuno,
njihov, njihova, njihovo.

d) povratni  za vse osebe:
svoj, svoja, svoje.

e) vprašalni:

čigav, -a, -o, ali č i j, -a, -e.

63

Opomba, a)  Svojilniki so po svoji sklanjatvi pravi pridevniki; toda v
jedninskem imenovalniku moškega spola ne privzemajo nikdar i, ker imajo že
sami ob sebi določen pomen. Krivo je tedaj njeni  nam. njen; njegovi
nam. njegov; najini nam najin  itd.

b)  Svojilnik njihov,-a.  -o se češče nadomešča z množinskim rod. njih,
na pr. Njih dobrota je velika.  — Vem, da malike in njih  službo glave slu¬
žabnikov n j i h so na svet rodile.  (Preš.)

c)  Večkrat (zlasti v pesmih) se rabi tudi rodilnik njega  nam. njegov,
nje nam. njen; na pr. Iz njega  rok izmakne se počasi.  (Preš.)— Do nebes
leti nje (vode) jeze pena.  (Preš.)

3. Kazalni zaimki.

§ 135. Kazalni  (demonstrativni) zaimki kažejo na osebe
ali reči, o katerih je, je bila ali bode govorica, in so ti-le:

ta, ta, to (v sestavi: ta-le, ta-le, to-le, ali le-ta,
le-ta, 1 e -1 <5, ali 161 i, t6ta, t6to);

oni, ona, ono, jener, jene, jenes (v sestavi: d n i -1 e, d n a -1 e,
dno-le, ali le-dni, le-dna, le-dno);

isti, ista, isto (v sestavi: taisti, taista, taisto, ali
tisti, tista, tisto, ali tudi vsak za-se: ta isti, ta ista,
to isto);

tak, taka, tako, ali tak o v, -a, -o, ali takšen, -šna,  -o.

tolik, -a,  -o, ali  tolikšen, -šna,  -o,  ali  toliker, -a, -o.

Opomba. Ov, ova, ovo; ovak, ovaka, ovako, in onak, onaka,
onako rabijo Slovencem le ob hrvatski meji.

§ 136. Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki, na
pr. dni, dna, dno; rod. dnega, dne, dnega; daj. onemu, dni, dnemu
itd. — tisti, tista, tisto; tistega, tistemu, pri tistem, s tistim itd.
— toti, totega, totemu itd.

Samo ta, ta, td se razločuje od pridevniške sklanjatve v
tem, da ima namesto sklonila i naglasen d.

Pregiblje se tedaj tako-le:

Moški spol. Ženski spol. Srednji spol.

64

§ 137. 1. Imenovalnik ta se glasi po severni strani jeziko¬
vega obsega navadno te, po vzhodni pa ti, ki je drugje v rabi
samo v sestavah: to ti, tisti.

2. Sestavljenka taisti,  -a,  -o  pregiblje sedaj sploh le
drugo besedo (taistega, s taistim),  v starejših spisih pa je
izpreminjala obe, kakor 1. ta isti — ta ista — to isto; 2. tega
istega — te iste — tega istega; 3. temu istemu — tej isti itd.,
kar smemo tudi v sedanji pisavi posnemati. Na pr. V tem istem
času.  (Dalm.)

3. Staroslovenski zaimek si, si, se, dieser, diese, dieses,
živi dandanes samo:

a)  v nekaterih sklonih, in sicer a)  v j ednini:  2. sega —
se, 3. semu — sej, 5. sem — sej, in /S) v množini:  2. 5. sili;
na pr. Na sem svetu.  (Krelj.) — Po sem životu.  (Conf. gen.) —
O sej (si) dobi, do se dobe, od sega dne; dosihclob, posihmal.

b)  v nekaterih sestavah, kakor danes, letos, sinoči.

4. Vprašalni zaimki.

§ 138. Vprašalni  (interrogativni) zaimki vprašujejo po
osebah ali rečeh ter so:

1. sam os talni: kdo in kaj;

65

2. pri d e v ni: kateri, katera, katero, ali k o ji, koja, koje;
čigav, -a, -o, ali čigavšen, -šna, -o, ali čij, -a, -e;
kak, kakov, -a, -o, ali kakšen, -šna, -o;
kolik, -a, -o, kolikšen, -šna, -o, ali kol iker, -a, -o.

§ 139. Pridevni vprašalniki se pregibljejo kakor pridevniki,
samostalna kdo in kaj pa tak6-le:

§ 140. Oziralni  (relativni) zaimki se ozirajo ali nana¬
šajo na osebo ali reč, o kateri se govori v drugem stavku. Ozi-
ralniki so:

1. samostalni: kdor in kar;

2. pridevni:  kateri, katera, katero; koji, koja, koje;
nepregibni ki za vse spole in sklone;

kak, -a, -o; kakoršen, -šna, -o;
kolik, -a, -o; kolikoršen, -šna, -o.

§ 141. Pridevni oziralniki se ravnajo po sklanjatvi pridev-
nih imen, kdor  in kar  pa sklanjamo takd-le:

6. Nedoločni zaimki.

§ 142. Nedoločni  zaimki kažejo na kako osebo ali reč,
katere nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki sor

1. samostalni: kdo, nekdo, nikdo ali nihče, malokdo,
marsikdo, vsakdo; kaj, nekaj, nič;

2. pridevni:  kateri, kak, neki (nikdar: nek),  nekateri,
marsikateri, marsikak, marsikakšen, vsak (ne: vsaki), sle¬
herni, vsakateri, i*aznoteri, -a, -o; vse, vsa, vse.

Slovnica. 8. izd.

5

66

§ 143.  Sam os talne  nedoločne zaimke pregibljemo:

a)  kdo, nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsikdo,
vsakdo po sklanjala kdo,  ali tudi po oziralnem kdor;  kakor
im. nihče,  rod. in tož. nikoga(r),  daj.  nikomu(r), mest. in
orod.  nikom(-er, -ur). Na pr. Bog ne da nikomur vsega.  (N. pr.)

b)  kaj in nekaj  po sklanjalu kaj,  na pr. Vsem posamez
nččesa manjka.  (N. pr.)

c)  nič pa tako-le:

Im.  nič,
rod.  ničesar,
daj.  ničemur,
tož.  nič,

mest.  pri ničem (-er, -ur),
orod.  z ničim (-er, -ur).

Na pr. Smrt si v ničem  ne prebira.  (N. pr.) — Bog je moj
pastir, ničesar  mi ne manjka.  (Ravn.)

§ 144. Pridevni  nedoločniki se ravnajo v sklanjatvi po
pridevnikih; samo ves, vsa,  vse  pregibljemo v jednini in
množini kakor kazalni zaimek: ta, ta, to.

Na pr. Na vsem  svetu se vse dobi.  (N. pr.) — Vseh  del
mojster, vseh  rev gospodar.  (N. pr.) — Svet vseh ljudij dom.  (N. pr.)

67

Spregatev.

Glagol.

Kaj in koliker je glagol?

§ 145.  Glagol  (Verbum, Zeitwort), v katerem se razodeva
vsa moč in krasota slovenskega jezika, se imenuje vsaka beseda,
katera dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela, ali trpi, ali v ka¬
terem stanu se nahaja. Na pr. Kdor seje, ta zanje.  (N. pr.) —
Visoko  leta,  nizko  obsedi.  (N. pr.) — Brez glave  štorj eno,
gotovo  izkaz en o.  (N. pr.)

1. Glagoli so po svojem pomenu:

a)  prehajal  ni  (transitivni), če prehaja njih dejanje na
predmet, ki ga imajo v tožilniku pri sebi; na pr. Tuja zemlja
ubija  človeka.  (N. pr.) — Kdor koprivo pozna,  nagec skrije.  (N. pr.)

h)  neprehajalni  (intransitivni), če ostaja njih dejanje
na samem osebku, ne prehajajoč na kak drug predmet, kakor
spim, sedim, skačem, rastem  itd.; ali pa če se druži s
predmetom v katerem drugem odvisnem sklonu kakor v tožilniku,
na pr. služim tebi, kažem  mu  itd.

Prvi so osebkovi  (subjektivni), drugi predmetni  (ob¬
jektivni) neprehajalniki; na pr. Veliko drevje dolgo raste.  (N. pr.)
— Ne vprašaj, kje mačka spi,  da le miši lovi.  (N. pr.) .— Rajši
dobrim sluzim,,  kakor hudim zapovedujem.  (N. pr.)

c)  brezosebni  (impersonalni), ki nam rabijo samo v 3.
jedninski osebi, na pr. Bliska se, grmi in treska.

d)  povratni  (refleksivni), ki naznanjajo kako povratno

dejanje v zvezi s povratnim zaimkom se. Nekateri povratni gla¬
goli nam nikdar ne rabijo brez povratnega zaimka, kakor ču¬
diti se, bati se, nadejati  se  itd.; drugi so sami ob sebi
prehajalnega pomena, kakor\učiti učiti se, voziti —

voziti se, motiti — motiti  se  itd. Na pr. Boj se Boga.—
Varuj se greha.

2. Po kakovosti  dejanja, t. j. z ozirom na njega čas ali
trajnost so glagoli:

5 *

68

a)  dovršni  (perfektivni), ki naznanjajo po vsej spregatvi
nastop, dovršitev ali konec  kakega dejanja ali stanja;
na pr. sesti, leči, izgubiti, drkniti — zablisniti,
zagrmeti — dognati, dokraljevati.

b)  nedovršni (imperfektivni), ki kažejo po vsej spregatvi
trajajoče dejanje ali stanje brez ozira na njega začetek, konec
ali uspeh; na pr. sedati, legati, delati, gubiti, grmeti,
kraljevati.

Osebe, števila, časi, nakloni in doba glagolov.

§ 146. G-lagol se preminja po osebah, številih, časih, na¬
klonih in dobi, t. j. glagol se sprega.  Pri spregatvi (konjuga-
ciji) glagolov je treba paziti:

a)  na osebe  in števila,

b)  na čase  (Tempus),

c)  na naklone  (Modus) in

d)  na dobo  (G-enus).

A. Osebe in števila.

§ 147. Osebe so tri; prva,  katera govori, druga,  kateri
se govori, in tretja,  o kateri se govori.

Število je trojno,  kakor pri imenu: jednina, dvojina,
množina.

B. Časi.

§ 148. Slovenščini rabijo štirje  časi:

a)  sedanji čas ali sedanjik  (Praesens), ki naznanja v
sedanjosti trajajoče, ali v sedanjosti dovršeno dejanje; na pr.
Kar na svetu živi,  vse kmet prevedi.  (N. pr.)

b)  prihodnji čas ali prihodnjik,  ki izraža v prihod-

njosti trajajoče dejanje (Futurum), ali v prihodnjosti dovršeno
dejanje (Futurum exactum); na pr. V zeleno goro poletim,  in
tamkaj bom prepevala,  v zeleni travnik gledala.  (N. ps.) —
Kukavica nas sklice  na planino, ko bo pomlad vzbudila  stu¬
dence spet.  (Cegn.) '

c)  pretekli  čas (Praeteritum), ki kaže v preteklosti tra¬
jajoče dejanje (Imperfectum), ali v preteklosti dovršeno dejanje
(Perfectum); na pr. Kdor je po svetu hodil, ta je mnogo videl.  —
Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila.  (N. pr.)

69

d)  predpretekli  čas (Plusquamperfectum), ki zaznamuje
dovršeno dejanje ali stanje z ozirom na drugo preteklost; na pr.

Ko se je bila naša vojna prikazala, zdajci so se razkropile sovražne
trume.

C. Nakloni.

§ 149. Nakloni so štirje:

a)  določni  naklon ali določnik  (indikativ), ki narav¬
nost in brezpogojno  naznanja, kaj kdo dela, ali kaj se godi;
na pr. Smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan.  (Cegn.)

b)  pogojni  naklon ali pogojnik  (kondicij onal), kateri
kaj kot negotovo in pogojno  naznanja; na pr. Ko bi sreča
kramo razgrnila,  prva bi se blaga iznebila.  (N. pr.)

c)  želelni  naklon ali želelnik  (optativ), po katerem se
razodeva kaka želja ali voščilo;  na pr .Mojstru pevcev na
zdravico naj mi teče  ta požir! (V odn.)

Opomba. Kadar se naznanja po želelniku kako d o p u š č e n j e, tedaj mu
pravimo dopustni  naklon ali dopustnik  (koncesiv); na pr. Hodim naj
tudi po dragah smrtnega mraka, hal se hude ne bom.  (Ravn.)

d)  velelni  naklon ali velelnik,  s katerim sekaj veleva,
opominja ali prepoveduje;  na pr. Kruh, sol jej,  pravico
govori.  (N. pr.) — Ne žabi,  da si -praha sin.  (Led.)

§ 150. V širjeni pomenu prištevamo naklonom tudi de¬
le ž j a (Participialia), namreč:

a)  nedoločnik  (Infinitiv), na pr. Dajati  je slajše kakor
jemati.  (N. pr.)

b)  namenilnik  (Supinum), na pr. Ne razvezovat,
ampak dopolnit  sem prišel postave.  (Met.)

c)  deležnik  (Participium), in sicer:

I. t. j. pri slo vni, na pr. igraje, stoje,
molče;

II. t. j. pr ide vni, na pr. delajoč, stoječ,
moleče (-a, -e);

I. t. j. pravi glagolni, na pr. pozabivši,
skrivši, rekši;

II. t. j. o p is ovalni,  na pr. pozabil, skril,
rekel (rekla, -o);

3. trpno-pretekli, na pr. pozabljen, skrit, rečen (rečena, -o).

Opomba. Trpni deležnik sedanjega časa se je v slovenščini že davno iz¬
gubil; ostanki so mu na pr. znam, lakom, pitom  (pitomeo), vedo m-e c.

1. tvorno-sedanji

2. tvorno-pretekli

70

d)  glagolni samostalnik ali glagol n ik, na pr. po¬
hajkovanje, odpuščanje, pitje, hrepenenje.

D. Doba,

§ 151 . Doba ali oblika je dvojna:

a)  tvorna (aktivna), katera naznanja, da oseba ali reč, o
kateri se govori, sama kaj dela;  na pr. Čas vse z g r u d i.
(N. pr.) — Bog ne plačuje vsako soboto.  (N. pr.)

b)  trpna  (pasivna), katera kaže, da oseba trpi,  ali da pe
z njo kaj godi; na pr. Kar je skrito,  vse bode očito.  (N. pr.)

Pomen srednje  (medijalne) dobe daje slovenščina glago¬
lom s povratnim zaimkom, na pr. Trata se je hipoma usušila,
hipoma se skala razvalila.  (N. ps.)

G tvoritvi časov in naklonov.

§ 152 . Pri tvoritvi časov in naklonov je treba paziti:

a)  na osebila ali končnice  za posamezne osebe;

b)  na naklonila  za posamezne naklone;

c)  na pripone deleži  j,  t. j. nedoločnika, namenilnika,
deležnikov in glagolnika, in

d)  na deblo ali osnovo.

A. Osebila.

§ 153 . Osebila ali končnice, ki zaznamujejo posamezne
osebe  na glagolu, so sledeče:

a)

v j ednini

1. osebe: -m, na pr. dela-m, nese-m, hvali-?«.

Stara slovenščina ima namesto tega osebila
nosni 6,  čigar ostanke nahajamo v starejših
slovenskih spisih, zlasti v 16. stol., na pr.
hočo (hočw), m o go, veruj  o.

2. osebe: -š, na pr. dela-š, nese-š, hvali-š.  Pr¬

votno obrazilo si (ši)  se je ohranilo samo v
pomožniku: si.

3. osebe: —, na pr. dela, nese, hvali.  Prvotni

t (tli)  je odpadel in se ohranil samo na
vzhodu v pomožnikovi obliki: jest  (= je).

71

b)

v dvojini

1. osebe: -va za moški, -ve za ženski in srednji spol,

na pr. dela -va  — dela-ue, nese-»a —
nese-®e, hvali -va ■— hvali-ue.*)

2. osebe: -ta za moški, -te za ženski in srednji spol,

na pr. dela-ta — dela-te, nese-ta —-
nese-te, hvali-ta — hvali-te.

3. osebe: -ta, -te kakor v drugi, na pr. dela-ta —

dela-te, nese-ta — nese-te, hvali-ta
— hvali-te.

Opomba. Na Gorenjskem in na vzhodu služi osebilo -va, -ta tudi za
ženski in srednji spol, in ta jednolionost je prodrla večinoma tudi v pisno
slovenščino.

c)

v množini

1. osebe: -mo, na pr. dela-mo, nese-mo, hvali-mo.

2. osebe: -te, na pr. dela-te, nese-te, hvali-te.

3. osebe: -jo ali -6 in -e, na pr. dela-Jo, nese-jo,

h v a 1 i -j o ;  zraven prvotnega in starejšega:
n e s-d, čast-d.

Sedanji čas.

Jednina.

§ 154. Določni  naklon sedanjega časa nima posebnega
naklonila (Moduscharakter).

Naklonilo velelnega  naklona (velelnikovo naklonilo) je i,
ki prehaja za samoglasniki v j. Tretjo dvojinsko in množinsko
osebo nadomešča želelnik.

*) Namesto -va, -ve  rabi nekaterim Slovencem v domači govorici: -ma,
-me;  na pr. Sedma v senčico, da si pogledamo, semenj lep.  (N. ps.)

1 . —

2. dela-j,

3. dela-/,

Velelni naklon.

Jednina.

1. del&-j-va,  ž. sr. -ve,

2. dela-/-to, -te,

3. (naj dela-toj, -te,

1. dela-J-mo,

2. dela-j-Ze,

3. (naj delajo,

nes-i,

nes-i,

Dvojina.

nes-i-ra, ž. sr. -ve,
nes -i-ta, -te,

(naj nese-to), -te,

Množina.

nes -i-mo,
nes -i-te,

(naj nese-jo),

hval-i,

hval-i.

hval-i-m, ž. sr. -ve,
hval-i-to, -te,
(naj h vali--te.

hval-i-mo,
hval -i-te,

(naj hvali-/o).

C. Pripone deleži j.

§ 155. Pripone deležij so:

a)  nedoločnega  naklona -ti:

dela-//, nes-/i,

b)  namenilnega  naklona -t:

dela-#, nes-/,

c)  deležnikov,  in sicer:
tvorno-

hvali-/i ;

hvali-/.

sedanjega
(le pri
nedovršnih
glagolih)

tvorno-
preteklega
(I. glagolni
le pri
dovršnih
glagolih)

trpno-preteklega
(le pri prehajal -
nih glagolih)

I. -e pri glagolih I.—IV. vrste, -je pri glagolih V.

in VI. vrste:

igraje, gred-e, molč-e,

II. -č, ki se pri tika kračji obliki 3. množinske osebe:

dela-jd-č, nes-d-č, hval-d-č (-a, -e).

I.  -ši, -vši, ki se dodeva deblu po odpahnjeni nedo-

ločnikovi končnici, in sicer za soglasnikom -ši:
prišed-ši, rek-ši, izvzem-ši,  za samoglas¬
nikom-m: pozabi-uši,  skri-»ši, omedle-«m.

II. -1, -la, -lo, ki se dostavlja deblu po odpahnjeni ne-

določnikovi končnici, na pr. dela-/, hvali-/,
(-a, -o); nes -el  (za soglasnikom z gibljivim e),
nes-/a, nes-Zo.

dela -n,  dela -na,  d e 1 a - w o;  n e s - e w,
nes-ewa, nes-eno; hvalj-en  (iz hvali-ew),
hvalj-ewa, hvalj-ewo; bi-/, bi-/a, bi-/o;
skri-/, skri-/a, skri-/o.

•n,

-en,

-t,

73

Opomba. Pri neprehajalnikih, trpnost ali kako stanje pomenjajočih, se
nadomešča trpno-pretekli deležnik s tvorno-preteklim II., na pr. Preteklo
leto  (ne: pretečeno); premrli prsti  (ne: premrti); nagnilo sadje
(ne: nagnito).

D. Deblo ali osnova.

§ 156. Pri glagolskih oblikah razločujemo sedanjikovo
in nedoloenikovo  deblo.

V obliki: nese-mo, dvigne-mo je nese-, dvigne-
sedanjikovo deblo; v obliki: nes-ti, dvigni-ti  je nes-, dvigni-
nedoločnikovo deblo.

Deblo nes-  je prvotno, t. j. isto je ob jednem koren, deblo
dvigni-  pa sestaja iz korena dvig-  in iz vrstne spone -ni,
ki veže koren z nedoloenikovo končnico -ti: dvig-ni-ti.

Sedanjikovo deblo se tvori z nastavkom e (o) ali je (jo),
ki se navadno pritika nedoločnikovemu deblu; na pr. nes-e-m,
nes-d,- nes -  ti; umd-jc-m, ume-jo: umi-  ti; ber-e-m,
ber-o': bra -ti (iz prvotnega: bir-a-ti).

Ta nastavek imenujemo osnovni samoglasnik  (the-
matischer Vocal).

Sedanjikovo deblo brez osnovnega samoglasnika imajo le še
glagoli: dam, vem, jem in sem.

Trstna razdelitev glagolov.

§ 157. Na podlagi nedoločnikovega debla delimo slovenski
glagol v šest vrst.

I. korenska vrsta brez vrstne spone: nes-ti, pi-ti;

II. nedoloenikovo deblo z vrstno spono ni: dvig-ni-ti;

III. „ „ „ „ „ e: gor-č-ti;

IV. „ „ ,, „ „ i: hval-i-ti;

V. „ „ „ „ „ a: del-a-ti;

VI. „ „ „ „ „ ova: kup-om-ti.

Opomba. Nedoloenikovo deblo je ali glagolski koren sam, kakor v I. vrsti,
ali pa se izvaja z vrstnimi sponami iz glagolskega korena, ali pa iz imenskega
ali glagolskega debla. Glagole, iz korena izpeljane, imenujemo prvotne,  iz-
imenske ali izglagolske pa drugotne  glagole; na pr. dvig-ni-ti  se izvaja
iz korena dvig, hval-i-ti  iz imena hval-a, pozna-va-ti  iz glagola
P o - z n a -1 i.

74

I. Spregatev po glagolskih vrstah.

§ 158 . Vse glagolske oblike se tvorijo:

a)  iz sedanjikovega debla, in

b)  iz nedoločnikovega debla,

s priponami, ki izražajo osebe,  značijo naklon  ali zaznamu¬
jejo čas in deležja.

Iz sedanjikovega debla imamo: 1. sedanjik, 2. velelnik in
3. deležnik tvorno-sedanji (prislovni in pridevni).

Iz nedoločnikovega debla se obrazijo: 1. nedoločnik, 2. na¬
menilnik, 3. deležnik tvorno-pretekli I. in II., 4. deležnik trpno-
pretekli in 5. glagolnik.

I. Korenska vrsta.

§ 159 . Nedoločnikovo deblo je v prvi vrsti jednako glagolskemu
korenu. Pokončnem korenskem glasniku delimo prvo vrsto v
sedem razredov.  Koren ali deblo se končuje na soglasnik:

1.  s, z; 3. b, p, v; 5. m, n;

2.  d, t; 4. k, g; 6. r, 1,

in 7. na samoglasnik: a, e, i, u.

1. Sičniški razred.

§ 160 . V sičniški razred vrstimo glagole, katerim se končuje
koren ali deblo na s ali z. V tem razredu se pregibljejo:

a)  s končnikom s: nese-m, nes-ti;pase-m, pas-ti; trese-m, tres-ti;

b)  s končnikom z: grize-m, gris-ti; leze-m, les-ti; molze-m,
mols-ti  ali mUs-ti; tveze-m, tves-ti  (binden); veze-m, ves-ti  (fiihren —
sticken: voziti — vezati).

nesem — nesti.

Nedoločnik:  nes-ti. ■— Namenilnik:  nes-t.

75

Opomba. 1. Glagoli s korenskim končnikom z imajo v 3. množinski osebi
le daljšo obliko,  na pr. lezejo, molzejo, natvezejo, vezejo,  ne: lezo, molžo  itd.

2.  V nedoločniku in namenilniku se korenski z  pred t prilikuje v s,  kakor
g ris-ti  nam. griz-ti, les-ti  nam. lez-ti.

3. Zraven jedino pravilnega deležnika nesen, grizen, molzen  govo¬
rijo sem ter tja, toda krivo: nešen, grižen, molžen  itd.

2. Zobniški razred.

§ 161. V zobniškem razredu se spregajo glagoli, katerim d
ali t zatikata koren, kakor:

a)  na d: blede-m, bles-ti  (iz bled-ti); bode-m, bos-ti; brede-m,
bres-ti; gode-m, gos-ti; klade-m, klas-ti  (Futter vorlegen); krade-m,
kras-ti; pade-m, pas-ti; prede-m, pres-ti; sede-m, ses-ti; vede-m, ves-ti.

h)  na t: cvete-m, cves-ti  (iz cvet-ti ); gnete-m, gnes-ti; pomete-m,
pomes-ti (zmede-m, zmes-ti,  kjer stoji d namesto t); plete-m, ples-ti;
raste-m, ras-ti  (iz rast-ti).

Opomba. Da se olajša okorna zveza dveh zobnikov v nedoločniku in na¬
menilniku, izpreminjata se d in t pred končnico -ti in -t v s, na pr. bled  —
blesti  iz bledti; pred  — prest  iz predi; cvet  ■— cvesti  iz cvetti  (glej § 23. 2.).

pletem — plesti.

Nedoločnik:  ples-ti. — Namenilnik:  ples-t

Opombe.

§ 162. 1 . Glagoli s korenskim končnikom d tvorijo v 3.
ninož. osebi le daljšo obliko: bledejo, godejo, najdejo  itd., ne:
bledo, godo, najdb;  na pr. Gospodarjeve oči konjem kladejo.  (N. pr.)

2. Po južnih in vzhodnih straneh jezikovega obsega se
zobnika t in d izpahujeta pred -1, kakor cvel, cvela, cvelo; plel,
kval, pal.  Na pr. Cigar prejo pr el a, tega kruh jela.  (N. pr.)

76

V pisni slovenščini se rabijo polne oblike, vsaj v jedninskem
imenovalniku moškega spola; na pr. cvetel, pletel, kradel, godel
namesto cvel, pl el, Jeral, gol.  Tako tudi: kradla, godla,
gnetla, bredla, ras tla, odvedla  itd.

3. Pomožni glagol bodem  (icli werde sein) tvori le sedanjik
{bodem, bodeš  itd.), velelnik (bodi)  in tvorno - sedanji deležnik
(bodoč).  — Zraven bodem  imamo skrčene oblike: bom, boš, bo;
bova, bosta; bomo, boste, bodo  zraven manj navadnega bodejo.

Namesto dobodem, dobodeš,  ali dobam, doboš  itd. govorimo in
pišemo skoro izključno: dobim, dobiš  itd., toda v velelniku: do-
bocli, dobodite.

4. Glagolski koreni gred, id, šed  se dopolnjujejo med seboj.
Gredem, gredeš, grede  itd., ali sedaj navadna skrčena oblika grem
ima le sedanjik: grem, greš, gre; greva, gresta; gremo, greste, gredo,
in deležnik: grede, gredoč.  — Idem, ideš, ide  itd. tvori sedanjik,
deležnik idol  in nedoločnik iti.

V tvorno-preteklem deležniku I. in IT. ju zastopa koren šed,
na pr. pri-šecl-ši; šel  (iz šed-l), šla, šlo.  Zatorej na-šel, na-šla,
na-šlo  (ne: naj del ) od sedanjika najdem (na-idem),  kakor pri-šel,
pri-šla, pri-šlo  od pridem  (iz pri-idem).  Tako: došel, izšel, pošel,
prešel, sešel, zašel.

5. Zraven rastem  se cesto govori rasem, raseš, rase  itd. in
v deležniku namesto rastel, rastla, rastlo  tudi rasel, rasla, raslo,
kar pa ni za pisno slovenščino. — Trpno-pretekli deležnik se
nadomešča s tvorno-preteklim II., na pr. Gosto porastel gozd  (nam.
porasten ); s travo obrastla njiva  (nam. obrastena  ali obraščena );
lepo rastel mož; po zarastlih potih.

6. Namesto pravilnega tvorno-sedanjega deležnika: bodoč
(od bode-m, bos-ti,  stechen) se navadno govori in piše: bodčč, -a, -e;
na pr. bodeče trnje.

3. Ustniški razred.

§ 163. V ustniški razred spadajo glagoli, katerim b, p ali v
zapirajo deblo. Spregajo se v tem razredu:

a)  s končnikom b: dolbe-m, dolb-s-ti  (iz dolb-ti,  gl. § 25. b);
grebe-m, greb-s-ti; skube-m, skub-s-ti; zebe-m, zeb-s-ti.

b)  s končnikom p: hrope-m, hrop-s-ti; sope-m, sop-s-ti; tepe-m,
tep-s-ti; spe-m, su-ti  (gl. § 167. d).

c)  s končnikom v: pleve-m, ple-ti  (iz plev-ti  (gl. § 26. 3.).

77

tepem tepsti.

Nedoločnik:  tep-s-ti. — Namenilnik:  tep-s-t.

Opomba. 1. Namesto plevein  se govori tudi pleje-m.  Od glagola žive-m,
ži-ti  (iz živ-ti ) imamo deležnika: živoč, u-žil  (sedanjik užije-m);  sicer ga na¬
vadno nadomešča: živini, živeti  po III. vrsti. Tudi nedoločnik ši-ti  je nastal iz
šio-ti,  kakor kaže šivam, šivati  po V. vrsti, toda sedaj le v sestavah: za-šije-m,
za-ši-ti, za-ši-l, za-ši-t,  kakor po 7. razredu (§ 167.).

2. Napačne so oblike: oskubljen, zagrebljen, zasopljen  namesto pra¬
vilnih: oskuben, zagreben, zasopen  in zasopel.

4. Goltniški razred.

§ 164. V goltniški razred vrstimo glagole, katerim kak
goltnik zatika deblo. Spregajo se v tem razredu:

a)  na g: leže-m, leči  (iz leg-ti,  gl. § 23. 4.); more-m  (iz može-m ),
moči; v-preže-m, v-preči; seže-m, seči; streže-m, streči; striže-m,
striči; vrže-m, vreči  (iz vrg-ti, vregti).

b)  na k: peče-m, peči  (iz pek-ti ); reče-m, reči; seče-m, seči;
teče-m, teči; tolče-m, tolči  in tUči.

Pri glagolih goltniškega razreda se vršijo te-le izpremembe:

1. Zveza gt in kt v nedoločniku in namenilniku se topi
v č: moči  iz mog-ti, reči  iz rek-ti, peč  iz pek-t.  Krive so tedaj
oblike: lečti, rečti, pečt,  kakor se govori tu pa tam med ljudstvom.

2. Pred e v sedanjiku in v trpno-preteklem deležniku pre¬
hajajo goltniki v šumnike: ležem, rečem, pečen.

3. Pred velelnikovim naklonilom i prehajajo goltniki v so¬
rodne sičnike: sezi, strezi, vrzi, peci, red, teci.  Na pr. Vrzi torbico
črez ramo.  (N. ps.) — Vsak po svojo smojko v ogenj sezi.  (N. pr.)
— Teci, teci, srca vir krvavi!  (N. p s.)

78

pečem — peči.

Nedoločni:  peči. — Namenilnik:  peč.

Opombe.

1. Glagoli s končnikom g so v 3. množinski osebi sedanjega
časa izgubili v sedanji pisavi prvotno kračjo obliko: strego, šego,
mogo  itd., ki jo čitamo pri pisateljih 16. stoletja in jo govore še
dandanes ogrski Slovenci; v sedanjem deležniku pa se je popol¬
noma ohranil: mogoč, stregdč  itd.

2. Glagolu moreni, moči  (konnen) se je v sedanjiku prvotni
g pred e izpremenil v ž in ta v r (oblika možem  je med Slovenci
le še ob hrvatski meji navadna); v velelniku in v deležnikih pa
se sprega pravilno, kakor po-mozi, mogoč, mogel;  na pr. Pomozi
vsakemu, kolikor utrpiš!  (Ravn.) — O starejšina, mozi ti Bog!  (N. ps.)

Od glagola morem, moči, mogel  (konnen) loči natanko moram,
morati, moral  (miissen); na pr. Mlad more,  star mora  umreti.
(N. pr.) — M o r a m o, kakor m or e m o.  (N. r.)

3. Glagol vržem, vreči  ima v preteklih deležnikih: vrgsi,
vrgel, vržen,  čeravno se je v nedoločniku (e)r okrepil v re: vreči
(namesto vrči).

5. Nosniški razred.

§ IGo. Pod nosniški razred štejemo glagole, katerim se
končuje koren na m ali n, na pr. zim-, pin-.

V nedoločnikovem deblu prehajata m in n pred končnicami
-ti, -t, -1 s predstoječim polglasnim l v globoki (nosni) e, torej
o-že-ti, raz-pe-ti  (iz o-žim-ti, raz-pin-ti).

79

V sedanjikovem deblu izpade polglasnik: raz-pne-m  (iz raz-
pine-m ), ali pa se krepi v e in a: mene-m  in mane-m,  nedol. me-ti.

V tem razredu se spregajo glagoli:

čne-m, čš-ti  (iz cine-m, etn-ti),  le v sestavah: po-čne-m, po-
če-ti; pri-čne-m, pri-čš-ti; za-cne-m, za-če-ti; na-čne-m, na-M-ti.

Iz korena im imamo skoro le sestavljene glagole: prime-m,
pri-je-ti; najme-m, na-je-ti; zajme-m, za-je-ti; otme-m, ot-e-ti;
sname-m, sn-e-ti; vzame-m, vz-e-ti; jame-m, j e-ti; objame-m, ob-
je-ti; vname-m, vn-e-ti; verjame-m, ver-je-ti  (iz vero-je-ti).

Kolne-m, kle-ti; mane-m, mS-ti; pne-m, pe-ti; za-tne-m,
za-te-ti; o-žme-m, o-žS-ti; žanje-m, žS-ti.

pnem — peti.

Nedoločnik:  pe-ti. — Namenilnik:  pe-t.

Opomba. Vzamem, vnamem  se glasita v 3. množ. osebi: vnemo, vzemo
zraven vnamejo, vzamejo. V  velelniku navadno: vnemi, vzemi.

6. Jezikovski razred.

§ 166. V jezikovski razred vrstimo glagole s korenom na 1
ali r: mel-, mir- (mr).

V nedoločniku in v trpno - preteklem deležniku na -n se
krepita el in r (Ir) v le in rč: mlč-ti, mrč-ti; mle-n, za-tre-n;
v preteklih deležnikih na -ši, -1 in -t pa ostane r neojačen: od-
pr-ši, odpr-l, odpr-t.

V sedanjiku se polglasnik ! pred r krepi v e (celo v a),
ali pa izpade: dere-m, drč-ti; tare-m, tre-ti; mrč-m, nire-ti;
zrč-m, zrč-ti.

80

V V. vrsti se polglasni 1  zopet ojačuje v i, kakor pro-
dira-m, pr o-dir a- ti; za-tira-m, za-tira-ti; u-mira-m, u-mira-ti;
pre-zira-m, pre-zira-ti.

Glagoli te vrste so:

cvre-m, cvre-ti; dere-m, dre-ti; rnre-tn  ali mrje-m  (z omehčanim
r), mre-ti; pre-m, pri-ti  le v sestavah: od-pre-m, od-pre-ti, za-
pre-m, za-pre-ti  itd.; tare-rn  in tre-m, tre-ti; vre-m, vre-ti  le v se¬
stavah: za-vre-m, za-vre-ti  (das Rad sperren), od-vre-m, od-vre-ti;
zre-m, zre-ti; žre-m, žre-ti;  — melje-m  (z omehčanim 1), mle-ti.

mrem — mreti.

Nedoločnik:  mre-ti. — Namenilnik:  tre-t.

Opomba. 1. Zraven cvreti, dreti, umreti  itd. se tudi govori, a ne piše:
cvrti, drti, umrti, trti, zrti, zavrti  itd. brez ojačenega glasu, najbrž po vplivu
preteklih deležnikov na -1, -t in na -ši, ki imajo neojačen r, kakor zatrl,
zatrt, zatrli.

Melje-m  ima v nedoločnikovih oblikah vedno ojačen glas: mle-ti, mle-t;
za-mle-vši, mle-l, mle-t  in mle-n.

2. Glagol mreti  ima v sedanjem deležniku veojidel mrjdč (umrjoč  kot
pridevnik) od mrjem, derem  pa zraven pravilne oblike deroč  tudi dereč  (kot
pridevnik), na pr. V globočini pod seboj sem slišal šumeti derečo Pivko.  (Cegn.)

3. Besedica pre,  man sagt, dicunt, ne spada v korensko vrsto, temveč je
skrčena iz glagolske oblike pravijo (prave).

7. Samoglasniški razred.

§ 167. V samoglasniški razred spadajo glagoli z odprtim
deblom, t. j. z deblom, ki ga zatika samoglasnik; kakor bi-ti,
sed. bije-m.

81

Glagoli tega razreda so:

a)  s končnikom a: zna-m  (skrčeno iz znaje-m,  ki ni yeč v
rabi), nedoloč. zna-ti; stane-m  (v sedanjiku po II. vrsti), starti;
in deloma da-m, da-ti.

b)  s končnikom e: deje-m  ali skrčeno de-m  (thun, sagen),
in dčne-rn  (po II. vrsti v pomenu: legen, stellen), v nedoločniku
de-ti  ali deja-ti  (po V. vrsti); — greje-m, gri-ti; poje-m, pe-ti;
smeje-m  ali sme-m  (skrčena oblika je sedaj v pisavi navadna),
sme-ti; spe-m  (skrčeno iz speje-m), spe-ti (do-spe-m, pri-spe-m);
veje-m, ve-ti; vreje-m  ali skrčeno vre-m  (kar je v pisavi navadno),
vre-ti  (sieden).

c)  s končnikom i: bije-m, bi-ti j brije-m, bri-ti; po-cije-m,
po-ci-ti; gnije-m, gni-ti; klije-m, kli-ti; krije-m, kri-ti; Uje-m, li-ti;
u-mije-m, u-mi-ti; pije-m, pi-ti; rije-m, ri-ti; vije-rn, vi-ti; vpije-m,
• vpi-ti,  in pomožni glagol bi-ti (sem).

d)  s končnikom u: cuje-m, cu-ti; hruje-m, hru-ti; pluje-m  ali
plove-m, plu-ti; rjuje-m  ali rjove-m, rju-ti; sluje-m  ali slove-m, slu-ti;
snuje-m, snu-ti  (navadno snova-ti  po V. vrsti); suje-m  ali speni  (po
3. razredu), su-ti; scuje-m, šču-ti; ob-uje-m, ob-u-ti, iz-uje-m, iz-u-ti.

bijem — biti.

Nedoločnik:  bi-ti. — Namenilnik:  bi-t.

Opombe.

1. Glagoli plovem, rjovem  in sloveni  imajo v 3. množ. osebi
le daljšo obliko,  kakor plovejo, rjovejo, slovejo.

Slovnica. 8. izd.

6

82

2. Trpno-pretekli deležnik se tvori:

a)  navadno s končnico -t: bit, brit, -posut, razodet, skrit  itd.

b)  redkoma s končnico -n: znan, neobriven, nečuten, obuven,
skriven, umiven, povijen, ubijen;  glagolnik: rjovenje.

Glede na trajnost dejanja so glagoli I. vrste nedovršni,
t. j. isti značijo trajajoče dejanje, kakor nesti, gosti, pleti, peci,
Meti, dreti, biti.

Dovršni  glagoli te vrste so: dati, denem  — deti  ali dejati
(legen), leči, pasti, reči, seči, sesti, vreči.

II. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  ni.

§ 168. V drugo vrsto spadajo glagoli, ki imajo pred ne-
določnikovo končnico vrstno spono ni, kakor dvig-ni-ti, gas-ni-ti.

Opomba. Spona ni  se je preobrazila iz prvotne spone no,  kakor še dan¬
danes govore ogrski in nekateri štajerski Slovenci (ob Mariin Dravi): dvigreo-ti,
gasMO-ti. Namesto no  govori ljudstvo večjidel »te tre«w-ti, Yxnu-ti;  zatč tudi
v pisni slovenščini: trenutek, trenutje,  in navadno minul  nam. minil.  V se¬
danji pisavi se je spona ni  popolnoma udomačila.

dvignem — dvigniti.

Nedoločnik:  dvigni-ti. — Namenilnik:  dvigni-t.

Opomba. Prvotna oblika trpno-preteklega deležnika se je glasila: dvignen,
zaklenen, natisnen, nagnen  itd. Po vplivu nedoločnikove oblike -niti  pa se
govori in piše omehčan n, t. j. lij. kakor pri glagolih IV. vrste; na pr. dvignj-en
zaklenj-en, natisnj-en, nagnj-en  itd.

§ 169. Nekaj glagolov po II. vrsti:

po-begnem, -begniti
blisknem, bliskniti
brsnem, brsniti
buhnem, buhniti
butnem, butniti
dahnem, dahniti
dregnem, dregniti
drgnem, drgniti
drsnem, drsniti
drznem, drzniti se
ganem, ganiti
gasnem, gasniti
ginem, giniti
po-goltnem, -goltniti
hlastnem, hlastniti

kanem, kaniti
kihnem, kihniti
kliknem, klikniti
krenem, kreniti
od-krhnem, -krhniti
mahnem, mahniti
pre-maknem, -makniti
mignem, migniti
minem, miniti
u-molknem, u-molkniti
z-mrznem, z-mrzniti
nagnem, nagniti
pahnem, pahniti
pihnem, pihniti
piknem, pikniti

poknem, pokniti
puhnem, puhniti
rinem, riniti
sunem, suniti
pre-šinem, -šiniti
švignem, švigniti
s-tisnem, s-tisniti
u-tonem, u-toniti
trenem, treniti
tresnem, tresniti
trknem, trkniti
u-trnem, u-trniti
venem, veniti
vrnem, vrniti
zinem, ziniti.

Opombe.

1. Glagoli druge vrste so večjidel prvotni, le nekaj jih je
drugotnih, t. j. izglagolskih ali izimenskih. Spona ni se pritika:

a) korenu, b)  glagolskemu in c)  imenskemu deblu.

Na pr. a) dvig-ni-ti: dvig;  gas-ni-ti: gas;  vr-ni-ti  (iz
vrt-ni-ti): vrt;  s-tis-ni-ti: tisk;  to-ni-ti: top  itd. — Pred spono
ni izpadajo korenski končniki b, p, k in t, kakor gi-ni-ti  iz
gib-ni-ti; o-gni-ti  iz o-gib-ni-ti  (prim. o-gib-a-ti); tre-ni-ti  iz trep-
ni-ti; ka-ni-ti  iz kap-ni-ti  (prim. kap-a-ti);

b) mig-nirti  iz mig-a-ti;  zeh-ni-ti  iz zeh-a-ti;  pih-ni-ti
iz pih-a-ti;

c) u-sah-ni-ti  iz suh;  o-trp-ni-ti  iz trp-ek;  po-tih-ni-ti  iz tih.

2.  Glagoli II. vrste so glede na trajnost dejanja dovršni,
kakor dvigniti, migniti, pihniti, treniti  itd.

Nedovršni  glagoli so sledeči: drgniti, gasniti, giniti,
mrzniti, sahniti, tekniti, veniti.

3. Glagoli, ki pomenjajo trpnost ali kako stanje, nadome¬
ščajo trpno-pretekli deležnik s tvorno-preteklim II., kateri pa se
tvori neposrednje od glagolskega debla brez vrstne spone ni;
na pr. usahel, zamrzel, osupel, otrpel, pobegel, uvel  itd. (ne:
usahnjen, zamrznjen  itd.). Vendar se rabi v govoru in pisavi:
zamaknjen, poknjen, potuhnjen, pogreznjen,  in še
nekaj drugih.

6 *

84

Po obliki se loči deležnik s pridevnim pomenom od opiso-
valnega, na pr. usahla cvetlica,  toda: cvetlica je usahnila; otrplo
telo  — telo je otrpnilo; zamrzla reka  — reka je zamrznila.

III. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  e.

§ 170 . V tretjo vrsto štejemo glagole, katerim se končuje
nedoločnikova osnova na -č, za šumniki na -a; na pr. done-ti,
gore-ti, grme-ti, kipS-ti, slove-ti; beža-ti, buca-ti, krica-ti, tica-ti.

Samo nekaj glagolov je obranilo prvotni e tudi za šumniki,
kakor o-gluše-ti, prH-ti, vršS-ii.

Glede na nedoločnik in sedanjik ločimo glagole III. vrste

v dva razreda. n  . ,

Prvi razred.

§ 171 . V prvi razred spadajo v sedanji slovenščini le še
trije glagoli, namreč: SUje-m, šte-ti  (iz cite-ti,  prim. citati ); umeje-m
ali skrčeno: ume-m, ume-ti; imd-rn, ime-ti.

Vsi drugi, zlasti začenjalni (inhoativni) glagoli, ki so se v
stari slovenščini pregibali po prvem razredu III. vrste, so pre¬
stopili v drugi razred. Nekdanja sedanjikova oblika: žeUje-m,
leUje-m, slabeje-m, bogateje-m,  se je skrčila v želš-ni, žeU-s  itd. in
potem prestopila v obliko drugega razreda: zell-m, leti-m, slabi-m,
bogatt-m.  štejem - šteti.

Nedoločnik:  šte-ti. - Namenilnik:  šte-t.

Opombe.

1. Pripona trpno-preteklega deležnika je -t ali -n, kakor
kažejo glagolniki: štetje, imetje, umetje  — števenje, imenje, umenje.

85

2. Glagol imi-ti  ima sedanjik po V. vrsti: imd-m , ima-s  itd.
Velelnik se glasi: imej, imejva  itd. Delež, sedanji: imajoč.  Delež,
tvorno-pretekli II.: imi-l.

V zvezi z nikalnico ne  se glasi: nimam, ne imej, ne imajoe,
ne imiti, ne imel.

3. Glagol raz-ume-m, raz-umi-ti  se sprega dandanes večjidel
po drugem razredu: raz-umi-m, raz-umi-ti,  ali tudi po IV. vrsti:
raz-umi-m, raz-umi-ti.  — Umijem (urnem)  ima v 3. množinski
osebi le: umij o.

Drugi razred.

§ 172. V drugi razred štejemo glagole, katerih nedoloč-
nikovo deblo se končuje na -č (za šumniki na -a), sedanjikovo

pa na -i; na pr. gori-m, gori-ti; sedi-m, sedi-ti; zivi-m, živi-ti;
bežl-rn, biža-ti; molU-m, molča-ti.

gorim — goreti.

Nedoločnik:  gore-ti. — Namenilnik:  gore-t.

Opombe.

1. V 3. množ. osebi sedanjikovi se je ohranila starejša
oblika  na -e le pri tistih glagolih, ki naglašajo končnico -im,
kakor molče, skrbi, vise, žive.

2.  Tvorno-sed. deležnik na -č tvorijo le še nekateri nepre-
hajalni glagoli, kakor kleče, leže, molči, sedi, smeji se, stoji.

3.  Pravilna je oblika glagolnikov: grmenje, hrepeninje, po-
želinje  itd. namesto grmljenje, hrepenjenje, poželjenje.

Vendar se je vrinjeni lj udomačil v oblikah: oskrbljen,
trpljenje, življenje.

86

4. Glagol hoU-ti  ima v sedanjiku: hoče-m, hoče-š, hoče;
3. oseba množ.: hoti  in hočejo] — Vel.: hoti;  delež, sedanji: hote,
hotčč;  delež, pret.: hotel (hotela, -o).  — Večkrat, zlasti v pesmih
čitamo skrčeni: hčem, lieeš, hče,  in tudi: čem, češ, če  itd.

V zvezi z nikalnico ne  se glasi: nočem  (3. os. množ.: nočejo
ali ne hote),  redkeje: nečem  (iz nehčem ); ne hoteti, ne hoti, nehote,
ne hotel;  na pr. Zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti.  (Preš.)

5. Spi-m  ima v nedoločniku spg-ti.  Deležnik sedanji: speč
(ne: spijdč).  — Boji-m se  in stojim  se glasita v nedoločniku ba-ti
se, stati  (kar je skrčeno iz boja-ti, stoja-ti).  Velelnik: boj se, stoj.
Deležnik pret.: bal, stal.

§ 173 . Nekaj glagolov po drugem razredu III. vrste:

izglagolski ali izimenski. Vrstna spona e se pritika tedaj:
a)  korenu, b)  glagolskemu in c)  imenskemu deblu.

Na pr. a) bedi-m, bede-ti:  kor. bud;  šteje-m, šte-ti  (iz čite-ti):
cit;  trpi-m, trpe-ti: trp;  gori-m, gore-ti: gor;  kričl-m, kriča-ti:
krik  (prim. krik-ni-ti)\ lezi-m, leza-ti: leg  (prim. leg-a-ti).

87

b) ima-m, inie-ti  iz kor. im (jame-m, je-ti,  gl. § 165.J.

c) bobni-m, bobni-ti: boben;  umeje-m (ume-m), ume-ti: um;
o-siroti-m, o-siroti-ti: sirota;  bledi-m, bledi-ti: bled;  bogati-m,
bogate-ti: bogat;  krvavi-m, krvave-ti: krvav.

2. Glagoli III. vrste so glede na trajnost dejanja nedovršni:

a)  Prvotni glagoli pomenjajo večjidel nekako stanje, na pr.

bede-ti, trpi-ti, beža-ti, kleča-ti.

h)  Izimenski glagoli izražajo začetek in postanek  tega,
kar znači ime, na pr. slabl-m, slabi-ti  = slab postajati; bledi-m,
blede-ti = bled postajati; kopni-m, kopni-ti  = kopno postajati.

Glagoli, ki značijo trpnost ali kako stanje, nadomeščajo
trpno-pretekli deležnik s tvorno-preteklim II., kakor obledil,
ozelenil, ogoril, osirotil, osivil, otemnil, zardil, zastavil.

3. Po vnanji obliki se glagoli III. vrste nekako ujemajo z
glagoli IV. vrste, toda v pomenu je razlika med njimi. Prvi so
nepreliajalni,  drugi p r e li a j a 1 n i; na pr. živi-m, živi-ti,
leben — živi-m, živi-ti,  ernahren; o-slepi-m, o-slepi-ti  — o-slipi-m,
o-slipi-ti; bedt-m, bedi-ti  — budim, budi-ti; o-zdravl-m, o-zdrave-ti
— o-zdrdvi-m, o-zdrdvi-ti.

IV. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  i.

§ 174 . Po četrti vrsti pregibljemo glagole, katerih nedo-
ločnikovo in sedanjikovo deblo se končuje na -i, na pr. hvali-ti,
sed. hvali-m; nosi-ti  — nosi-m; sodi-ti  — sodi-m; uei-ti  — uU-m.

hvalim — hvaliti.

Nedoločnik:  hvali-ti. — Namenilnik:  hvali-t.

88

Opombe.

§ 175 . 1. Prvotna kračja ob l i k a na -e v 3. množinski osebi
sedanjikovi se je obranila le pri tistih glagolih, ki naglašajo
končnico -im; na pr. uči-m  — učč, lovi-m  — lovi, sramoti-m —
sramoti, pokori-rn  — pokori.

2. Pri glagolih, ki naglašajo končnico -im v sedanjiku, pre¬
skoči naglas v velelniku jedninskega števila  na predzadnji
zlog; na pr. sed. učim, učiš, uči  — vel. uči;  sed. pustim  — vel.
pusti;  sed. govorim  — vel. govori.

V dvojini in množini velelnega naklona je pri glagolih III.
in IV. vrste v naglaševanju razlika med koroško-štajerskimi in
med kranjskimi Slovenci; ti naglašajo po navadi velelnikovo
naklonilo, dni pa rajši korenski samoglasnik.

Kranjski Slovenci govore: učiva, učita, učimo, učite; tajiva,
tajita, tajimo, tajite; govoriva, govorita, govorimo, govorite;  ko-
roško-štajerski Slovenci pa sploh: učiva, učita, učimo, učite;
tajiva, tajita, tajimo, tajite; govoriva, govorita, govorimo, govorite.

Pisatelji se drže zdaj tega, zdaj onega naglaševanja, kakor
naneseta lepoglasje in potreba; na pr. Ne budite v brlogu svade,
dokler spi.  (Kos.) — Kri mlada pravi: skočiva,  in stara: po-
sčdiva.  (N. pr.) — Moje ptičke, izletite, prepevajo se glasite črez
planjave in črez vrte!  (Levst.) — Za vero, za prostost domu živite,
mrite brez strahu!  (Greg.)

3. V trpno-preteklem deležniku se pretvarja vrstni samo¬
glasnik i pred pripono -en v j in se topi s predstoječimi so¬
glasniki (glej § 23.), in sicer:

a)  z I, n, r v topljence lj, nj, rj, na pr. hvaljen, branjen,
udarjen  (iz hvali-en  itd.). — Po r s predstoječim soglasnikom
izpada j, na pr. ohrabren, odobren, poostren, posrebren  (namesto
ohrabrjen  iz ohrabri-en,  ned. ohrabriti).  — Misli-ti  ima obliko:
mišljen.

b)  z d in t se mehča v j in č: rojen  (iz rodjen, rodi-en,
ned. rodi-ti)-, omlačen  (iz omlatjen, omlati-en,  ned. omlati-ti).

Tako: sodi-ti  — sojen, vadi-ti  — vajen, uredi-ti  — určjen,
redi-ti  — rejčn, izpridi-ti  — izprijen, gladi-ti  — glajen; ukrotiti

— ukročen, osramoti-ti  — osramočen, nasiti-ti — nasičen, strati-ti

— stračen; zmotiti  — zmočen, pusti-ti  — puščen, častiti (česti-ti)
češčen  (v molitvi), sicer častčn; oprostiti  — oproščen, zape¬
čatiti  — zapečačen.

89

Pri nekaterih glagolih se opušča mehčanje in i izpade brez
sledu, na pr. čuti-ti  — čuten; začudi-ti  — začuden, podneti-ti  —
podneten; vgozdi-ti  — vgozden; napoti-ti  — napjoten; iznenadi-ti

— iznenaden; obljudi-ti  — obljuden; oklati-ti  — oklaten; nagrmadi-ti

— nagrmaden; posti-ti  — postenje, poti-ti  — potenje, preti-ti  —
pretenje, 'roti-ti  — rotenje,  in še nekaj drugih.

Po dvojno obliko, mehčano in nemehčano,  imajo tudi
nekateri glagoli, kakor časti-ti  — časten  in počaščen; izpridi-ti

— izprijen  in izpriden; ogrdi-ti  — ogrjen  in ogrden; podi-ti  —
pjojen  in poden; usmrti-ti  — usmrčen  in usmrten, osramoti-ti  —
osramočen  in osramoten.

c)  po p, h, v, m se vriva mehki 1 pred j, na pr. kropi-ti

— kropljen  (iz kropj-en, kropi-en)-, pogubi-ti  — pogubljen; ozdra-
vi-ti  — ozdravljen; zlomi-ti  — zlomljen.

d)  s in z prehajata z j v š in ž, na pr. nosi-ti  — nošen;
vozi-ti  — vozen  (iz vozj-en, vozi-en ).

e)  po nebnikih č, š, ž, j izpada i, kakor uči-ti  — učen;
posuši-ti  — posušen; tozi-ti  — tožen; doji-ti  — dojen.

§ 17(>. Nekaj glagolov po IV. vrsti:

branim, hraniti krotim, krotiti

budim, buditi kupim, kupiti

cenim, ceniti kurim, kuriti

častim, častiti lazim, laziti

činim, čini ti ljubim, ljubiti

čutim, čutiti lomim, lomiti

davim, daviti lovim, loviti

delim, deliti menim, meniti

dojim, dojiti merim, meriti

dramim, dramiti mesim, mesiti

dražim, dražiti mislim, misliti

gonim, goniti molim, moliti

govorim, govoriti morim, moriti

grabim, grabiti motim, motiti

gradim, graditi mudim, muditi

hvalim, hvaliti netim, netiti

jezdim, jezditi palim, paliti

kosim, kositi pazim, paziti

krmim, krmiti plavim, plaviti

plenim, pleniti.
pomnim, pomniti
postim, postiti se
pravim, praviti
prosim, prositi
rabim, rabiti
redim, rediti
rodim, roditi
rojim, rojiti
sadim, saditi
služim, služiti
sodim, soditi
stavim, staviti
stvarim, stvariti
svarim, svariti
svetim, svetiti
tajim, tajiti
tolažim, tolažiti
topim, topiti

90

tožim, tožiti
tratim, tratiti
trobim, trobiti
učim, učiti

vabim, vabiti
valim, valiti
varim, variti
vodim, voditi

volim, voliti
voščim, voščiti
vozim, voziti
žalim, žaliti.

Opombe.

a)  Četrta vrsta obsega le izimenske  glagole. V podstavo
služi tem glagolom samostalnik ali pridevnik, na čigar deblo se
pritika vrstna spona i; na pr. del:, deli-ti; govor: govori-ti; uk:
uči-ti; hvala: hvali-ti; stvar: stvari-ti; žal: žali-ti; poln: polni-ti;
krot-ek: kroti-ti; dolg: dolži-ti.

h)  Glagoli četrte vrste so:

1. prehajalni:  braniti, častiti, staviti, dolžiti, zlatiti  itd.

2. n e p r e li a j a 1 n i: bloditi, dežiti, dvomiti, grešiti, ribariti,
rojiti, snežiti, vedriti.

c)  Glede na trajnost dejanja so skoro vsi glagoli četrte
vrste nedovršni,  in sicer trajni,  ki izražajo dejanje, katero se
nekaj časa neprenehoma vrši, kakor hvaliti, častiti, učiti, govoriti.

Opetovalni,  t. j. večkratno dejanje izražajoči glagoli so:
vlačiti, voditi, voziti, goniti, laziti, nositi, hoditi.

Dovršni  glagoli četrte vrste so sledeči: kupiti, lotiti se,
pičiti, počiti, pustiti, raniti, rešiti, skočiti, stopiti, storiti, stvariti,
strditi, trčiti.

Opomba. Glagoli četrte vrste na -niti,  kakor ceniti, činiti, pomniti,
prazniti  itd., se ločijo v tem od glagolov II. vrste, kakor ganiti, giniti, riniti,
suniti  itd., da pripada v IV. vrsti n  k imenu (cena, čin, pomen, prazen),  v
drugi pa k vrstni sponi (prim. ri-ni-ti  in ri-jem, ri-ti; u-tih-ni-ti  in tih).

V. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  a.

§ 177. Peta vrsta obsega glagole, katerim izhaja nedoloč-
nikova osnova na -a, na pr. dela-ti, laja-ti; pisa-ti, meta,-ti; bra-ti;
seja-ti.

Peta vrsta se deli na podlagi sedanjikovega debla v štiri
razrede.

Prvi razred.

§ 178. V prvi razred spadajo glagoli, katerim se končuje
nedoločnikovo in sedanjikovo deblo na -a, kakor dela-ti  — dela-m;
seka-ti  — seka-m; igrd-ti  — igrd-m.

Velelnikovo naklonilo i prehaja za samoglasnikom v j.

91

delam — delati.

Nedoločnik:  dela-ti. — Namenilnik:  dela-t.

Opomba. Zraven velelnika gledaj  od glagola gledam  imamo
še obliko glej, gledi, pogledi  od sedanjika gledirn  po 2. razredu
III. vrste; na pr. Pogledi solnca nebeškega kras.  (Levst.)

Od glagola gledirn  je tudi sedanji deležnik glede , ki pa je
navadno le kot prislovni predlog v rabi; na pr. Glede na to,  mit
Riicksicht darauf. — Glede tvojega zdravja  beziiglich deiner
Gesundheit.

Drugi razred.

§ 171). V drugem razredu se spregajo glagoli, katerih ne-
določnikovo deblo izhaja na -a, sedanjikovo pa na -je, na pr.
ora-ti  — orje-m; kla-ti  — kolje-m; stla-ti  — stelje-m.

Z  osnovnim nastavkom -je se topijo predstoječi soglasniki
tako, kakor v trpno-preteklem deležniku IV. vrste (§ 175. 3.),
in sicer:

a)  jezikovca 1, r v lj, rj, kakor kla-ti  -— kolje-m; pla-ti  —
polje-m; stla-ti  — stelje-m; po-sla-ti  — po-šlje-m; ora-ti  — orje-m.

b)  zobnik d v j, zobnik t v č, kakor glodati ■— glojem; metati
— mečem; ropotati  — ropočem  (iz glodjem, metjem, ropotjem).

c)  goltniki k, h, g v sorodne šumnike č, š, ž, skupina sk
pa v šč, kakor mikati  — mičem, tikati  — tičem, lagati  — lažem,
strgati  — stržem, dihati  — dišem, pihati  — pišem, iskati  — iščem
(iz mikje-m, lagje-m, dihje-m, pihje-m, iskje-m).

d)  sičniki c, s, z v sorodne šumnike, kakor klicati  — kličem,
pisati  — pišem, vezati  — vežem  (iz klicje-m, pisje-m, vezje-m).

92

e)  za ustniki b, p, y, m se vriva mehki 1, kakor gibati -
gibljem; kopati  — kopljem; sipati  — sipljem; devati  — devljem;
dremati  — dremljem  (iz gibje-m, kopje-m  itd.).

pišem pisati.

Opombe.

1. Glagoli drugega razreda, katerim kak zobnik, goltnik
ali ustnik  zapira koren, se pregibljejo radi (zlasti na zapadu
slovenskega ozemlja) v sedanjiku in v njegovih odrastkih po prvem
razredu V. vrste.

Na pr. glodati  — glojem  in glodam; drgetati  — drgečem  in
drgetam; letati  — sečem  in četam; dihati  — disem  in diham, mi¬
kati  — mičem  in mikam; sukati  — sučem  in sukam; klepati  —
klepljem  in klepdm; sipati  — sipljem  in sipam; tipati  — tipljem  in
tipam; devati  — devljem  in devam; šivati  — šivljem  in šivam  itd.
Tudi peljati  ima peljem  in peljdm.

Pri drugih korenskih končnikih rabijo le oblike: orjem, šte¬
tjem, koljem; pišem, vežem, kličem  itd. Tako tudi le: iščem, iskati;
lažem, lagati; mečem, metati.

2. Vsi glagoli drugega razreda, ki se spregajo v sedanjiku
tudi po prvem razredu, in še nekateri drugi obrazijo deležnike
sedanjega časa po 1. razredu; na pr. dihaj e  — dihajoč, dremaje
— dremajoč, gibaje  — gibajoč, jokaje  — jokajoč, skakaje  — ska¬
kajoč, sipaje  — sipajoč, šivaje  — šivajoč, trepetaje  — trepetajoč;
iskaje  — iskajoč, meta j e  — metcijoč.

93

Pravilni so deležniki: kažoč, kličoč, pišoč, plešoč, vezoč,  a ne:
kazaje, klicaje,  ali kazoč, pišoč  itd.

Tretji razred.

§ 180. Pri glagolih tretjega razreda se pritika vrstna
spona a na koren z izpadlim samoglasnikom; sedanjikovo deblo
pa se tvori iz korena z osnovnim nastavkom -e kakor v I. vrsti:
bere-m bra-ti.

Semkaj spadajo le glagoli, katerih koren se končuje na so¬
glasnik, in so sledeči: bere-m, bra-ti  (iz bira-ti,  prim. pre-bira-ti);
pere-m, pra-ti; žene-m  (iz gene-m), gna-ti; zove-m, zva-ti; tke-m
(tudi tka-m), tka-ti; zge-m, zga-ti; pše-m  (navadno pha-m), pha-ti.
— V zadnjih treh glagolih je izpadel korenski samoglasnik tudi
v sedanj ikovem deblu (prim, za-žiga-ti).

berem — brati.

Nedoločnik:  bra-ti. — Namenilnik:  bra-t.

Četrti razred.

§ 181. Pri glagolih četrtega razreda se tvori sedanjikovo
deblo iz korena z osnovnim nastavkom -je, nedoločnikovo pa z
vrstno spono a, pred katero se zaradi zevi vtika j ali v.

Semkaj spadajo le glagoli, katerim se končuje koren na
samoglasnik, in so sledeči: se-je-m, se-ja-ti; si-je-m, si-ja-ti; smeje-m,
smej a-ti se; veje-m, veja-ti; lije-m, lija-ti; deje-m, deja-ti; daje-m,
daja-ti;

bljuje-m, bljuva-ti; kljuje-m, kljuva-ti; pljuje-m, pljuva-ti;
suje-m, suva-ti; ščuje-m, ščuva-ti.

94

V sledečih glagolih se razveže korenski u pred vrstno
spono v ov, kakor ku-je-m, kova-ti; ruje-m, rova-ti; snuje-m,
snova-ti; o-truje-m, o-trova-ti.

sejem — sejati.

Nedoločnik:  seja-ti. — Namenilnik:  seja-t.

Opombe.

1. Večina teh glagolov se sprega pogostoma po prvem raz¬
redu V. vrste, na pr. bljuvati  — bljujem  in bljuvam; pljuvati -
pljujem  in pljuvam; kljuvati  — kljujem  in kljuvam; sijati  —sijem
in sijam; dajati  — dajem  in dajam; lajati — la/jem  in lajam  itd.

Velelnik se tvori navadno po prvem razredu: bljuvaj, sijaj,
dajaj  itd.; tako tudi sedanji deležnik: kljuvajo  — kljuvajoč, ščuvaje
— ščuvajoč  itd.

2. Glagoli bljuvati, pljuvati, rovati, snovati, suvati, ščuvati
niso drugega kakor podaljšek prvotnih glagolov I. vrste: blju-ti,
plju-ti, ru-ti, snu-ti, su-ti, šču-ti.

3. Glagol smejati se  spregajo sem pa tja v sedanjiku tudi
po III. vrsti: smejim, smejiš, smeji se  itd. Sed. delež, smeje.

§ 182 . Nekaj
1. razred,
bivam, bivati
brigam, brigati se
drdram, drdrati
držam, držati
po-grešam, -grešati
igram, igrati

glagolov po V. vrsti:
kalam, kalati
kidam, kidati
kobacam, kobacati
korakam, korakati
maham, mahati
manjšam, manjšati
maram, marati

nado-meščam, -ati
moram, morati
motam, motati
padam, padati
paham, paliati
pitam, pitati
plavam, plavati

95

ploskam, ploskati
v-prašam, v-prašati
sekam, sekati
slušam, slušati
srečam, srečati
treskam, treskati
trgam, trgati
vekšam, vekšati
vladam, vladati
voham, vohati
zidam, zidati
na-znanjam, -ati

cvetevam, cvetevati
hojevam, hoj č vati
koševam, koševati
noševam, noševati
videvam, videvati.

2. razred.

koljem, klati
orjem, orati
poljem, plati
steljem, stlati
po-šljem, po-slati

gogočem, gogotati

grob očem, grohotati
klepečem, klepetati
klopočem, klopotati
kokočem, kokotati
leskečem, lesketati se
mečem, metati
mekečem, meketati
rezgečem, rezgetati
ropočem, ropotati
trepečem trepetati
sečem, šetati se
šegečem, šegetati
šepečem, šepetati

dišem, dihati
iščem, iskati
jočem, jokati
kišem, kihati
lažem, lagati
mičem, mikati
pišem, pihati
skačem, skakati
stržem, strgati
sučem, sukati
tičem, tikati se
vičem, vikati

kažem, kazati
kličem, klicati

krešem. kresati
ližem, lizati
mažem, mazati
pišem, pisati
plešem, plesati
prežem, prežati se
režem, rezati
tešem, tesati
vežem, vezati

črepljem, črepati
devljem, deva ti
dremljem, dremati
gibljem, gibati
hripljem, hripati
jemljem, jemati
kapi jem, kapati
kimljem, kimati
klepljem, klepati
kopljem, kopati
kopljem, kopati se
pipljem, pipati
sipljem, sipati
snemljem, snemati
ščipljem, ščipati
šivljem, šivati
škripljem, škripati
tipljem, tipati
zibljem, zibati
zobljem, zobati.

bleskečem, blesketati brišem, brisati
drgečem, drgetati češem, česati
glojem, glodati

Opombe.

a)  Glagoli pete vrste so prvotni, izimenski  in iz-
glagolski.

1. Prvotni ali korenski so vsi glagoli tretjega razreda, več
jih je v drugem, malo pa v prvem in četrtem razredu; na pr.

stla-ti, posla-ti, kla-ti, pla-ti, ora-ti, laja-ti, lija-ti, kova-ti, cesa-ti,
gloda-ti, kaza-ti, kdpa-ti se, lclepa-ti, liza-ti, lagd-ti, maza-ti, pisa-ti,
reza-ti, tesa-ti.

2. Izimenski glagoli so na pr. bobna-ti: boben; brzda-ti:
brzda; car a-ti: čar; dela-ti: delo; gneva-ti: gnev; igra-ti: igra.

96

Tako: drgeta-ti, južina-ti, Jcesa-ti se, klopota-ti, konča-ti, križa-ti,
obeta-ti, priča-ti, ropota,-ti, sanja-ti, večerja-ti, voha-ti.

3. Izglagolski glagoli se izvajajo iz prvotnih (korenskih) in
drugotnih glagolov.

a)  Koren prvotnega glagola se podaljšuje ali krepi pred
vrstno spono a; na pr. daja-ti  in dava-ti  — da-ti; vstaja-ti  —
starti; po-znava-ti  — zna-ti; u-bija-ti  — bi-ti; po-čiva-ti — po-či-ti;
iz-liva-ti  — li-ti; po-piva-ti  — piti; raz-vija-ti  — vi-ti; do-biva-ti
— bi-ti; slcriva-ti  — kri-ti; iz-miva-ti  — mi-ti; ob-uva-ti  — ob-u-ti;
suva-ti  — su-ti;

z-bira-ti  — ber (bir),  tako: po-dira-ti, pre-pira-ti, pod-pira-ti,
za-tira-ti, u-mira-ti, iz-vira-ti, o-zira-ti, po-zira-ti  (gl. § 166.);

deva-ti, po-piva-ti, do-spiva-ti; o-greba-ti, za-klipa-ti, po-liga-ti,
leta-ti, po-mita-ti, splčta-ti  itd.

/?) Iz drugotnih glagolov so na pr.

Iz III. vrste: sedeva-ti  od sede-ti,  in ta od ses-ti; o-blediva-ti
- blede-ti  — bled; po-staja-ti ■— sta-ti (= stoja-ti)  — stane-m,
sta-ti; raz-cvetiva-ti  — cvete-ti  — cves-ti  itd.

iz IV. vrste: za-ganja-ti  od goni-ti,  in ta od žene-m, gna-ti;
izpre-vaja-ti  — vodi-ti  — ves-ti; do-haja-ti  — hodi-ti  — šel  (iz
šed-l,  kor. šed-hed ); po-navlja-ti  — po-novi-ti  — nov  itd.

iz V. vrste: vz-dihava-ti  od diha-ti,  in ta od dahni-ti (dehni-ti);
iz-mišljava-ti  — iz-mišlja-ti  — misli-ti  — misel; po-kopava-ti  —
po-kapa-ti  — kopa-ti; zapo-vedava-ti  — zapo-veda-ti  — ve-m  —
vede-ti; iz-pricava-ti  — priča-ti  — priča  itd.

b)  Glagoli V. vrste so nedovršni;  in sicer so glagoli
drugega, tretjega in četrtega razreda trajni  (gl. § 176. c),  kakor
pisa-ti, bra-ti, seja-ti.  Glagoli prvega razreda so trajni,  če so
izimenski, na pr. dela-ti, igra-ti;  op e to val ni pa, če so iz-
glagolski, na pr. leta-ti, skaka-ti.

Dovršni so le: končati, nehati, jenjati, plačati, srečati.

VI. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  ova.

§ 183 . V šesto vrsto štejemo glagole, katerih nedoločnikova
osnova izhaja na -ova (za mehkimi soglasniki na -eva), sedanji-
kova pa na -uje; na pr. kupuje-m, kupova-ti.  — Deblo kupu-  se
v sedanjikovi osnovi podaljša z osnovnim nastavkom -je, v ne¬
določniku pa se končni u pred-a'razveže v-ov  (-ev): kupu-je-m,
kupov-a-ti  (iz kupu-a-ti); boju-je-m, bojev-a-ti  (iz boju-a-ti).

97

kupujem — kupovati.

Nedoločnik:  kupova-ti. — Namenilnik:  kupova-t.

Opombe.

1. Kračja oblika 3. množinske osebe sedanjega časa: kupujo,
ki se nahaja pri starejših pisateljih, je izginila v sedanji sloven¬
ščini iz splošne rabe.

2. Zraven prvotnega sedanjega deležnika na -e, kakor kupuje,
daruje, gospoduj S, potuje, rešujč, vzdihujč,  nahajamo tudi deležnik
na -aje po vplivu V. vrste, kakor kupovaje, darovaje, gospodovaje,
potovaje, reševaje, vzdihovaje.

Najbolj priporočila vreden je tu deležnik na -oč v pri¬
šlo vnem  pomenu, kakor kupujoč, gospodujoč, potujoč, rešujoč,
vzdihujoč;  na pr. Gospod Bog in sv. Peter sta prišla, po svetu p>o-
tujoč, v neko vas.

3. Včasi stoji poudarek na korenu, da u le malo slišimo v
izreki, na pr. varujem, včrujetn, škodujem  itd., toda izpuščati ga ni¬
kakor ne smemo. Krivo je tedaj: varjeni, verjem, škodjem.  Vendar
nam pogostoma rabi velelnik: vari, varite se (= varji, varjite se)
namesto varuj, varujte se;  na pr. Noč in dan se vari greha.  (Jer.)
— Bog te obvari!

Opomba. Iz nedoločnika verovati  se je izcimil sedanjik verovam, veruvam,
in iz tega: venam.  Tako tudi: kmetvam, obedvam, nasledvam , škodvam  itd.,
kar pa ni, da bi posnemali v pisavi.

Slovnica. 8. izd.

98

§ 184 . Nekaj glagolov po VI. vrsti.

bojujem, bojevati
darujem, darovati
gospodujem, gospodovati
gostujem, gostovati
imenujem, imenovati
izpričujem, izpričevati
kljubujem, kljubovati
kmetujem, kmetovati
kraljujem, kraljevati
kupujem, kupovati
mirujem, mirovati
modrujem, modrovati
moledujem, moledovati
namestujem, namestovati
napredujem, napredovati
obedujem, obedovati
obražujem, obraževati
ogledujem, ogledovati

potrebujem, potrebovati
potujem, potovati
praznujem, praznovati
premišljujem, premišljevati
pripovedujem, pripovedovati
prorokujem, prorokovati
radujem, radovati se
spoštujem, spoštovati
sramujem, sramovati se
stanujem, stanovati
strahujem, strahovati
škodujem, škodovati
varujem, varovati
vojskujem, vojskovati
vzdigujem, vzdigovati
vzdihujem, vzdihovati
zaničujem, zaničevati
žrtvujem, žrtvovati.

Opombe.

a)  Glagoli VI. vrste so vsi drugotni, in sicer izimenski
ali iz glagolski.

Izimenski so na pr. darova-ti: dar; dolgova-ti: dolg (dolžen
liti); gladova-ti: glad; Jcmetova-ti: kmet; potova-ti: pot; praznova-ti:
prazen; v erov a-ti: vera.

Izglagolski se izvajajo večjidel iz IV. in V. vrste, na pr.
kupova-ti: kupi-ti; kršceva-ti: krsti-ti; reseva-ti: reži-ti; poučeva-ti:
uci-ti; oznanjeva-ti: oznani-ti; žkodova-ti: škodi-ti; — objedova-ti :
objeda-ti; premetova-ti: meta-ti; poskakova-ti: skaka-ti; izpraseva-ti:
izpraša-ti; sreceva-ti: sreca-ti; zapovedova-ti: zapoveda-ti.

Opomba. Tuje glagole na -i er en si kroji slovenščina, ako jih ne nado¬
mešča z domačimi izrazi, navadno po šesti vrsti; na pr. konstatujem, deklamujem,
prezentujem, fotografujem  itd., ne pa: konstatiram  itd.

Le tedaj rabimo tujo končnico -iram, -irati  po V. vrsti, kadar nam
ni mogoče tujega glagola po domače prikrojiti,  ali kadar bi bila

99

oblika po VI. vrsti preveč prisiljena; na pr. secirati, producirati, promo¬
virati, študirati, marširati, desinficirati, docirati  (ne: selcovati, promovovati  itd.).
— Sicer pa je najboljše, da se takih tujk kolikor mogoče izogibamo.

b)  Glede na trajnost dejanja so glagoli šeste vrste nedo¬
vršni,  in sicer zaznamujejo izimenski glagoli trajajoče,  iz-
glagolski pa opetovalno  dejanje. Tako so na pr.

trajni:  bojevati, darovati, kaznovati, verovati  itd.;

opetovalni:  krščevati, kupovati, plačevati, reševati  itd.

Trstno stopnjevanje glagolov.

§ 185. Slovenski glagol naznanja dejanje ne samo z ozirom
na čas,  v katerem se godi, ampak tudi z ozirom na trajnost
ali konec.  Da mu je pa samemu ob sebi mogoče izražati vse
razmere dejanja in stanja, se premika glagol iz nižjih v višje vrste.
Pri tem prestopu se ojačuje korenski samoglasnik, ali pa narašča
prvotno deblo za jeden ali dva zloga. Vsled svoje tehtnejše oblike
zaznamuje potem glagol dalje trajajoče dejanje, ali pa dobiva
drug pomen.

Najrajši se stopnjujejo prvotni glagoli, na pr.

7 *

100

b)  Iz II. vrste prestopajo glagoli v V. vrsto in postanejo
nedovršni; na pr.

e)  Mnogi neprehajalni  glagoli III. vrste postanejo, sto-
pivši v IV. vrsto, prehajalni; na pr.

e)  Dovršni  glagoli V. vrste postanejo nedovršni,  če
jili pomaknemo v VI. vrsto; na pr.

101

f)  Malo je glagolov, ki se stopnjujejo po štirih ali celd po
več vrstah; na pr.

cves-ti, cvete-ti, raz-cveta-ti, pre-cvetova-ti;
greb-s-ti, o-gre-ni-ti, grabi-ti, o-greba-ti, o-grebova-ti;
leči, leža-ti, loži-ti, po-lega-ti, po-legova-ti;
ses-ti, sede-ti, sadi-ti, po-seda-ti, po-sedova-ti;
s-tis-ni-ti, tišča-ti, tiska-ti, na-tiskova-ti.

Znamenje dovršnih in nedovršnih glagolov.

§ 186. V nesestavljeni obliki so glagoli vseh vrst razen
druge z malo izjemami nedovršni.

O obraževanju dovršnih in nedovršnih glagolov je pomniti:

1. Če hočeš iz nedovršnika  napraviti dovršen  glagol:

a)  postavi ga, če je mogoče, v II. vrsto, na pr. dregati  —
dregniti, stiskati  — stisniti, suvati  — suniti;

b)  sestavi ga v izvirni  obliki s predlogom, na pr. brati

— 'prebrati, nesti  — prinesti, gilesti  — oplesti, seči  — poseči, giniti

— poginiti, voliti  -— izvoliti, živeti  —• doživeti.

Dovršnik ostane dovršnik tudi po sestavi s predlogom, na
pr. kupiti  — odkupiti, leči  — odleči, pustiti  — prepustiti, skočiti

— poskočiti.

2.  Če želiš dovršniku  dati nedovršen  pomen, tedaj ga
pomakni v višji razred, da se na glasu ojači in večjidel tudi za
jeden ali dva zloga naraste. Tako postanejo iz dovršnikov: deti,
kupiti, pasti  — odbrati, prenesti, pozdraviti  itd. nedovršniki: de-
vati, kupovati, padati  — odbirati, prenašati, po¬
zdravljati.

Nedovršniki so v obče trajnega,  ako si jih pa na glasu
povikšal, opetovalnega  pomena. Ponavljalni  so glagoli
V. vrste s prirastkom -eva in pa mnogi, s predlogi sestavljeni
glagoli, ki smo jih s stopnjevanjem pomaknili v VI. vrsto; na pr.

102

Glagoli na -evati  so posebno na Notranjskem v navadi; na

pr. Po letu ko šivam  'planine, doli, in srpe br u šivam,  ko žito
zori.  (Vilh.) — Poezija, dar nebeški, komur v srcu ti cvetivas,
v mrzli zimi ga ogrevaš.  (Vilh.)

3. Dovršni in nedovršni glagoli se večkrat izvajajo iz raznih
debel, na pr. storiti  — delati; ujeti  — loviti; vreči  — metati;
obljubiti  — obetati  (tudi obljubovati)-, reci  — praviti.

II. Spregatev brez osnovnega samoglasnika.

§ 187 . Prvotno so se osebne končnice v sedanjikovih obli¬
kah tudi brez osnovnega samoglasnika ali nastavka pritikale korenu.
Ostanki te spregatve so le še glagoli dam, vem, jem in pomožni
glagol sem.

1. dam — dati.

Sedanjikovo deblo glagolu dam, dati  je dad-,  nedoločnikovo
brez vrstne spone da-.  Končni d od dad-  izpada pred sledečim
m, š, v, pred t pa se izpreminja v s. Oblike od nedoločnikovega
debla se tvorijo po samoglasniškem razredu I. vrste.

Nedoločnik:  da-ti. — Namenilnik:  da-t.

Opomba. 1. Oblika da-m, da-va  je nastala iz dad-m, dad-va;
das-ta, das-te  iz dad-ta, dad-te.  Namesto prvotnega dade  se rabi

103

navadno dado  in tndi dajo (dajo  = dajejo).  Namesto dasta, daste
se govori tudi data, date,  a ne piše.

2. Včasi se rabi namesto dam  polna oblika z osnovnim sa¬
moglasnikom: dadem, dadeš, dade  itd.; na pr. Kadar sam ne bom
imel, dade  drug.  (Cegn.)

2. vem — vedeti.

Sedanjikovo deblo glagolu vem, vedeti  je koren ved-,  nedo¬
ločnik ovo z vrstno spono -e: vede-  po III. vrsti. Končni d od ved-
izpada pred m, š, v, pred t pa se izpreminja v s, kakor pri dam.

Nedoločnik:  vede-ti. — Namenilnik:  vede-t.

Opomba. 1. Včasi se rabi ta glagol, zlasti v narodnih
pesmih, z osnovnim samoglasnikom; na pr. Kar po zemlji leze
ino grede, o hudobi tvoji pravit’ vede.  (N. ps.)

2. Namesto vedo  se govori tudi vij o,  namesto vista, veste
tudi vita, vite,  kar pa se ne piše; na pr. Kadar vesta dva, tedaj
se še zarigljd; kadar vejo trije, vejo vsi ljudji.  (N. pr.)

3. V sestavah stoji v velelniku rajši: vej (-va, -ta, -mo, -te);
na pr. Zapovej morju in vetrovom!  (Ravn.) — Tako tudi: povej,
povejte  zraven povedi, povedite  od glagola povšm,  čigar nedoločnik
se glasi povidati.

3. jem — jesti.

Sedanjikovo deblo glagolu jem, jesti  je koren jed-,  čigar
končni d se pred m, š, v izpušča, pred t pa izpreminja v s.
Nedoločnikovo deblo jed-  se sprega brez vrstne spone po zob¬
niškem razredu I. vrste.

104

Nedoločnik:  jes-ti. — Namenilnik:  jes-t.

Opomba. Kakor vedem  in dadem,  imamo zlasti v narodnih
pesmih tudi: jedem, znadem, imadem  (nam. znam, imam)-,  n. pr.
Orožje imade  vsaka božja stvar na svetu.  (Cegn.) — Vsa modrost
ne zna de, kdaj ni kam.  (Levst.)

4. sem — biti.

Pomožni glagol sem  se dopolnjuje po glagolih bodem  in biti.

a) Sem  nam služi le v sedanjiku;

b) bodem  nam rabi v sedanjiku s pomenom prihodnjega
časa:  ich werde sein, potem v velelniku in v sedanjem deležniku;
sprega se po zobniškem razredu I. vrste;

c) biti  tvori oblike, ki se izvajajo iz nedoločnikovega debla;
sprega se po samoglasniškem razredu L vrste.

Nedoločnik:  bi-ti. — Namenilnik:  bi-t (v sestavah).

105

Opomba, 1. V zvezi z nikalnico ne  se glasi pomožnik sem
v sedanjiku nisem  (redkoma nisem).  Eazen 3. jedninske osebe se
sprega nisem  kakor sem: nisem, nisi, ni  (namesto nije, ne-je)\
nisva, nista; nismo, niste, niso.

2. Pomožnika bodem  in biti  imata, s predlogi sestavljena,
tvoren  pomen, na pr. dobim  ali dobodem, dobiti  (velelnik: do¬
hodi ); iznebim, iznebiti se; prebijem, prebiti  (aushalten); pozabim,
pozabiti.  — Njih spregatev se navadno ravna po IV. vrsti; redke
so oblike: iznebodem, iznebodi; prebodem, prebodi.

3. Ostanek starega aorista je besedica bi  (3. jedninska
oseba), ki izraža pogojni  naklon za vse osebe in števila.

§ 188. Slovenski glagol sam ob sebi ni tako bogat v pre¬
gibih, da bi mogel vse razmere časa in naklona brez tuje po¬
moči s samorastlimi oblikami izražati. Odkar sta se izgubila
nedovršilnik in dovršilnik (imperfekt in aorist), ima slovenščina
razen deležij (t. j. nedoločnika, namenilnika in deležnikov) le
jeden nezložen čas in naklon: sedanjik in velelnik;  vse
druge čase in naklone si opisujemo s pomožniki.

Zloženi časi so tedaj: prihodnji, pretekli in pred¬
pretekli čas;  zloženi nakloni pa: pogojnik in želelnik.

§ 189. Prihodnji čas ali prihodnjik  se obrazi, če
zvežemo II. tvorno - pretekli deležnik z dovršnim pomožnikom
bodem  ali bom.

III. Zloženi časi in nakloni,

1. Prihodnji čas.

Jednina.

Dvojina.

midva bodeva
vidva bodeta
onadva bodeta

Množina.

1. mi bodemo

2. vi bodete

3. oni bodo

106

Pomožni glagol bodem  ali bom  ne stoji rad na prvem mestu
v stavku. Govori se tedaj: jaz se bodem veselil,  ali veselil se
bodem.  Namesto bodem  se rabi tekom govora rajši skrčena oblika:
bom, boš, bo  itd.

Na pr. Strupa mi bo v vinu napivala, ga v pogači mi bo
ponujala.  (N. ps.) — Spominjal se boš tihega pristana, od katerega
si odplul.  (Cegn.)

Opomba. 1 . Kakor glagoli: bodem, pojdem, poletim, potečem,
pojezdim  in še več takih s predlogom po  sestavljenih, imajo tudi
drugi dovršniki že v sedanjikovi obliki sploh prihodnji pomen;

na pr. Ko dorastete, pridete v svet , spoznate zlo in dobro, zapeljevali
vas bodo, pridete v izkušnjavo.  (Cegn.) — Vse veselje v kratkem
mine.  — Življenje ti vzamem, ako me izdaš.

2.  Včasi se opisuje prihodnjik s sedanjikom hočem, hočeš
(čem, češ),  ali imam, imaš  itd.; na pr. Iz njih sadov imate nje
spoznati.  (Trub.) — Tako če zdrav biti moj hlapčič.  (Krelj)

2. Pretekli čas.

§ 190. Pretekli  čas  izobrazimo, če zložimo II. tvorno-
pretekli deležnik s sedanjim pomožnikom: sem, si, je  itd.

.Tednina.

Dvojina.

Množina.

1. jaz sem

2. ti si

3. on je

Pomožnik sem, si, je  itd. se ne stavlja na prvo mesto v
stavku. Govori in piše se tedaj: jaz sem se učil  ali učil sem se;
on se je veselil  ali veselil se je.

Sem  se veže z nikalnico ne  v nisem, nisi, ni  itd., ki stoji
tudi na prvem mestu: nisem se učil  ali učil se nisem.

Na pr. Lenčica se je hitro zasuknila, na konjiča je urno
smuknila.  (N. ps.) — Luč resnice mi je zasvetila, steze prave sreče
so se odkrile.  (Cegn.) — Kjer si pustil svojo moč, tam si išči
pomoč.  (N. pr.)

3. Predpretekli čas.

§ 191. Predpret ekli  čas  se opisuje z II.tvorno-preteklim
deležnikom in s pomožnikom preteklega časa -.jaz sem bil  ali bil sem.

107

Jednina.

1. jaz sem

2. ti si

3. on je

bil, -a, -o
| dodelal, -a, -o

midva sva
vidva sta
onadva sta

Dvojina.

I bila, -i, -i
dodelala, -i, -i

1. mi smo

2. vi ste

3. oni so

Množina.

I bili, -e, -a
dodelali, -e, -a.

Predpretekli čas tvorimo skoro izključno le od dovršnih
glagolov, na pr. jaz sem bil storil, prečital, izdelal.

Opomba. V govoru postavljamo besede v sledečem redu:
jaz sem se bil naučil (učenci so se bili naučili),  ali naučil sem se bil,
ali bil sem se naučil;  toda v 3. jedn. osebi: brat seje bil naučil,  ali
naučil se je bil brat,  ali bil se je brat naučil.  — Jaz sem se ga bil
navadil (bratje so se ga bili navadili),  ali navadil sem se ga bil,
ali bil sem se ga navadil;  toda v 3. jedn. osebi: brat se ga je bil
navadil,  ali navadil se ga je bil brat,  ali bil se ga je brat navadil.

4. Pogojni naklon.

§ 192. Pogojni naklon ali pogojnik  se obrazi z
II. tvorno-preteklim deležnikom, in sicer:

a)  za sedanji in prihodnji  čas s pomožnikom (aoristom)
bi  za vse osebe in števila;

b)  za pretekli  čas  s pomožnim pogojnikom bi bil.

a)  Pogojnik sedanjega in prihodnjega časa.

Jednina.

1. jaz bi

2. ti bi

3. on bi

delal,
-a, -o

Dvojina.

midva bi
vidva bi
onadva bi

delala,
-i, -i

Množina

mi bi
vi bi
oni bi

delali,
-e, a.

Na pr. Na svetu ni človeka, da bi ustregel vsem ljudem.  (N.
pr.) — Ko bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba več drv na svetu.
(N. pr.) — Ko bi nihče ne skrival, ne bi nihče kradel.  (N. pr.)

b)  Pogojnik preteklega časa.

J ednina.

l i “ bi | wi,
1

. on bi I

2. ti bi (  .

dela]

Dvojina.

midva bi
vidva bi
onadva bi

bila, -i, -i
delala, -i, -i

Množina.

mi bi
vi bi
oni bi

bili, -e, -a
delali,-e, -a.

108

Na pr. Ko ne bi bilo nebo poslalo dežja, vse na zemlji bi bilo
kruha stradalo.  — Prenesla pričujoče ure teže bi ne bila let poznih
glava siva.  (Preš.) — Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, oko
klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.  (Preš.)

Opomba. V govoru stavimo besede takd-le: a) Jaz bi se
učil,  ali učil bi se. Jaz bi se ga ne veselil,  ali ne veselil bi se ga,
ali ne bi se ga veselil.  — b) Jaz bi se bil učil,  ali učil bi se bil,
ali bil bi se učil. Jaz bi se ga ne bil veselil,  ali veselil bi se ga ne
bil,  ali ne bi se ga bil veselil.

v

5. Zelelnik.

§ 198. Želelni naklon ali želelnik  (dopustnik) se
tvori, če postavimo besedico naj  pred določni ali pogojni naklon.

a)  Želelnik sedanjega časa.
a)  V določnem naklonu:

Jednina.

1. naj delam,

2 .

3. naj dela,

Dvojina,
naj delava

naj delata,

Množina,
naj delamo

naj delajo,

ali tudi v besednem redu: delam naj, dela naj  itd.

Druge osebe nedostaje ter se nadomešča z velelnikom: delaj,
delajta, delajte.

(3)  V pogojnem naklonu:

Jednina.

1. jaz j bi naj

2. ti > delal,

3. on J -a, -o,

Dvojina.

midva t bi naj
vidva > delala,
onadva I -i, -i,

Množina,
mi i bi naj
vi delali,
oni I -e, -a,

ali tudi v tem-le besednem redu: naj bi (jaz, ti, on) delal (-a, -o)
itd., ali delal bi naj (jaz, ti, on)  itd. — Jaz bi se ga naj veselil,
ali naj bi se ga (jaz, ti, on) veselil , ali veselil bi se ga naj (jaz,
ti, on).

b)  Želelnik preteklega časa.

Jednina.

1. jaz i bi naj

2. ti bil delal,

3. on I -a, -o,

V pogojnem naklonu:

Dvojina.

midva i bi naj
vidva bila delala,
onadva I -i, -i,

Množina,
mi i bi naj
vi bili delali,
oni I -e, -a,

109

ali tudi v tem-le besednem redu: naj bi bil (jaz, ti, on) delal,  ali
delal bi naj bil (jaz, ti, on).  — Jaz bi se ga naj bil veselil,  ali
naj bi se ga bil (jaz, ti, on) veselil,  ali veselil bi se ga naj bil
(jaz, ti, on).

Na pr. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli
naj vmes.  (Pot.) — Naj nas celi svet zapušča, srčno trpi, draga
duša!  (Olib.) — Naj bi nihče ne skrival, nihče bi ne kradel.  (N. pr.)
— Naj bi bilo grmelo in bliskalo, da bi le toča ne bila prihrula!

Opomba. 1. Pomožnik sem, biti  se glasi v želelniku: naj bom (bodem),
naj bo (bode),  ali včasi tudi: naj sem, naj je  itd.

2. Naj  je skrčena oblika iz velelnika nehaj  (lass, lass zu). Prvotna zveza
se je glasila: Naj (= nehaj), da tvoja vest tebi govori  (lass dein Gewissen zu dir
sprechen). (Gutsman.) — Najte (= nehajte), da zvemo  (lasst uns in Brfahrung
bringen). (.Tarn.) — Končno se je veznik da  opustil, in besedica naj  je postala
členica, ki še kaže tu pa tam prvotno svojo glagolsko moč; na pr. naj se
varuje; naj me vpraša; naj bi se učil!

IV. Trpna doba.

§ 194 . Za trpno dobo nima slovenščina lastne oblike in
jo nadomešča s tvorno dobo, kjerkoli je mogoče. Dajemo pa
glagolu trpni pomen:

1. če tvornemu glagolu (razen povratnih) pridenemo po¬
vratni zaimek se; na pr. Kakor se mi streže, tako mi kosa reže.
(N. pr.) — Koder solnce teče, povsod se kruh peče.  (N. pr.)

2. če trpno - preteklemu deležniku pristavimo dotični po¬
možnik, namreč:

a)  za preteklo - sedanji čas sem,, si, je  itd. Kdor je h kruhu
rojen, nikdar hleba ne doseže.  (N. pr.)

b)  za prihodnjik bom, boš, bo  itd. Ne sodite, da ne boste so¬
jeni.  (Met.)

c)  za pretekli čas sem, si, je bil (-a, -o)  itd. Slaba sekira še
nikoli ni bila s tnala ukradena.  (N. pr.)

d) za,  pogojnik bi bil (-a, -o)  itd. Solnce čisto sije, kakor bi
bilo skopano.  (Val.)

e)  za želelnik naj bom, naj bo  itd. Naj bo češčen vekomaj!

f)  za velelnik bodi  itd. Bodi pohvaljena, večna dobrota!  (Ravn.)

g)  za nedoločnik biti. Pohvaljenemu biti nikomur ne preseda.
(N. pr.)

110

Pregled vseh časov,

112

V

C 1 e n i c e.

Prislov.

Kaj in koliker je prislov?

§ 195 . Prislovi  (Adverbia) so nepregibne besede, prvotne
ali izvedene, ki pojasnjujejo dejanja in tudi lastnosti z ozirom
na kraj, čas, način ali vzrok;  na pr. Povsod dobro, doma,
najbolje.  (N. pr.) — Smrt vedno za nami hodi.  (Slom.)

S prislovi je slovenščina zeld bogata; po pomenu jih ločimo
na četvero:

1. Prislovi, ki zaznamujejo kraj.

§ 190 . Krajevni  prislovi naznanjajo:

1. na vprašanje kje?  mesto, kjer se kaj godi ali kaj biva;

2. na vprašanje kam?  pomikanje ali mer dejavnosti-; in

3. na vprašanje kod? (odkod, dokod?)  kraj, koder se kaj vrši.

113

Na vprašanje: kje ?— kam?  Na desni — na desno; na levi
— na levo; pri roči, od rok — vbreg, vkreber; na samem, na
samini — pod se, med se itd.

Na pr. Jabolko ne pade daleč od jablane.  (N. pr.) — Zunaj
lep, znotraj slep.  (N. pr.) — Kjer truplo, tam orli.  (N. pr.) — Kar
se doma skvasi, ne razglasi.  (N. pr.) — Na svetu je lice večkrat
daleč od resnice.  (Cegn.) — Vsaka pot ne drži domov.  (N. pr.)

2. Prislovi, ki značijo čas.

§ 1{)7. Časovni  prislovi naznanjajo:

1. na vprašanje: kdaj?  čas, o katerem se kaj godi ali biva,
in so ti-le:

8

Slovnica. 8. izd.

114

Vprašalno: kdaj?  — Oziralno: kadar.

Na, liip, liipoma; ko bi trenil, ko bi pihnil; po dne, po noči;
spomladi, po letu, jeseni, po zimi; za dne; z nočjd; dopoldne, pred-
poldnem; opoldne, popoldne; do polnoči, po polnoči; črez leto dnij;
predvčeraj, predvčerajšnjim, predvčeranjim, po jutrišnjem; pred-
sinoči; predlani, predlanskim; predietošnjim; dosihdob, posihdob;
nedavno; neutegoma, spotoma, mahoma; v curku; s časom, na¬
zadnje, poslednjič, naposled; s početka, iz konca itd.

Na pr. Rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš.  (N. pr.)
— Najprej štalica in potlej kravica.  (N. pr.) — Spomladi vsaka
bučela krajcar.  (N. pr.) — Drevi utegne marsikaj drugače biti,
kakor je davi bilo.  (Ravn.)

Na pr. Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu tiči.  (N. pr.) —
Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, hrbet obrača.  (N. pr.)

2. na vprašanje kolikokrat (kolikrat)? koliko časa? doklej?  itd.
nadaljevanje ali ponavljanje kakega dejanja.

Vpraš.: kolikokrat? koliko časa?  — Ozir.: kolikorkrat, kolikor časa.

Na pr. Večkrat bit kakor sit.  (N. pr.) — Mojstrov sin dosti¬
krat ni imena vreden.  (N. pr.)

115

3. Prislovi, ki določajo način.

§ 1J)8. Način ovni  prislovi  so:

1.  kolikostni, ki kažejo na vprašanje: koliko?  kolikost
ali silo;

2. kakovostni,  ki kažejo na vprašanje: kako ?  kakovost
ali kakšnost, in

3. trdilni ali nikalni,  s katerimi odgovarjamo na vpra¬
šanja: ali? -li? mar? mar' ne? kaj ne?  itd., in

4. pojasnj e val ni.

8 *

116

Trdilni, nikalni, pojasnjevalni prislovi.

a)  Trdilni: da, kajpada; to je, to je da; to se ve, sevčda;
vsekako; gotovo; po vsaki ceni; le, le le; pač; dro (= dobro);
prav; res, zares, pač res.

b)  Dvomno-trdilni: blizu; baje, prč, bojda; bržkone, bržčas;
menda (= menim da); lahko da; morda; morebiti; neki; nemara;
kakor se kaže; po vsej priliki; po videzu; jedva, komaj; težko,
težko da.

c)  Nikalni: ne, nak; nič; nikar, nikar ne; kratko in malo
ne; celo ne, nikakor ne; na noben način; po nobeni ceni; v
noben kup; zaman, zastonj.

d)  Pojasnjevalni: kratkoma, na kratko; namreč; zlasti; prav
za prav; sploh, v obče.

Opomba. Za načinovne prislove nam rabijo tudi vsi pri¬
devniki  v jedninskem tožilniku srednjega spola, na pr. lepo,
visoko, glasno, vroče, rdeče  itd.

Nekateri pridevniki na -siri  imajo prislovni pomen, kakor
slovenski, nemški, latinski, francoski, dejanski, bratski.  — Krivo je:
po slovenski, po laški govorimo,  namesto po slovensko, po laško,  ali
slovenski, laški govorimo.  Prislovi na -siri  so množinski orodniki
v imenski (nedoločni) obliki (slovenski  — s travniki).

Semkaj spadajo tudi samostalniški prislovi (jedninski in
dvojinski orodniki), kakor mahom, mahoma; križem, križema;
strahom, strahoma; mestoma  (stellenweise); skokoma, curkoma,
stopoma, šparoma, vekoma (od vekomaj do vekomaj)  itd.

Na pr. Kjer se botrina krega, zemlja križem poka.  (N. pr.) —
Kar je preveč, še s kruhom ni dobro.  (N. pr.) — Veliko še imajo
ljudjč, le dosti nikoli.  (N. pr.) —- Visoko letal, nizko padel.  (N. pr.)
■— Majhen lonček hitro vzkipi.  (N. pr.) — Ali verujeta? To je da.
(Ravn.)

4. Prislovi, ki znacijo vzrok.

§ 199. Vzročni  prislovi izražajo vzrok kakega dejanja
in so ti-le:

Na pr. Bog nam ne pošilja tug in nadlog vselej le zato, da
bi nas ponižal, ampak dostikrat zato, da nas povzdigne.  (BI.)

Stopnjevanje prislovov.

§ 200. Prislovi se ne pregibljejo v govoru, kakor imena in
glagoli, po sklonih, osebah, številih ali časih. Ker pa določujejo
prislovi tudi kakovosti, ki jih same ob sebi ali v višji ali v nižji
meri pridevamo stvarem ali dejanju, zato je kakovostnim pri¬
slovom lastno tudi stopnjevanje, kakor pravim pridevnikom za
srednji spol; na pr. lepo  — lepše, najlepše; visoko  — više, najviše,
vseviše; lahko  — laže; dobro  — bolje (boljše), najbolje  (besser —
am besten); bolj  — najbolj  (mehr — am meisten); mehko  — meče,
mehkeje; cesto  — češče  itd.

Vrh tega si še pomni:

blizu: bliže, najbliže; kmalu: prej, poprej;

daleč: dalje, najdalje; malo, majhno: manj, najmanj;

brž: prej, najprej; veliko: več, više; največ, najviše.

118

Na pr. Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje.  (N. pr.) —
Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo.  (N. pr.) — Dvema
pastirjema volk laže ovco ukrade kot jednemu.  (N. pr.) — Sam
najbolje veš, kje se ti je treba praskati.  (N. pr.)

Predlog.

Kaj in koliker je predlog?

§ 201 . Predlogi  (Prapositionen) kažejo razmere oseb
ali stvarij med seboj, ali pa razmerje dejavnosti  do kakega
predmeta; na pr. Za misli  ni nobene uzde.  (N. pr.) — Nič v
ustih kruli po črevesu.  (N. pr.)

Predlogi izražajo v prvi vrsti krajevne razmere,  pa
tudi časovne, načinovne in vzročne;  na pr. na gori; po
božiču; po svoji trmi; za lakoto umreti.

Predlogi pa ne izražajo teh razmer sami ob sebi  (kakor
prislovi), temveč le v zvezi s kakim imenom,  katero stoji
v sklonu, odvisnem od predloga.

Predlogi se vežejo z jednim, z dvema ali s tremi  skloni.

Predlogi % rodilnikom,
a)  Pristni predlogi.

§ 202 . Z rodilnikom se vežejo:

1. brez, do, iz, od, s (z  pred samoglasniki in zvenečimi so¬
glasniki), redkoma za  (na vprašanje kdaj?)-,

2. sestavljeni predlogi izmed, iznad, izpod, izpred, izza.

1. Brez: Brez potu ni medu.  (N. pr.)

do: Prava snaga ne sega samo do praga.  (N. pr.)
iz: Novo življenje klije iz groba.  (Cegn.)
od: Naduha spravi človeka od kruha.  (N. pr.)

S: S starega drevja sadje samo pada.  (N. pr.)

z: Prazno je delo brez sreče z nebes.  (Pot.)

za: Za časa začne žgati, kar hoče kopriva postati.  (N. pr.)

Za dne se moraš učiti, ne po noči.

119

2. izmed: Jeden izmed vaš me bode izdal.  (Met.)
iznad: Iznad glave greš mi v zimo lastovka.  (Vodn.)
izpod: Izpod strupa bolečine kal veselja požend.  (Čb.)
izpred: Izpred očij, iz misli.  (N. pr.)
izza: Izza pasa izdere svetli meč.  (N. ps.)

b)  Nepristni predlogi.

Zraven pristnih ali prvotnih predlogov imamo tudi n e -
pristne  predloge, t. j. prislove ali samostalnike z močjd
pravih predlogov,  kakor blizu, vpričo, konec  itd.

Izmed prislovnih in samostalniških predlogov, ki se vežejo
z rodilnikom, so sledeči najnavadnejši:
blizu: Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.  (N. pr.)
dno: Dno morja gomazi prečudna gomdd  (Ungeziefer).
glede: Gledč cene se ne bova sprla.
konec: Konec vasi stoji za potom stara jablan.
kraj: Kraj suhega drevesa tudi surovo gori.  (N. pr.)
mimo: Krepost bo s seboj vzel mimo smrti star in mlad.  (Led.)
namesto, mesto: Namesto cirilice nam rabi latinica.
okoli: Okoli zlatega teleta svet na sapo raja.  (N. pr.)
okrog, krog: Skleplje okrog glave bele roke.  (N. ps.) — Vsem
ogenj se krog glave sveti.  (N. ps.)
poleg: Bog živi tudi vas poleg nas!  (N. r.)
prek: Burja prek logov leti in drevje šibi.  (Slom.)
razen: Bazen tebe nimam pomočnika.
sredi: Tabor je stal sredi goščave.  (Villi.)

takraj, onkraj, onstran : Slaven svet se giblje onstran naših gor.

(Cegn.) — Onkraj morja si mislijo Slovenci deveto deželo.
tik: Tik sreče nesreča preži.  (N. pr.)

vpričo: Obličje stare mamke se vpričo cvetoče mladine vselej
pomladi.  (Vrt.)

vrh: Vrh hriba so jo nesli.  (N. ps.)

vsled : Vsled lanske uime je cena močno poskočila.

vštric: Vštric poslopja stoji nova cerkev.

zavoljo, radi, zaradi, zastran, zbog: Liban je slovel zastran
krasnih cedrov.  (Verne.) —• Radi jedne muhe si ne prede
pajek mreže.  (N. pr.) — Ni tresla se zbog smrti, ampak
zbog rešitelja.  (Cegn.)

znotraj — zunaj: Znotraj  — zunaj mestnega okoliša.
zraven: Ležala je klada s črnim prtom in zraven nje blazina.  (Cegn.)

120

Predlogi z dajalnikom.

§ 203. Z dajalnikom se vežejo: k, proti, navzlic, kljubu.

K (h pred g in k): Slabo orodje cesta k zamudi.  (N. pr.)
proti: Kadar se proti jugu prevedri, potegni voz pod streho.  (N. pr.)
navzlic, kljubu: Navzlic (kljubu) vsem opoviram domača omika
vendarle napreduje.

Predlodi s tožilnikom.

§ 204. S tožilnikom se vežejo:

m

1. črez (čez), raz, skoz, zoper;

2. na vprašanje kam?  predlogi: na, ob, po, v  in med, nad,
pod, pred, za.

1.  Crez: Življenje je cesta črez plan, črez gore.  (Pot.)

raz: Zdaj so Turki prijahali in raz konje poskakali.  (N. ps.)
skoz: Gre skoz les, ne vidi dreves.  (N. pr.)
zoper: Kdor ni z menoj, ta je zoper mene.  (Met.)

2.  na: Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka.  (N. pr.)
ol): Kdor za tuje prime, ob svoje pride.  (N. pr.)

po: Pošlji mi po sv. olje.  (N. ps.)
v: Od vsake hiše pot v Rim.  (N. pr.)

med: Gorje golobu, ko med orle zajde.  (N. pr.)
nad: Nad tvoje grem kosti.  (N. ps.)
pod: Lavdon dene vse pod meč.  (N. ps.)
pred: Vsaka koklja pred svoje piske brska.  (N. pr.)
za: Trdovratnežu takrat v uho poči, ko mu smrt za tilnik skoči.
(N. pr.)

Predlogi z mestnikom.

§ 205. Z mestnikom se vežejo:

1. o  in pri;

2. na vprašanje kje?  predlogi: na, ob, po, v.

1. o: 0 kresi se dan obesi.  (N. pr.) — O božiču.
pri: Krava pri gobcu molze.  (N. pr.)

2.  na: Na razvalinah novina oživi.  (N. pr.)
ob: Ob vodi zeleni lovec hodi.  (Levst.)

po: Človek po svetu, kakor bučela po cvetu.  (N. pr.)
v: V hlevu je dosti živinice, v kleti pa sladko vinčece, denarja
v skrinji je lep6, v hiši pa pivcev vse polno.  (N. ps.)

121

Predlogi z orodnikom.

§ 20 «. Z orodnikom se vežejo:

1. na vprašanje s kom?  ali s čim?  predlog s (z);

2. na vprašanje kje?  predlogi: med, nad, pod, pred, za.

1. S (z): Kdor s tujim denarjem hišo zida, kamenje na svoj grob

nosi.  (N. pr.) — Bolezen gre z vozom v človeka, iz človeka
po niti.  (N. pr.)

2. med: Med dobrimi sosedi je dobro živeti, dobro umreti.  (N. pr.)
nad: Nad mano, pod mano, krog mene je Bog.  (Vilh.)

pod: Kdor ima pod palcem groš, ta je mož.  (N. pr.)
pred: Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred tujimi
ljudmi.  (Vodn.)

za: Krivica se za mizo smeje, pravica pa za vrati joče.  (N. pr.)

Veznik.

Kaj in koliker je veznik?

§ 207. Vezniki so členice, katere vežejo posamezne besede
ali cele stavke v skupine. Po njihovi rabi v priredno- in pod-
redno-zloženih stavkih  jih ločimo v priredne in podredne
veznike.

1. Priredni vezniki.

Po svojem pomenu so priredni vezniki:

a)  vezalni: i, in, ino; pa; ter; tudi, i; i — i; ne le — ampak
tudi; ne samo — temveč tudi; ne — ne, ni — ni, niti — niti; tako
■— kakor; dalje; potem, potlej; k temu, natd, vrh tega; naposled.
Včasi—včasi; zdaj — zdaj; nekaj — nekaj; nekoliko — nekoliko;
deloma — deloma. Kakor, kot, ko; namreč; zlasti.

b)  protivni: a, ali; pa, pak; toda; le, le da; samo; samo da;
vendar, vendarle, pa vendar; pri vsem tem. Ne — ampak; ne

, — temveč; ne — marveč; ne kar, ni pa kar.

c)  ločilni: ali; ali — ali; bodi(si) -— bodi(si).

d)  vzročni: zakaj, kajti; saj; sicer; drugače; inače.

e)  sklepalni: zat<3, zatorej, torej; zategadelj, zategavoljo,
zaradi tega; vsled tega; po takem, po tem takem; tedaj.

122

Na pr. Mera in vaga v nebesa pomaga.  .(N. pr.) ■— Slovenščino
varuje Kras, burja pa Cie.  (Čb.) — Sanja je laž, a Bog je istina-
(N. pr.) — Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo.  (Met.) —
Molči, molči, mlada Breda, saj že nama stolp naproti gleda.  (N. ps.)

— Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo.  (Met.)

— Zgodbe sveta so najboljša knjiga življenja; zatorej  se uči
domače in svetovne zgodovine.

2. Podredni vezniki.

Podredni vezniki so:

a)  krajevni: kjer, kjerkoli; koder, koderkoli; kamor, kamor¬
koli; odkoder itd.

b)  časovni: kadar; ko; dokler; kar, odkar; prej nego, predno,
prej ko; kakor, s čim, komaj, brž ko, kakor hitro.

c)  primerjalni: kakor — tako; kolikor — toliko; kakor, ko,
nego; kar; čim (več, bolj, manj) — tem (več, bolj, manj); kolikor
(više itd.) — toliko (niže); več ko, manj ko — toliko več; kakor da.

d)  vzročni: ki, ko, ker.

e)  pogojni: če, ako, ko.

f)  dopustni: samo da, da le; dasi, dasitudi, četudi, akoravno,
čeravno, daravno, čepray.

g)  namerni in posledični: da.

Na pr. Koder solnce teče, povsod se kruh peče.  (N. pr.) - j -
Bridke sape ne pozabi, ko te pomlad v svate vabi.  (Kos.) — Kakor
mati prede, tako hči tke.  (N/ pr.) Ko človeka smrt ugrabi, s
seboj celo nič ne nese kakor pravična dela svoja,  (Cegn.) — Med
se liže, ker je sladek.  (N. pr.) — Ako ne teče, p/a kaplje.  (N. pr.)

— Bog nam pošilja križe in nadloge, da ne bi nanj pozabili.

Medmet.

Kaj in koliker je medmet?

$ 208. Medmeti  so besedice, ki naznanjajo dušne občutke
(na pr. žalost, radost itd.), ali ki posnemajo naravne glasove, pa
ne stoje v nobeni slovnični zvezi z drugim govorom.

123

1. Medmeti za dušne občutke:

a)  glasovi radosti in veselja: a! lia lia! ala! juhe! hura!
hopsasa! blagor!

b)  glasovi žalosti: ah! oh! jo! oj! joj! o joj! jojmene!
bogme! gorje! za božjo voljo! za božji čas!

c)  glaso.vi gnusen j a in n ep o volj  no  s ti:  ba! fej! fej te
bodi! čaj čaj! bes te plentaj! bes te lopi!

d)  glasovi hude bolečine:  as! oh! božji križ!

e)  glasovi zamolklega klicanja:  st! pst! he! čaj! čajte!

f)  glasovi v izpodbujo:  ala! no! nuj! nujmo! nujte! udri!
udrimo!

g)  glasovi začudenja:  oho! dete! dete vendar! hencaj!
kaj pa še! primaruha! ni mogoče! raca na vodi!

h)  glasovi za opomin j e vanj  e:  čuj, čujta, čujte! tiho!
tiho bodi! lej, lejta, lejte no! viž, viž no! hajdi, liajdimo! nujmo!
nujte! nikari, nikarte! z mirom!

i)  razni izreki in voščila:  za Boga! pri moji veri! mož-
beseda! —■ Bog! Bog da je! hvala Bogu! Bog bodi zahvaljen! z
Bogom! srečno! Bog daj! Bog pomozi (pomagaj)! Bog hotel! Bog
te (vas) živi! Bog te sprimi! slava! živio! živel (-a, -o)! živeli!
— Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog prenesi! glava te bolela!
zemlja te požrla! — in še več jednakih narodnih rekov.

k)  glasovi, s katerimi kličemo ali gonimo domače žiyali:
(kokoši) nu nu! vššš; —(race) put put! rac rac! — (pse, mačke)
ps ps! tč tč! muc muc! — (ovce, koze) bic bic! kez kez!—
(vole, konje) na na! hejs, stija! liijo! itd.

2. Medmeti za naravne glasove: klip! klap! pik! pok! pika
pok! rsk! tresk! pif! paf! puf! huš! frk! cin! pač! itd.

Tretji del.

Besedotvorje.

U v o d.

§ 209. Prečudni so potje in mnogovrstne postave, po ka¬
terih se razvija in izrašča slovensko besedišče. Besede nastajajo:

a)  po izpeljavi,  ako tvorimo besede s posameznimi
obrazili; na pr. brod-nik, brod-nina, brod-išče;

b)  po sestavi,  če vežemo posamezne besede v nove
besedne celote; na pr. kolo-vrat, hudo-urnik, sto-letje.

Ogromna večina besed se izvaja in sestavlja iz pristno slo¬
venskih korenov, ki služijo tudi drugim slovanskim jezikom v
podstavo. Le majhno število slovenskih besed ni vzrastlo na
domačih tleh, temveč je tujega, t. j. neslovanskega izvira.

Izpeljava.

§ 210. Pri izpeljavi moramo paziti na koren, na deblo
in na obrazila.

Koren  je prvotni ali temeljni jezikov del, iz katerega na¬
stajajo besede. Različno od korena je deblo.

Deblo  je zlog ali beseda, ki je nastala po glasovni vik-
šavi naravnost iz korena.

Obrazila  so pripone, ki se pri tikaj o, same ob sebi še
temne in nedoločne, korenu ali deblu za nove pomene.

Tako so na pr. v besedah: brodnina, travnik, gro¬
bišče, mrazota,

koreni: bred, tru, greh, mer z,
debla: brod-, trav-, grob-, mraz-,
obrazila: -nina, -nik, -išče, -ota.

Debla: brod, grob, mraz  so ob jednem tudi samostojne be¬
sede; toda njih pripona -u se je pri moških samostalnikih v slo¬
venščini obrusila, dočim še pri ženskih in srednjih samostalnikih
živi v končnicah -a in -o; na pr. brod  (nam. brod-il), trav-a, sel-o.

125

Samostalniki brez vidnega obrazila kažejo navadno le še
ojačen korenski samoglasnik (§ 19.), na pr. bred  — brod,  greb
— grob, tek  — tok, rek  —pr o - rok, ber  — z-bor, ku  — kov,
snu  — snov, bi  — boj, vi  — za-voj, mer  — p o-mor  itd.

Z obrazili je slovenščina zelč bogata; v njih se razodeva
moč in gibčnost našega kakor drugih slovanskih jezikov.

A. Izpeljava samostalnikov.

Pri tvoritvi samostalnih imen nam rabijo posebno ta-le
obrazila ali pripone:

I. Pripone moških samostalnikov.

§ 211 . Moški samostalniki, ki značijo rod, opravilo,
lastnosti  itd., se obrazujejo z naslednjimi priponami.

Pripona -ač pomenja, pritaknjena deblu nedovršnih glagolov,
moške osebe, ki se pečajo s tem, kar glagol razodeva; na pr.
bahač, berač, jahač, kopač, kovač, krojač, ordč, vezdč.  — Za ženske
osebe se dodeva še -ica,  na pr. beračica, kovačica, krojačica.

Opomba. Včasi se pritika -ač tudi samostalnikom, na pr. bradač , brentdč,
(jostdč , lcljundč, nogdč.

-aj se pritika najrajši glagolom, redkeje imenom, in kaže
na služeče ali delajoče osebe,  na pr. čuvaj, kričdj, točaj,
ščuvaj, streždj.

Opomba. Pripona -aj tvori tudi samostalnike, ki značijo:

a)  ločila v slovnici, na pr. klicaj, oklepaj, vezaj, vprašaj;

b)  daljavo med dvema ali več stvarmi, na pr. lučaj, skokdj, stečaj,
streljaj, tečaj;

c)  z imenom zrastla, pomenja razne osebe in reči moškega spola, na pr.
otročaj, naročaj, prhljaj, vršdj.

-Ijaj, glagolski koreniki dodana, izraža dejanje, v hipu
dovršeno, ali pojmovne predmete;  na pr. grižljaj, mahljaj,
migljaj, občutljaj, primerljaj, vzdihljaj.

-ak (ali -jak, za ženski spol se prideva - inja ) pomenja:

a)  pritaknjena samostalnikom in pridevnikom, moške osebe
po njih stanu ali veljavi  v človeški družbi; na pr. divjak,
grajščdk, junak, korenjak, možak, poštenjak, prostak, -prvak, rojak,
siromak, veljak, vojak;  — grajščdkinja, junakinja, rojakinja  itd.

b)  pridejana samostalnikom in pridevnikom na -en,  znači
prostore, shrambe  in druge priprave; na pr. bučelnjak,
cvetnjak, golobnjak, konjak, kravnjak, kurnjak, ovčjak, pesnjak,
sadovnjak, ulnjak, vodnjak, žličnjak.

] 26

Opomba. Samostalniki na -ak pomenjajo tudi:

a)  samce v žfvalstvu, na pr. gosak, lisjak , srnjak;

h)  papirnati denar, pa tudi snovi, na pr. petdle, desetdk, stotak, tisočak;
— beljak, rumenjak;

c)  razno orodje, na pr. obuvale, vinjak, rezdk.

d)  živalsko blato, na pr. golobjak, kravjak, kur jak, mišjak, ptičjak.

-an (ali -jan, za ženski spol se pridene -ka)  prirašča imenom
in zaznamuje:

a)  moške osebe po njih domovanju;  na pr. Azijdn, Egipčan,
Celjan, Celovcem, Goričan , Praždn, Rimljdn; meščan  (iz mest-jan),
trždn, vaščan, gor jan;  — Celjanka, Goričanka; meščanka, tržanka.

Opomba. Imena Dunajčan, Ljubljančan , Mariborčan, Zagrebčan  itd.
niso nastala iz prvotnih imen Dunaj , Ljubljana  itd., ampak iz Dunajec,
Ljubljanec, Maribor ec, Zagrebec  itd., katere oblike so nam pa redkoma v rabi.

b)  moške osebe po njih opravilu ali lastnostih, na pr.
tlačan, župan, modrijan, velikan, pesjan.

cj  samce  v živalstvu in razne druge reči;  na pr. kavran,
lipan  (der Asch), puran; prstan, srpan, bršljan.

-ar (za ženske osebe pristopi -ica).  Ta rodovitna končnica
prirašča najrajši samostalnikom, pa tudi pridevnikom in glagolom
ter pomenja moške osebe  z ozirom na njih opravilo ali
rokodelstvo;  na pr. drvdr, gosldr, kamendr, knjigdr, mesar,
mlinar , ovčar, pisdr, rešetdr, tesar, tiskar, volar, vratar, vrtnar,
zidar, zlatar, zvonar, žličar;  — klobučarica, kravarica, mesarica,
mlinarica, rdmarica, vrtnarica.

Opomba. Po natiki pripone -ija, -ina, -iti, -niča  in -stvo
prirašča po obrazilu -ar  slovenščini mnogo novih besed.

Končnica -ija  kaže na rokodelstvo ali obrt: mesarija,
ovčarija, vrtnarija;

-ina  na plačilo  za delo: tiskarina, pisarina, vrtnarina;

-iti  pomenja, kaj biti ali se pečati s čim:  mlinariti,
pisariti, suknariti, vozariti, žitariti;

-niča  zaznamuje kraje ali prostore,  v katerih kaj biva
ali se kaj opravlja: drvarnica, knjigarnica, pisarnica, tiskarnica;

-stvo  kaže na rokodelstvo ali obrt  kot umetnost:
jeklarstvo, knjigarstvo, tesarstvo, vrtnarstvo, zidarstvo.

-aš kaže na človeka, ki je to, ali ki se peča s tem, kar
samostalnik ali pridevnik razodeva; na pr. banderdš, kočijdš (ko-
čijaž), mejaš, plemenitaš, velikuš.

127

-ec (za ženske osebe -ka ali -ica). To končnico jemlje slo¬
venščina zelb rada v rabo in jo pritika raznim govornim razpolom.

a)  Kadar hočemo imenovati moško osebo po nje domo¬
vanju, rodu ali opravilu,  pritaknemo pripono -ec imenom
naravnost na deblo ali na druga obrazila, posebno na -jan  in -dr;
na pr. Avstrijanec, Ižanec, gorjanec, poljanec; Kranjec, Korošec,
Slovenec, Nemec; samotarec, životarec;  — Avstrijanka, gorjanka;
Kranjica, Korošica, Slovenka, Nemka; samotarka.

b)  Kadar zaznamujemo moške osebe po njih lastnostih,
pridevamo obrazilo -ec  pridevnikom in zaimkom; na pr. belec,
Črnec, glušec, gologlavec, grbavec, jedinec, krivec, kruljavec, lažnivec,
mutec, pešec, potomec, prednamec, slepec, svojec; ujedavec, zaprav¬
ljivec;  — belka, gologlavka, lažnivka, slepica.

c)  Kadar hočemo imenovati delujočo osebo,  pridenemo
pripono -ec  glagolski koreniki ali tvorno-preteklemu deležniku;

na pr. brivec, godec, jedec, jezdec, kosec, kupec, mislec, pevec, pivec,
plevec, strelec, ženjec; igralec, morilec, pisalec, plesalec, poslušalec,
svetovalec, tkalec, volilec;  — pevka, plevica, ženjica; igralka, morilka,
plesalka.

d)  Trpno-preteklemu deležniku pritaknjena, zaznamuje konč¬
nica -ec  trpeče  osebe; na pr. dojenec, poslanec, rejenec, učenec,
utopljenec, znanec;  — dojenka, poslanka, rejenka, učenka.

e)  Pritaknjena svojilnim pridevnikom, pomenja žgane in druge
tekočine,  ali tudi drevesne dele;  na pr. brinovec, hruševec,
pelinovec, slivovec, tepkovec;  — bezgovec (bezeg), gabrovec (gaber),
jesenovec (jesen).

f)  Samostalnikom in pridevnikom dodana, izraža kemijske
prvine in snovi;  na pr. beljakec, greneč, kislec, oglenec, okisanec,
vlečec, žlezec.

-ek pomenja:

a)  pritaknjena glagolski koreniki, dovršeno dejanje ali
nasledek dotičnega dejanja;  na pr. dogodek, dohodek, ovirek,
pridelek, prilepek, obrodek, učinek, navržek, ogrizek, nameček, zaslužek.

b)  trpnemu deležniku dodana, izraža učinek  kakega dejanja;
na pr. dobitek (dobiček), osnutek, ostanek, razvitek, začetek, izgubitek.

-telj (za ženski spol se dodaje -ica).  Ta lepoglasna končnica
prirašča nedoločnilcovemu deblu nedovršnih glagolov ter zaznamuje

128

moške osebe po njih  opravilu; na pr. činitelj, krstitelj, mi-
ritelj, mučitelj, pisatelj, reditelj, roditelj, učitelj, vrsitelj, voditelj,
prijatelj, neprijatelj;  — mučiteljica , pisateljica , učiteljica.

-ež kaže  na  osornega, sitnega ali samogoltnega
človeka, na pr. derez, grabež, gulež, hudobnež, klatež, lakomnež,
prevzetnež, sitnež, snedež.

-ič, po svoji naravi manjšalna pripona, zaznamuje osebe po
njih  rodu in lastnostih:

a)  pritaknjena lastnim imenom, tvori  rodbinska imena,

na pr. Gregorič, Mihelič, Petrič, Župančič; Gregorovič, Ivanovič,
Nikolajevič, Petrovič.

b)  samostalnikom in pridevnikom dodana, pomenja rod ali
mladino  sploh, na pr. cesaric  in cesarjevič, kraljič  in kraljevič,
bratič, sestric, vnučič, otročič, gospodič, mladič, mladenič.

Za ženski spol se dodaj e -na,  kakor cesarična, kraljična,
bratična, sestrična, gospodična.

c)  glagolskemu deblu pritaknjena, znači moške osebe po njih
opravilu,  na pr. mlatič, poganjič, ribič.

-ik (za ženske osebe -ica) zaznamuje:

a)  pritaknjena pridevnikom na -en,  osebe po njih de¬
janju ali stanu,  na pr. bolnik, dolžnik, govornik, pomočnik,
rednik, tožnik, vodnik, voznik, zaporednih; desčtnik, grešnik, du¬
hovnik, glasnik, namestnik, pesnik, popotnik, puščamik;  — besednica,
bolnica, pčsnica, pomočnica, rednica, zapovednica; desčtnica, grešnica,
namčstnica, popdtnica.

b)  trpnemu deležniku dodana, znači trpeče  moške osebe,
na pr. jetnik, mučenik, otetnik, poslanik, rešenih;  tvornega  po¬
mena so vendar: učenik  in odrešenik.

c)  samostalnikom pritaknjena, pomenja kemijske prvine,
na pr. kisik, ogljik, vodik.

-in znači moške osebe po njih lastnostih,  večjidel
z zaničljivim pomenom; na pr. bogatin, capin, fantalin, grdin,
potepin, štrkolin.

Opomba. Kadar hočemo kako posebno veliko in zaničljivo osebo imenovati,
rabimo zraven vekšalnih obrazil -ač, -dk , -ež  tudi še naslednje končnice, ki
imajo skoz in skoz grdilen pomen, kakor -avs, -iha, -on, -uh, -un;  na pr.
hnetavs, pavliha , hlačon , lentih, potepuh, grdim.

129

II. Pripone ženskih samostalnikov.

§ 212. Ženski samostalniki, ki značijo dejanje, shrambe,
snovi, orodja, prostore itd., se obrazujejo z naslednjimi
priponami.

Pripona -ača pomenja orodja,  včasi pa tudi snovi,  na

pr. brisača, gorjača, igrača, kopača, kozača, pokrivača, terača,
vejača, zapenjača;  — pijača, ugrizača (jed).

-ad (-jad) pomenja množino  jednakih stvarij ali rečij, na
pr. črvdd  (rod. črvddi), tel&d, živdd,  ali s pripono -ina: črvadina,
teladina; prhljad, suhljad, zelenjad.

-ava (ali -java) zaznamuje:

a)  pritaknjena nedoločnikovi osnovi nedovršnih glagolov,
dejanje  z ozirom na način dejavnosti;  na pr. pisava, ob¬
ravnava, sklanjava, izpreminjava, stopnjava, veljava.

b)  pridejana samostalniku ali pridevniku, kaže obširna pla¬
ni š č a ali prostore;  na pr. daljava, dobrava, goličava, goščava,
nižava, planjava, puščava, širjava, višava.

c)  dodana samostalnikom ali pridevnikom, izraža umišljene
čin e in stanje; na pr .grenjava, lajšava, težava, zmešnjava, zmotnjava.

d)  zaznamuje snovi in zaloge,  na pr. dišava, kresava,
kurjava, meljava, svečava.

-ba zaznamuje:

a)  če se pritakne koreniki nedovršnih glagolov, de¬
janje ali stanje,  ki se ravnokar vrši ali biva; na pr. dražba,
služba, sodba, tolažba, tožba, vadba, vodba;

b)  če se zveže s koreniko dovršnega glagola,  pa po¬
menja že dovršeno dejanje ali stanje;  na pr. naredba,
obramba, opomba, pogodba, ponudba, postrežba, izprememba, uredba.

-tev (-tva) zaznamuje:

a)  dejanje ali opravilo,  ki se ravnokar ali dalje časa
vrši; na pr. bratev  — bratva, kletev  — kletva, Icositev  — kositva,
molitev  — molitva, pletev  — pletva, setev  — setva, sklanjatev  —
sklanjatva, trgatev  — trgatva, volitev  — volitva, žetev  — žetva;

b)  pomenja tudi razne priprave,  na pr. britev, obutev, odetev.

-iea je jako priljubljena pripona ter izraža razne pomene;

pritika se glagolskim deblom, samostalnikom, pridevnikom in
števnikom.

a)  Glagolskim deblom pritaknjena, pomenja ženske osebe
po njih opravilu;  na pr. izdajica  (Verrather), perica, plevica,
predica, terica, ženjica.

Slovnica. 8. izd.

9

130

b)  moškim samostalnikom pridejana, tvori ženska imena;
na pr. beračica, božica (bog), družica, golobica, gospodarica, kmetica,
kovačica, kraljica, krtica, lisica, oslica, pisateljica, tatica, učiteljica,
vladarica, volčiča, vratarica.

c)  pritaknjena pridevnikom na -en,  znači ženske osebe
po njih dejanju ali stanu;  tvori torej ženska imena  k
moškim samostalnikom na -ik;  na pr. pesnica  — pesnik, bolnica
— bolnik, pomočnica  — pomočnik; desetnica, grešnica, popotnica

(gl. § 211.).

Trpnemu deležniku dodana, znači trpeče ženske osebe;  •

na pr. jetnica, mučenica.

d)  tvori ženske samostalnike  iz pridevnikov in znači
v sam ostal n iški obliki  to, kar izraža pridevnik; na pr.

bistrica (= bistra  voda), desnica, golica, krivica, levica, mladica,
množica, pravica, samica, senica, sladžica, tančica, turščica.

e)  pridevnikom na -en  pridejana, pomenja shrambe in
delavnice;  na pr. čitalnica, drvarnica, bolnica, bolnisčnica, kolnica,
kovačnica, ledenica, mesnica, pisarnica, pivnica, predivnica, spalnica,
sušilnica, žitnica.

Pridevnikom pritaknjena, znači:

f)  bolezni,  katere razodeva že sam pridevnik, na pr.

gorečica, mrzlica, padavica, pljučnica, vročica, zlatica.

g)  vode,  na pr. deževnica, kapnica, potočnica, snežnica, stu¬
denčnica, zeljnica, žveplenica;

h)  razna orodja  in druge priprave;  na pr. nogavica,
rokavica, perotnica, pletenica, sevnica, slamnica, trlica, izpovednica,
včlnica, včtrnica ;

i)  števniku pritaknjena, števila  oseb ali rečij, na pr.
dvojica, trojica, četvčrica,  ali denarje  po njih veljavi in šte¬
vilke, na pr. desetica, dvajsetica, petica, šestica;  — letnica,
stoletnica, tisočletnica.

k)  tvori manj šal n e ženske  samostalnike, kakor hiša  —
hišica  (gl. § 219., 2), toda mnogo takih samostalnikov nima več
manjšalnega pomena; na pr. devica (deva), gorica, kobilica, kozica
(DreifuB), lastovica, latvica, lestvica, matica, palica, pastiričica,
plenica, polica, ročica  (Wagenkipfe), veverica.

-ija izraža:

a)  trpnemu deležniku dodana, učinek  kakega dejanja, na

pr. podrtija, prevzetija, razprtija;

131

b)  pritaknjena samostalnikom ali pridevnikom, razne urade
in stanja;  na pr. namestnija, oblastnija, sodnija, škofija; kmetija,
hudobija, prekucija.

Opomba. 1. Obrazilo -ija  se rado pritika samostalnikom na -ar  ter po-
menja rokodelstvo ali obrt;  na pr. kolarija, pisarija, sleparija  itd. Glej
v § 211. obrazilo -ar.

2.  Obrazilo -ija  je tujega izvira in odgovarja nemškemu -ei  (iz -eie,
srednjevisokonemšld -ie:  Ketzerie — Ketzereie — Ketzerei),  ki se je
razvil iz romanskega -ia;  na pr. Bettelei = beračija,  Schreiberei = pisa¬
rija; kovačija, dečarija, otroiija.

-ina, v slovenščini zeld rodovitna končnica, prirašča samo¬
stalnikom in pridevnikom ter pomenja:

a)  svojilnim pridevnikom dodana, čigavo  st  kake dežele
ali druge reči; na pr. banovina, carjevina, grofovina, kneževina,
kraljevina, vojvodina; domovina, pokrajina, trgovina; cestovina,
mostovina.

b)  skupino  stvarij ali rečij istega plemena; na pr. družina,
laznina, perotnina, živina, lesenina, mesovina, prtenina, železnina ;
manjšina, množina, večina.

c)  mesenino in kože živalske; na pr. bravina, glavina,
govedina, lcozletina, svinjina; kožuhovina, bravina.

d)  plačila in davke;  na pr. brodnina, cestnina, desetina,
mostnina, pisarina, voznina.

e)  razne jezike;  na pr. češčina, francoščina, grščina, la¬
tinščina, nemščina, ruščina, slovenščina, srbščina.

f)  razne lesovine in druge snovi, na pr. bukovina, hrastovina,
hruščevina, kislina, lojevina, medenina, srebrnina, zlatnina.

g)  mnogotere druge reči, ki značijo to, kar razodeva pri¬
devnik; na pr. globočina, gotovina, milina, novina, prvina, starina,
trdina; daljina, planina, ravnina, višina.

-inja tvori:

a)  iz moških samostalnikov ženska imena,  na pr. boginja,
gospodinja, grajščakinja, Grkinja, junakinja, kneginja, rojakinja,
svakinja, služkinja, sosedinja.

b)  redkoma iz pridevnikov pojmovne samostalnike,
na pr. blaginja, draginja, pustinja, svetinja.

-ka tvori ženska imena:

a)  iz moških samostalnikov, na pr. cloljanka, gorjanka,
meščanka, tržanka; Avstrijanka, Celjanka, Slovenka.

132

b)  iz pridevnikov, deležnikov in števnikov, na pr. belka,
lažnivka, mladenka,' rdecka, sivka; igralka, morilka, plesalka, pogo-
relka; potepenka, rejenka, znanka; dvojka, trojka, četverka, osmerka.

-nja prirašča glagolski koreniki in pomenja dejanje z
ozirom  na  v r š i t e v;  na pr. blodnja, izkušnja, košnja, nošnja,
prošnja, vožnja.

-oba znači snov ali zapopadek,  ki jo imajo v sebi reči
in lastnosti, na pr. gniloba, grenkoba, kisloba, sladkoba, svetloba,
trdoba, trohnoba.

V nekaterih besedah stoji pripona -oba  namesto končnice
-ota,  ali -oča,  na pr. hudoba, grdoba, lenoba, zvestoba.

-oča (iz -otja)  pomenja kako svojstvo  in je jednakega po¬
mena kakor končnica -ota,  s katero se pogostoma premenjava;
na pr. čistoča  — čistota, nagoča  — nagota, samoča  — samota, slad¬
koba  — sladkota, sramoča  — sramota.

-ost se zrašča le s pridevniki ter pomenja telesne in dušne
lastnosti ali kakovosti;  na pr. hvaležnost, hitrost, hromost,
mladost, modrost, naglost, nemarnost, pobožnost, pohlevnost, pre¬
vzetnost, samogoltnost, skopost, učenost, vernost, zvestost.

-ota kaže vselej na kako svojstvo  in je bolj stvarnega
(konkretnega) pomena kakor -ost;  na pr. čistota, gluhota, gorkota,
kislota, lakota, mehkota, nagota, sladkota, slepota, suhota, togota,
toplota.

III. Pripone srednjih samostalnikov.

§ 213 . Srednji samostalniki, ki značijo zlasti orodja in
sredstva, prostore, snovi, lastnosti in stanje,  se
obrazujejo z naslednjimi priponami.

Pripone -alo, -člo. -Ilo, -lo priraščajo posebno glagolskim
deblom in pomenjajo orodja in sredstva,  katera nam služijo
v to, da dosežemo ali izvršimo kako dejanje ali namen; na pr.
držalo, kazalo, ogledalo, oralo, pisalo, stojalo, zrcalo;  — omelo, vrtelo,
vršelo  (Mastbaumkorb); — belilo, črnilo, gladilo, gnojilo, hladilo,
krmilo, mazilo, mlatilo, obrazilo, rezilo, sklonilo, šilo, vetrilo, zelenilo;
— maslo, sedlo, teslo, veslo.

-išče se pritika samostalnikom in II. tvorno - preteklemu
deležniku ter pomenja:

a)  kraj,  kjer kaj raste, biva ali se kaj godi; na pr. ajdišče,
bojišče, dvorišče, gledališče, gnojišče, igrališče, kopališče, pokopališče,
prebivališče, pribežališče, stanovališče, tekališče;

133

b)  dele  raznih orodij, na pr. grabljišče, kosišče, platišče,
posteljišče, ratišče, ročišče, toporišče.

Opomba. Namesto -išče  govoriš kranjski (razen dolenjskih) in goriški
Slovenci sploh - iše , na pr. bojiše , dvoriše, gnojiše  itd., kar pa ni, da hi po¬
snemali v pisavi.

-Ivo zaznamuje snovi in priprave  za kako delo, na pr.
belivo, cestivo, gnojivo, gradivo, jestivo, mlezivo, mlativo, netivo, pecivo,
pletivo, predivo, vezivo, strelivo.

-je (prvotno -ije). Ta rodovitna pripona obrazi mnogo besed
pojmovnega in stvarnega pomena ter se pritika pridevnikom,
deležnikom in samostalnikom.

a)  Pridevnikom pritaknjena, tvori pojmovne samostal¬
nike,  na pr. obilje, izobilje, veselje, zdravje, zelenje, milosrdje.

b)  dodana trpno-preteklemu deležniku nedovršnih  gla¬
golov, tvori glagolnike;  na pr. darovanje, povzdigovanje, pre¬
mišljevanje, sedenje, pletenje, učenje;  — kritje, pitje, vretje.

c)  samostalnikom ali njih svojilnikom pridejana, pomenja
skupnost ali množino jednakih  rečij; na pr. bičje, cvetje,
drevje, grozdje, kamenje, kolje, korenje, ličje, listje, perje, protje,
sadje, snopje, šibje, trsje, zelenje;  — borovje, deževje, dobovje, gr¬
movje, skalovje, snopovje, valovje, vodovje.

d)  če jo pridenemo samostalnikom, s predlogi zloženim, po¬
menja kraje in njih lego;  na pr. medgorjc, nagorje , podgorje,
pogorje, predgorje, prigorje, zagorje; medpotje, napotje, razpotje;
predmestje, primestje; medmorje, primorje; vzglavje, vznožje; nad¬
stropje, podstrešje, pritličje.

e)  znači stan,  v katerem se kaj nahaja; na pr. brezumje,
brezglasje, dvoglasje, lepoglasje, malodušje.

Opomba. Prvotna pripona -ije  se je še ohranila v množinskem rodilniku:
nadstropij, predmestij  itd.

-stvo, v stari slovenščini sploh jednakega pomena kakor
-ost,  pomenja:

a)  samostalniku pritaknjena, poseben stan  ali občestvo, na
pr. cesarstvo, gospostvo, krščanstvo, ljudstvo, poganstvo, poljedelstvo,
sosedstvo, učiteljstvo, vojvodstvo; moštvo  (iz mož-stvo), človeštvo  (iz
prvotnega človeč-istvo, človeč-stvo ); — včasi z vstavljenim ov (ev),
na pr. duhovstvo, kraljestvo  (nam. kraljevstvo).

b)  priponi -ar  pritaknjena, kak urad ali umetnost;  na
pr. glavarstvo, mornarstvo; vrtnarstvo  (glej § 211.).

134

c)  s pridevnikom zvezana, lastnost ali stanje,  na pr.
bogastvo  (nam. bogatstvo), lakomstvo, pijanstvo, pregnanstvo, siro¬
maštvo, svojstvo, uboštvo  (iz prvotnega ubož-istvo, ubož-stvo), veli¬
čanstvo (veličastvo).

IV. Tvoritev tujih lastnih imen.

$ 214. Lastnim imenom novejših evropskih jezikov, ki ni¬
majo korena v starodavni grščini in latinščini ali pa v slovan-
ščini, puščamo njih lastno obliko tudi v slovenski pisavi. Drugače
pa ravnamo z lastnimi imeni grškimi in latinskimi in pa s tistimi
tujkami sedanjih narodov, ki so si jih zajeli prvotno iz starih
klasičnih jezikov ali pa iz slovanščine in jih sčasoma prikrojili
po svoje. Tem le dajajmo brez skrbi domače lice, ker se grščina
in latinščina z našo domačo besedo veliko bolj ujema kakor
nemščina. Tako na pr. sezimo pri besedah: Milnchen, Po, Trient,
k prvotni latinski, pri imenih: Leipzig, Lubeck, Riigen  itd. k
slovanski obliki in recimo: Monakovo (Mnihov), Pad, Trident  —
Lipsko, ljubek, llujana.

Opomba. Nekaj nemških imen je že poslovenjenih prišlo v splošno rabo;
tu je pač najboljše, da jih v tej obliki še dalje rabimo, zlasti ker se nemška
oblika le malo prilega slovenskemu govoru; na pr. Frankfurt  — Frankobrod,
Marburg  — Maribor, Salzburg  — Solni grad , Innsbruck — Inomost  itd.
Predaleč segati pa vendar ne kaže; lastnih imen ne smemo toliko pačiti, da bi
se dala težko spoznati. Pišimo tedaj Judenburg,  a ne Judov grud  itd.

§ 215. Da se grška in latinska lastna imena do dobra pri¬
ležejo domači pisavi, treba jim je večkrat že v sredi tuje glasove
preravnati na domače; na pr. Aetna  = Etna, Augustus  = Avgust.
Posebno pa moramo paziti na končnice, da jih prav slovenski pre¬
obrazimo. V tem veljajo sledeča pravila:

1. Grška in latinska moška imena na soglasnik se sklanjajo
sploh po moški, ženska na e in a po ženski sklanjatvi; na pr.
Caesar  = Cezar, Penelope  = Penelopa, Aurora  = Avrora.  Zenska
imena na o,  kakor Kalipso, Gorgo, Leto, Sapfo,  ohranijo v ime¬
novalniku prvotno končnico, sicer pa jih sklanjamo po a-sklanjatvi,
na pr. rod. Kalipse,  daj. Kalipsi.

2.  Z imeni oseb in krajev na -as, -es, -is, -on, -os  ali -us,
-mn  gre takč-le obrniti:

a)  če imajo soglasnik pred končnico, odpahni jim končnico
brez vsake pripone, na pr. Adranon  = Adran, Amphipolis  — Amfipol,

135

Bemosthenes  = Demosten, Orestes = Orest, Aeschglus (Aischglosj =
Eshil, Probus = Prob, Saguntum  = Sagunt.

Da se preveč trdili soglasnikov na koncu ne druži, devamo
med nje gibljivi e; na pr. Alexandros = Aleksander, Patroklos  =
Patrokel; Cipros = Ciper, Patmos = Patent.  — Markuš  se glasi Marko.

Besede na -as  ali -ias  odvržejo rade samo s, na pr. Barnaba-s
= Barnaba, Leonidas  = Leonida, Pelopidas  = Pelopida; Jeremias =
Jeremija, Matthias  = Matija, Tobias  = Tobija.  — Lukas  = Lukež  in
Luka, Thomas  = Tomaž  in Toma.

b)  če stoji a, e ali i pred končnico, odpahni jo in pristavi j;
na pr. Andreas  = Andrej, Aeneas  = Enij, Achilleus  = Ahilej, Mene-
laos = Menelaj, Thimotheus = Timotej; Aloisius = Alojzij.

Opomba. Imena: Ambrosius, Alexius, Antonius, Blasius, Matthaus  se
glase v slovenščini: Ambrož, Aleš , Anton , Blaž, Matevž.

3. Imenom, ki privzemajo v rodilniku sklonilo -os  ali -is,
dajemo slovensko obliko s tem, da rodilniku tujega imena sklo¬
nilo odbijemo, za ženski spol pa še pritaknemo končnico a;  na pr.

Ajas (Ajant-os)  = Ajant, Capijs (Capy-is)  = Kapij, Cocles (Coclit-is)
= Koklit, Cicero (Ciceron-is)  = Ciceron, Orgetorix (Orgetorig-is)  =
Orgetorig, Xenophon (Xenophont-os)  = Ksenofont;  — Hellas (Hellad-os)
= Helada, Ceres (Cerer-is)  = Cerera, Pallas  = Palada, Venus  = Venera.
— Vendar pa: Feliks, Poluks.

4. Tudi imenom dežel  na -ium  se odbije končni -mm,  pri¬
takne pa končnica a (po vplivu ženskega pojma dežela)-,  na pr.
Latium  = Lacija, Regimn  = Regija, Samnium  = Samnija.  Toda
Brundisium  = Brundizij, Bgzantium  = Bizancij.

Opomba. Tako preobražamo tudi občna imena, na pr. cjijmnasium  = gim¬
nazija ; poli/technicum = politehnika;  češče pa -um  celč odpade in predstoječemu
soglasniku se pritika j,  na pr. museum = muzej; conservatorium = konservatorij;
consistorium  = lconsistorij.

5. Latinski množniki (pluralia tantum) s končnico ae  in i
ter grški s končnico ca  in oi  se rabijo v množini s sklonilom e
in i,  na pr. Athenae  = Atene, Delfoi  = Delfi.

B. Izpeljava pridevnikov.

§ 21 (>. Pridevnike tvori slovenščina večinoma po priponah
od drugih besed. Obrazila so mnogovrstna po obliki in po pomenu
in se natikajo posebno imenskim,  pa tudi glagolskim in
prišlo  v n im  osnovam, da izražajo razne lastnosti in razmere.

136

§ 217. I. Svojilna obrazila.

-in (-ina, -ino).  Glavni pomen te pripone je last  in či¬
gav  ost  posamezne določne (ženske) osebe. Svojilne pridevnike
na -in, -ina, -ino  obrazimo le od ženskih samostalnikov, ki po-
menjajo določne ženske  osebe ali živali; na pr. Ana  — Anin
(Anina, Anino); dekla  — deklin, gospodinja  — gospodinjin, nevesta

— nevestin, Neža  — Nežin, Olga  — Olgin, Palada  — Paladin,
sestra  — sestrin, teta  — tetin, vdova  — vdovin, Venera  — Venerin,
žena  — ženin, krava  — kravin, matica  — matičin.

Besede: gospa, lici, mati  imajo pridevnike: gospčnji, hčerin,
materin.

Glasnik c prehaja pred obrazilom v č, na pr., cesarica  —
cesaričin, kraljica  — kraljičin, predica  — predičin.

Opomba, a)  To pripono dajemo voasi tudi moškim samostalnikom na -a,
ki jih sem ter tja še dandanes pregibljemo po ženski sklanjatvi; toda zraven
navadnih oblik: očetov, slugov, starejšinov, vodjev, vojvodov  itd. pišemo le
redkoma: oein, starejsinin  itd. Vedno pa: Godinov, Bolidov, Trdinov  od
Godina, Bolida, Trdina.

I)  Zenski samostalniki, ki ne pomenjajo živih stvarij, ne tvorijo svojilnih
pridevnikov na -in,  ampak pridevnike na -en  (gl. § 218 .); pravilno je torej
pisati: hišna, izbna, solna, vežna vrata; poštni, stavbeni, vladni urad; drazbeni,
družbeni oklic , od samostalnikov hiša, izba  itd.

Izjemoma nahajamo pridevnike, kakor lunin svit, smokvino seme, grabljini
zobje, zarjina luč, soseskini možje.

-ji (-ja, -je).  Ta pripona prirašča posebno živalskim  ime¬
nom, redkoma osebam, in pomenja splošno last ali svojstvo
vsega razpola ali plemena, ne pa kake posamezne stvari kakor

-in;  na pr. gad  — gadja zalega, govedo  — goveje meso, koza  —
kozja brada, krava  — kravje mleko, kura  — kurja mašča, ovca  —
ovčji sir, pes  — pasja noga, riba  — ribje oko, volk  — volčji zob.

Pripona -ji  služi tudi nekaterim osebam, na pr. Bog  — božji,
'človek  — človečji (človeški), knez  — knežji, otrok  — otročji, dete  —
detečji  ali detinji, Martin  — Martinja gos, Sloven  — slovenji (slo¬
venski) ; baba  — babji, vrag  — vražji.  •

Opomba. Namesto pripone -ji  rabi nekaterim živalskim imenom rajši -ov
ali -ski  z jednakim pomenom, na pr. bik  — bikova moč, jazbec  — jazbečeva
mast; krt — krtova dežela; medved  — medvedov brlog , pa medvedja moč; oven

— ovnov rog; slon  — slonova kost; svinja  — svinjsko meso; konj  — konjska griva..

-ov (-ova, -ovo),  za mehkimi soglasniki -ev (-eva, -evo).

137

1. Ta rodovitna pripona nam rabi posebno pri izpeljavi svo¬
jilnih pridevnikov od določnih moških  oseb in se ujema v po¬
menu z obrazilom -in, -ina, -ino;  na pr. brat  — bratov (bratova,
bratovo); fant  — fantov, knez  — knezov, sosed  — sosedov, sin  —
sinov, vojak  — vojakov; cesar  — cesarjev, kralj  — kraljev (kraljev
= koniglich^ pastir  — pastirjev, prijatelj  — prijateljev, učitelj  —
učiteljev; Anton  — Antonov, Janežič  — Janežičev, Ksenofont  —
Ksenofontov, Temistoklej  — Temistoklejev, Schiller  — Schillerjev .

Končnik c prehaja v č, na pr. pevec  — pevčev, strelec  —
strelčev, stric  — stričev, kosec  — koscev.

2. Ta pripona se tudi dodeva:

a)  imenom dreves, grmov, trav  in drugih rastlin
brez ozira na samostalnikov spol; na pr. ajda  — ajdov kruh, breskev

— breskov cvet, bukva  — bukov les, čresnja  — črešnjeva vejica,
hruška  — hruškov pecelj, korenje  — korenjevo seme, leska  — leskov
grm, lipa  — lipov cvet, luk  — lukov duh, mak  — makovo zrno,
smreka  — smrekov storž, želod  — želodova skledica.

b)  nekaterim pojmovnim  in drugim samostalnikom, po¬
sebno tistim, ki nam služijo, kakor da bi pomenjali žive stvari;

na pr. Glasnik  — Glasnikova pisava, velelnik  — velelnikovo obrazilo,
rodilnik  — rodilnikovo sklonilo, zaimek  — zaimkov pomen, sušeč

— suščev prah.

Pravimo pa tudi: jarmova kamba, kolovratovo vreteno, kruhova
skorja  (Brotrinde, skorja kruha,  eine Rinde Brot), ključeva brada,
mečeva nožnica  itd.

-ski (-ska, -sko).  Ta jako rodovitna pripona prirašča brez
ozira na spol imenom narodov, stanov, krajev in časa.
Ona tvori takozvane splošne  svojilne pridevnike, kateri kažejo,
kar je lastno več osebam in stvarem skupaj, ali vsem
ljudem  kakega naroda ali stanu, ali pa vsemu kraju, vsemu

času;  na pr. cesar — cesarski (cesarska, cesarsko); dvoi - dvorski,

Hrvat — hrvatski, kmet  — kmetski, ljud  — ljudski, morje  — morski,
obrtnija  — obrtnijski, pastir  — pastirski, planina  — planinski, Sava

— savski, sestra  — sestrski, Slovan  — slovanski.

Pri izpeljavi gre pomniti:

a)  J e d n o z 1 o ž n i c e, včasi tudi dvozložnice, privzemajo
rade pred obrazilom prirastek ov  ali ev;  na pr. brat  — bratovski
(tudi: bratski), fant  — fantovski, kralj  — kraljevski, Rus  — ruski

138

in rusovski, Žid  — židovski, osel  — oslovski; hlapec  — hlapčevski,
godec  — godčevski. Tat  ima tatinski, dete  — detinski.

b)  Gibljivi polglasnik e pri samostalnikih na -er  se pred
obrazilom -ski  navadno opušča; na pr. Ciper  — ciprski, Oger  —-
ogrski, mojster  — mojstrski, Zader  — zadrski.

c)  Pred pripono -ski  prehajajo goltniki in šumniki  z
obrazilnim s v š; na pr. kovač  — kovaški  (iz kovač-ski)-, Prag  —
praški  (iz prvotnega praž-iski, praž-ski ); Ceh  — češki; Lah  —
laški; človek  — človeški  (iz prvotnega človeč-iski, človeč-ski); pesnik

— pesniški; Amerika  — ameriški; Anglež  — angleški; mož  —
moški  (iz mož-ski).

To premembo nahajamo tudi pri sičnikih c, s, z; na pr.

Celovec  — celovški; deklica  — dekliški; Kras  — kraški; nebesa

— nebeški; Pariz  — pariški; vitez  — viteški;  vendar Francoz  —
francoski, Rus  — ruski, Prus  — pruski  zraven prusovski.

Gradec  ima graški.  Večkrat tudi samostalnikova končnica
-ec  odpade, na pr. dolenjec  — dolenjski, gorenjec  — gorenjski, de¬
lavec  — delavski, pevec  — pevski, rokodelec  — rokodelski.

Zobnik d se včasi izpahne, včasi ne, ali pa se prelije
v sorodni j; na pr. gospod  — gosposki; sosed  — sosčska  zraven
sosedski;  vendar ljud  — ljudski; vojvoda  — vojvodski; Rod  —
rodski. Bled  ima blejski, grad  — grajski, Carigrad  — carigrajski,
Solni grad  pa solnograški.

d)  Kadar tvorimo pridevnike imenom tistih mest, trgov ali
vasij, ki imajo pridevnik in samostalnik v sebi, vzamemo obe
besedi v pridevnik; na pr. Črna gora  — črnogorski, Beli grad  —
belograjski, Novo mesto  — novomeški  (namesto novomestski ), Slovenji
Gradec  — slovenjegraški, Sveti križ  — svetokriški  itd.

e)  Po teh pravilih obrazimo pridevnike tudi tujim imenom,
če imajo tiste končnice kakor v slovenščini; na pr. Azija  —
azijski, Antiohija  — antiohijski, Egipet  — egiptovski, Evropa  —
evropski, Grk  — grški, Kor čira  — korcirski, Delfi  — delfski,
Peloponez  — peloponeški.

Če pa imajo tujke še svoje prvotne končnice, treba jih je
poprej po domače preravnati v samostalnike (§ 215.) ter jim še le
potem dati pridevnikovo obliko; na pr. Aegeus  — Egej  — egejski;
Elisium  — elizij  — elizijs/ci; Cipros  — Ciper  — ciprski; Narbo

— Narbona  — narbonski; Salamis  — Salamina  — salaminski;
ITettas  — Helada  — heladski; Athenae  — Atene  — atenski.

139

§ 218. II. Kakovostna, množilna in snovna obrazila.

Pripona -ast (-asta, -asto),  jednaka nemškim sestavljenkam
s pridevnikom -fOrmig, prirašča moškim, ženskim in srednjim sa¬
mostalnikom, redkeje pridevnikom, ter pomenja kako podobnost;
na pr. cev  — cčvast, črta  •— črtast, dim  — dimast, grb  — grbast,
igla  — iglast, Iclin  — klinast, lisa  — lisast, srp  — srpast; jajce

— jajčast  (iz jajc-jast ), srce  — srčast.

-at (-ata, -ato),  samostalniškemu deblu pritaknjena, kaže na
imetje ali na obilico  tega, kar pomenja ime; na pr. brada

— bradat, gora  — gorat, kamen ■— kamenat (kamnat), kosem  —
kosmat, krilo  — krilat, las — lasat, mož  — možat, noga  — nogat,
pleča  — plečat, plošča  — ploščat, rog  — rogat, uho  — uhat.

Ta pripona se tudi rada pritika pridevnikom na -en,  na pr.
krven  — krvnat, listen  — listnat, ljuden  — ljudnat, mesen  — mesnat,
močen  — močnat, peren  — pernat, skalen  — skalnat, traven  — travnat.

-av (-ava, -avo)  kaže:

a)  če se pritakne koreniki samostalnega  imena, zu¬
nanje svojstvo;  na pr. cunja  — cunjav, dlaka  — dlakav, grba

— grbav, grča  — grčav, guba  — gubav, krasta  — krastav, krv  —
krvav, luska  — luskav; snet  — snetjav, rast  — raščav  (iz rast-jav).

b)  dodana glagolski osnovi, nagnjenost h kakemu de¬
janju;  na pr. bahati se  — bahav  (t. j. kdor se rad baba); gizdati
se  — gizdav, igrati  — igrav, kujati se  — kujav, lišpati se  —
lišpav, opotikati se  — opotikav, ujedati  — ujedav.

Nekaterim se pritika povrh še -en,  kakor bahaven, gizdaven,
kujaven,  in tako tudi: delaven.

Opomba. Včasi stoji -ast  namesto -av,  na pr. cunjast = cunjav, dlakast
= dlakav, pegast  = pegav, žilast = žilav, žlezast = žlezav.

-en (-na, -no,  polglasni e  moškega spola se odpahuje):

a)  Ta rodovitna pripona, osnovi neživih ali brezživotnih
imen pritaknjena (včasi z ov  ali ev),  izraža sploh samostal¬
nikov pomen  v pridevniški obliki in pomenja, kakšno ali
od česa  je kaj. Takih pridevnikov ima slovenščina veliko od
vseh treh spolov:

1. od moškega,  na pr. dolg  — dolžen (dolžna, dolžno,  gl.
§ 23., 4.), dež  — deževen, glad  — gladen  in gladoven, gnoj  —
gnojen, greh  — grešen, kras  •— krasen, prah  — prašen, praznik  —
prazničen, smeh  — smešen, sok  — sočen, strah  — strašen.

140

2. od ženskega, na pr. hvala -— hvalen (hvalna, hvalno),
hudoba  — hudoben, kuga  — kužen, mlaka  — mlačen, moč  — močen,
pokora  — pokoren, rosa  — rosen, snaga ■— snažen, sprava  —
spraven, sreča  — srečen, vera  — veren, voda  — voden.

3. od srednjega, na pr. blato  —■ blaten (blatna, blatno),
čudo  —■ čuden, kresilo  — kresilen, lice  — ličen, mleko  •—- mlečen,
železo  — železen.

Opomba. 1. Nekaj jih je navadnih samo z določno obliko, na pr. božični,
grobni, nočni, zimni  in še več drugih, posebno takih, ki zaznamujejo čas.

2. Po odpahnjenem polglasniku se snideta včasi dva n, na pr. ime  —
imenen, imenna, imenno;  namesto takih oblik tvorimo rajši oblike na -slci,  na
pr. imenski, zaimenski, korenski, sponski, semenski, plemenski  itd.

Pripona -ski  se v obče rada pritika, na pr. poljski, zimski, verski, ženski,
jedninski, množinski  itd.

b)  Pritaknjena glagolskemu korenu ali deležnikom, ima
tvoren ali trpen pomen:

1. tvorno-preteklemu deležniku nedovršnih glagolov
dodana, je vselej tvornega  pomena; na pr. dajal  — dajalen
(dajalna, dajalno), kazal  — kazalen, obetal  — obetalen, ponavljal

— ponavljalen, prehajal  —- prehajalen; redil  —■ redilen; hladil —
hladilen, mečil  — mečilen, svojil  — svojilen, zmagal  — zmagalen.

2. trpnemu deležniku  na -t pritaknjena, daje pridev¬
nikom trpni  pomen kakor -Ijiv;  na pr. pit  — piten, razdrt  —
razdrten, nerazdrten.

3. tvornega ali trpnega  pomena so pridevniki, če se
pritakne pripona glagolski koreniki, in sicer večjidel:

a)  tvornega,  če jo prideneš dovršnim  glagolom, na pr.
obseg  — obsežen, postreg  — postrežen, pouk  — poučen, sned  —
snčden (sneden človek).

d)  trpnega,  če jo prideneš nedo vršnikom,  na pr. jed

— jeden, grez  — grezen, kov  — koven, sek  — sečen, uk  —• učen,
vid  —• viden (neviden).

Opomba. Pazi na razliko trpnega deležnika in pridevnika, kakor: učen,
učena, učeno  — učen, učna, lično; dosežen, -ena, -eno  — dosežen, -žna, -žno;
učena družba  — Učna ura, lični načrt.

-čn (-ena, -eno),  samostalniku dodana, kaže snov,  iz katere
je kaj; na pr. apno  —■ apnen, jeklo  — jeklčn, kamen  — -kamenin,
kost  — kosten  ali koščen  (iz kostjen), lan  — lanin, led  — ledin,
les  —- lesen, med  — meden, ogenj  — ognjen, platno  — platnin,
prst  — prstin, proso  — prosen, steklo  — steklin, sukno  — suknin,
volna  — volnen. Srebro  ima navadno srebrn  namesto srebrin.

141

-It (-ita, -ito)  je jednakega pomena kakor -at;  pridevnike
na -it  podaljšujemo radi s pripono -en;  na pr. ime  — imenit  ali
imeniten (-tna, -o); kamen — kamenit  ali kameniten; pleme—plemenit
ali plemeniten; oko, oči  — očit  ali očiten; srd  — srdit  ali srditen.

Tudi z vstavljenim prirastkom ov: brdo  —brdovit  ali brdo-
viten, glas  — glasovit  ali glasoviten, skala  — skalovit  ali skaloviten,
strah  — strahovit  ali strahoviten, val  — valovit  ali valoviten.

-iv (-iva, -ivo,  včasi tudi: -Ijiv, -Ijiva, -Ijivo)  pomenja:

oj samostalniku  dodana, kako zunanje svojstvo,
ali tudi dušno lastnost;  na pr. črv  — črviv, ljubezen  — lju¬
bezniv, milost  — milostiv  in milostljiv, plesen  — plesniv, pleša  —
plešiv, prah  — prašiv  in prašljiv, snet  — snetiv, šala  — šaljiv,
škoda  — škodljiv; laž  — lažljiv  ali lažniv  (od lažen).

b)  pritaknjena glagolskemu deblu, znači le notranja

s v o j s t v a;  na pr. nagajati  — nagajiv, snesti  — snediv.

Večjidel se privzema Ij,  na pr. bosti  — bodljiv, dremati  —•
dremljiv, krasti  — kradljiv, plašiti  — plašljiv, postreči  — postrežljiv,
pozabiti  — pozabljiv, prepirati se  — prepirljiv, sumiti  — sumljiv,
zabavljati  — zabavljiv, zapravljati  — zapravljiv.

-Ijiv (-Ijiva, -Ijivo)  prirašča glagolskemu  deblu in po-
menja, da se more  kaj zgoditi; torej je vselej trpnega  pomena
jednako nemškim obrazilom: -bar,  -1 i c h ; na pr. doseči  — do¬
segljiv, dovršiti  — dovršljiv, izreči  — neizrekljiv, miniti  — minljiv,
premagati  — premagljiv, slišati  — stisljiv, topiti  — topljiv, videti
— vidljiv; neizpremenljiv, neizprosljiv, nespravljiv.

Opomba. Čestokrat služi namesto pripone -Ijiv  s trpnim pomenom obrazilo
-en,  kakor nedosežen = Iti se ne da doseči; neizvršen, neizbrisen, nenadomesten,
neraben , neslišen, neviden, neizprosen, nestrpen, nepopisen.

-nji (-nja, -nje)  tvori pridevnike od prislovov in pred¬
logov,  redkeje od drugih besed, in kaže razmere kraja, časa
ali načina;  na pr. danes (danas)  — današnji; doli  — dolenji,
dolnji; gori  — gorenji, gornji; jutro  — jutranji; letos  — letošnji;
nekdaj  — nekdanji; notri  — notranji; pred  — prednji; sedaj  —■
sedanji; sinoči  — sinočnji; sredi  — srednji; tedaj  — tedanji;
zunaj  — zunanji; vsekdaj  — vsekdanji.

Dalje  — daljnji (po daljnjem premišljevanju,  nacli weiterem
Nachdenken), toda daljni  (od dalja ) = weit, fern: daljna pot.

142

C. Manj šal na obrazila.

8 219. V manjšalnih besedah je slovenščina zel6 bogata
ter jih prav pogostoma jemlje v rabo. češče nego se to godi v
drugih jezikih. Manjšamo pa v govoru ne samo stvari, v resnici
majhne in drobne, ampak tudi take, ki so nam mile, ljube
in za oko prijetne. Najnavadnejša manjšalna obrazila so:

1. moških imen:

-ec, na pr. brat '— bratec, golob  — golobec, grad  — gradeč,
hleb  — hlebec, kos  — kosec, kot  — koteč, kruh  — kruhec, vrt  —
vrtec, zvon  — zvonec.

-ek, na pr. člen  — členek, kruh — kruhek, klobuk  — klobuček,
nož — nožek, sin  — sinek, stric  — striček, vol  — volek.

-ič, na pr. črv  —■ črvič, grad  — gradič, grozd  — grozdič,
prt  —• prtič, nož  ■— nožič, snop  — snopič, vrh  — vršič.

2 .  ženskih imen:

-ica, na pr. cerkev  — cerkvica, glava  — glavica, hči  — Me¬
rica, hiša  — hišica, izba  — izbica, kaplja kapljica, megla  —
meglica, muha  — mušica, noga  — nožiča, ptica  — ptičica, roka

— ročica, steza  — stezica, zvezda  — zvezdica.

Pri ženskih imenih na soglasnik (i-debla) se i navadno iz¬
pušča, kakor brv  — brvca, krv  — krvca, luč  — lučca, stvar  —
stvarca, žival  — živalca.  — Toda klop  — klopca  in klopica, peč

— pečca  in pečica, vas  pa le vasica.

V množ. rod. se je i ohranil: živalic, lučic  itd.

-ka. na pr. mama — mamica, mamka; slama  — slamica,
slamica; žena  — ženica, ženka; hči  — Merica, hčerka; miš  —
miška; nit  — nitka; piščal  — piščalka.

3. srednjih imen:

-ce, na pr. krilo  — krilce, vino  — vince; drevč  — drčvce,
drevčsce; jedro  — jedrce; kolo  — kolesce; per6  — pčrce, perčsce.

Zavoljo lepoglasja se vrine včasi e, na pr. gnezdo  — gnez¬
dece, mesto  — mestece, pismo  — pisemce, steblo  — stebelce.

-iče, katero pripono privzemajo skupna imena na -je;  na
pr. grozdje  — grozdjiče, perje  — perjiče, snopje  — snopjiče.

Opomba. 1. Množinski samostalniki (pluralia tantum) se manjšajo pra¬
vilno  v množini, na pr. hlače  — hlapice, škarje  — škarjice , vile  —• vilice;
vrata  — vratca  (rod. vratec).

2.  Ženski samostalniki s soglasniškim končnikom (i-debla) prehajajo v
a-sklanjo, na pr. gosli  — goslice, jasli  — jaslice, svisli  — svislice.

143

4. V otroškem milovalnem in prilizovalnem govoru pomanj¬
šujemo pomanjšane besede v drugo, ako se temu ne upira lepo-
glasje. V ta namen se prideva pomanjšani besedi:

-ek za moški  spol, na pr. hlebec  — hlebček , kosec  — košček,
sinek  — sinček , nožič  — nožiček, volil  — voliček.

-ica za ženski  spol, na pr. cerkvica  — cerkvičica, glavica

— glavičica, mamka,  — mamčica, jelka  — jelčica, stvarca  — stvar¬
čica, živalca  — živalčica, kostka  — koščica.

-ice (-ece) za srednji  spol, na pr. gnezdece — gnezdičice,
jajce  — jajčice, solnce  — solnčece, vince  — vinčece.

5. Pridevniki se manjšajo,  t. j. njih pomen se omejuje
navadno z obrazilom:

-kast, na pr. bel  — belkast (-a, -o),  weifllich, etwas weifi;
črn  — črnkast, rumen  — rumenkast, rdeč  —• rdečkast, siv  — sivkast.

-kijat, na pr. bel  — belkljat, črn  — črnkljat, siv  — sivkljat,
in’s Graue spielend.

Opomba. 1. Razen teh imamo še več manjšalnih obrazil, ki se pa red-
koma rabijo; na pr. malehen , bolehen; drobecen; staričen, mrtviien , maličken,
majčken  itd.

2. Ako hočemo večjo obilnost ali silo kake lastnosti povedati, podaljšamo
deblo s prirastkom ov;  na pr. gladen  — gladoven; skalen  — skalovnat; voden

— rodoven.

6. Glagoli se manjšajo s prirastki:

-ka, na pr. čičati — ličkati, čiv  — čivkati, spati  — spančkati,
stopati  — stopicati, zibati  — zibkati.

-lja, na pr. drgati  — drgljati, ječati  — jecljati, mahati  —
mahljati, migati  — migljati, pihati  — pihljati, rezati  — rezljati,
skakati  — skakljati, šumeti  — šumljati.

Opomba. 1. Ako hočemo glagolovo dejanje povekšati, podaljšamo osnovo
s končnico -astiti  ali -ihati;  na pr. lomiti  — lomastiti; mikati  — mikastiti;
sopsti  — sopihati; udriti (udariti)  — udrihati.

2. O tvoritvi glagolov, ki se izvajajo s pomočjo vrstnih spon iz korenov,
glagolov in imen, glej § 157—187.

Sestava,

§ 220. Tvorna moč slovenskega jezika se razodeva posebno
v izpeljavi, katera je prebogata z obrazili za razne pomene; včasi
pa je vendar treba novim rečem iskati potrebnih izrazov v sestavi,
akoravno se ta le malo podaje slovenščini, izvzemši sestavljenke
s predlogi in glagolskimi debli.

144

Med imeni, iz katerih narejamo sestavo, devamo po trdih
soglasnikih veznik o, po mehkih e, na pr. bos-o-nog, golorok, listo-
pad, vodotok, kolovrat;  — lic-e-mer, rdečeličen, svojeglavem

Brez veznika sestavljenih besed ima slovenščina malo, na
pr. medved, polbrat, poldan, polglasnik, polnoč, polsestra.

Prva beseda v sestavljenkah je določilna, druga glavna,
katero prva določuje ali pojasnjuje; tako na pr. so v sestavljenkah:
kolodvor, Triglav, vinograd,  besede dvor, glava, grad  glavne, kolo,
tri, vino  pa določilne.

Kadar slovenimo tuje sestavljenke, pa jim ne moremo ubrati
pravega imena ne po izpeljavi, ne po sestavi, tedaj denemo:

a)  namesto določilnega samostalnika njegov pridevnik
pred glavno besedo, na pr. brusni kamen  — Schleifstein; hišna
vrata  — Hausthor; kravje mleko  — Kuhmilch; kuhinjska sol  —
Kuchensalz; mlinsko kolo  — Mtihlrad; pavje pero  — Pfauenfeder;
strelni prah  — SchieBpulver; žitna cena  — Getreidepreis;

b)  postavimo do ločil n o besedo  v rodilnik brez predloga,
ali v kak odvisen sklon v zvezi s predlogom; na pr. vodja zem¬
ljiških knjig  — Grundbuchsfuhrer; izkazovanje milosti  — Gunst-
bezeigung; blagajnica za ubožce  — Armencasse; ključ od vrat  —
Thiirschlussel; ključ od hišnih vrat  — Hausthorschliissel.

Večkrat je oboje v rabi, kakor oklep za na prsi  zraven
prsni oklep  — Brustharnisch; ruta za okoli vratu  zraven ovratna
ruta  — Halstuch.

A. Sestava samostalnikov.

§ 221 . Samostalnik se sestavlja:

a)  z neglagolskim samostalnikom, pa le bolj redkoma, ker se
sestava neglagolskega samostalnika s samostalnikom upira sloven¬
ščini; na pr. drevored, kolodvor, strahopetec, verozakon, volkodlak.

b)  z glagolskim samostalnikom ali z glagolskim deblom kot
glavno besedo  v sestavi; na pr. bogoljub  (= ki Boga ljubi), bo-
gotaj, blagodar, čarodčj, časopis, delopust, krvolok, krvotok, letopis,
listopad, rodoljub, rokopis, senožet, vinograd, vodomet, vodotok.

c)  s pridevnikom , na pr. golobradec, gostosevci, hudodelec,
hudournik, krivoverec, staroverec, tihotapec.

d)  s števnikom ali zaimkom, na pr. jednook, stoklas  (Trespe),
stoletje, stonoga  (Assel), šestoper, trinog, trinoga, trizob, samorog,
samostan, samouk.

145

e)  z glagolom, na pr. kažipot, tresorepka, Tresoglav, Vladimir,
Vladislav.

f)  s členicami, na pr. brezdno, križempot, nesreča, prelaz,
prevod, prorok, soglasnik, zapeček.

Ii. Sestava pridevnikov.

§ 222. V pridevnik se druži:

a)  samostalnik s samostalnikom, na pr. kozorog, pesoglav,
srebropen, volnolas, zlatoust.

b)  samostalnik s pridevnikom, posebno pri telesnih udih,
na pr. beloglav, belolas, bolnoglav, bosonog, gologlav, krivogled, prazno-
rok, prostolas, širokopleč, strmoglav, svojeglav;  s pripono -en,  na pr.
krivogleden, širokoplečen.

e)  samostalnik z glagolskim deblom ali z deležnikom, na pr.
tresoglav, vrtoglav, vitorog, zvitorep.

d)  samostalnik s števnikom, zaimkom ali s kako členico,
na pr. jednolilc, samouk, samorog, brezzob, razoglav.

ej  pridevnik s samostalnikom, na pr. bogoslužen, čudotvoren,
glavobolen, gromonosen, krvoločen, mlekodajen, vratolomen.

f)  pridevnik s pridevnikom, na pr. blagoglasen, hudomušen,
kratkočasen, lahkoživen, okrogloličen, ostroumen, prostovoljen, rado¬
daren, sladkosneden, sladkousten, zlovoljen.

g)  pridevnik s števnikom ali zaimkom, na pr. četveronožen,
samokolen, samorasel  in samorašč, svojeglavem

h)  pridevnik s členicami, na pr. brezbožen, nedolžen, neroden,
predrzen, prileten, soglasen.

C. Sestava s predlogi.

§ 223. Glagole, pa tudi samostalnike in pridevnike obra-
zimo in preobražamo radi po sestavi s predlogi. Glagolov, z
drugimi besednimi razpoli zloženih, ima slovenščina le malo; na
pr. blagosloviti, blagodariti, blagovoliti, rogoviliti, tihotapiti, vrto-
glaviti.  in še nekaj jednakih, ki so pa naravnost izvedeni od se¬
stavljenih imen.

Po sestavi s predlogi dobivajo glagoli drugačen pomen;
zlasti trpni  glagoli prehajajo v tvorne, nedovršniki v
dovršnike  itd. Navadno se sestavljajo glagoli z jednim
predlogom, na pr. na-lomiti, u-krotiti, za-ložiti;  včasi z dvema,
na pr. iz-pod-nesti, po-raz-deliti, pre-ob-ložiti;  včasi pa s tremi,

10

Slovnica. 8. izd.

146

na pr. izpreobrniti = iz-pre-ob-vrniti.  V takih sestavah je združen
pomen vsakega predloga posebej.

Glede na samostojno rabo in zvezo z drugimi besedami
delimo predloge:

a)  v ločljive, t. j. samostojne,  katere tudi same zase
jemljemo v rabo, in

b)  v neločljive,  kateri žive le še v sestavi z drugimi
besedami. Neločljivi predlogi so: pa-, pra-, pre-, pro-, u-, vz-,
drugi so samostojni.

I. Sestava z ločljivimi predlogi.

§ 224. Ločljivi predlogi ohranjajo svoj prvotni pomen sploh
tudi v sestavah in so ti-le:

brez (nemški -los,  o h ne)  se veže le s samostalnikom ali
s pridevnikom in kaže na kak pomanjkljaj ali o d vzet  ek:
brezdno, brezpamet, brezrokavnik, brezum, brezvetrje, brezzakonje;
— brezbožen, brezimen, brezkončen, breztelesen, brezvetrn, brez¬
vesten,, brezzčb. Na pr. Svetla cesta je razpeta brez neba brez¬
končni zid.  (.Jara.) — Hudoba dela v brezposelnih urah.  (Cegn.)

do kaže:

a)  da je dejanje dospelo  do nekod (= bis zn, lat.
u s q u e a d): dobresti (do srede potoka); dočakati, doiti, dokričati;
domlatiti (do pol nasada); domesti (smeti do klopi); dopleti (do
mejnika); dopresti (do pol koželja); doseči — dosečem (do srede
travnika); dožeti (do prvega ogona). Na pr. Dorastli sta roži do
vrh cerkve , tam gori sta sklenili se.  (N. ps.) — Njegove bridkosti
so do konca dokipele.  (Vrt.)

b)  da je dejanje ali stanje dospelo  do svojega konca,
ali do zaželenega uspeha:  dodelati, dogospodariti, dogotoviti,
dograbiti, dohiteti, doiti, dokončati, domlatiti, dosejati, doslužiti,
dovršiti, dozidati, dozoriti, dožeti; dopovedati komu kaj, domisliti
se (sich erinnern). Na pr. Kdor zna, kmalu dokonča.  (N. pr.) —
Brada dorastla, pamet ne dozorela.  (N. pr.) — Kdor rad plese,
kmalu dopleše.  (N. pr.) — Nesreča človeka hitro doide.  — Lepota
kmalu docvete.

c)  da se toliko doda, da potem nič več ne manjka k po¬
polnosti (=zu, hinzu-,  lat. a d-):  dodejati, dokupiti, doliti, do¬
meniti, donesti, dosoliti, dosuti, dostaviti, dotegniti, dovreči. Na
pr. Pomanjkljivi grški abecedi so toliko brk dostavili , da je imel

147

jezik vse glasove.  (Valj.) — Se malo mrve volom dokladi , detelje
donesi, pazderja dostelji, pa še kaj žita dovrzi.  (Valj.)

Opomba. 1. Predlog' do-  v sestavah se ujema nekoliko s predlogom pri-;
vendar je med njima ta razlika, da zaznamuje do-  dodatek tega, kar je manj¬
kalo, pri-  pa kaže sploh na kako pridajo ali priklado; na pr. dokupiti (da nič
ne bo manjkalo) — prikupiti (k čemu kaj); dodati (kar je še manjkalo) —
pridati (k čemu kaj).

2.  Imena in členice:  dobiček, dodevek, dohod, doklada, določilo, do¬
sega, dostavek, dozorek, — dolččen, dosežen, dovoljen, — doklej, dokler, doslej,
dosorej, do torej, dovolj, dosti.

iz (= aus, heraus,  lat. ex-) pomenja:

a)  da prihaja dejanje od znotraj navzven:  izbiti (heraus-
schlagen), izbrati, izdolbsti, izgnati, izgrebsti, izkopati, izliti, izteči.
Na pr. Volk že vč, s čim si zobč iztrebi.  (N. pr.) — Kdor dolgo
izbira, mu ostane izbirek.  (N. pr.) — Desetkrat obrni besedo na
jeziku, predno jo izrečeš.  (N. pr.)

b)  da se kaj izvrši ali dokonča:  iznebiti se, iznoreti,
izpeljati, izvedriti se, izvesti. Na pr. Dokler živi, nikdar se človek
ne izuči.  (N. pr.) — Ko bi sreča kramo razgrnila, prva bi se blaga
iznebila.  (N. pr.)

c) ,  da se doseže namen;  na pr. izprositi (izmoliti) si kaj,
sicli etwas erbitten; izplačati, izpričati, izmisliti, izneveriti. —
Sploh tvori dovršne glagole iz nedovršnih,  kakor iz¬
boljšati, izmeriti, izpolniti, izprazniti, izvršiti.

d)  pogostoma se pritika glagolom, ki so že z drugimi pred¬
logi zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil, kakor
izpregovoriti, izpodvezati, izpodrezati.

Opomba. 1. Imena in členice:  izbirek, izbornik, izdaja, izdajalec, iz¬
govor, izhod, izpisek, izvolja, — izbirčen, izboren, izvedljiv, — iznenada, izpred,
izmed, iznad, izpod, ižza.

2. Predlogu iz-  se je v sestavah sprednik i pogostoma obrusil, z pa pred
nemimi soglasniki prestopil v S; na pr. znebiti se, spodlezovati, spovedovati
(spoved), spremeniti, spreobrniti, sprevreči, namesto popolnih oblik: iznebiti se,
izpodlezovati, izpovedovati (izpoved), izpremeniti, izprevreči. Popolnim oblikam
gre prednost v pisavi, izvzemši zgaga, skaza, spaka.

med (=zwischen-,  lat. in ter-)  se zlaga s samostalnikom,
včasi s pridevnikom, in pomenja prostor  med dvema ali več
rečmi, ali pa oddelek časa;  na pr. medgorje, medmorje, med¬
nožje, medpotje, medplečje, medmet, — medmašen, medgospojen,
mednaroden, medzoben.

na se ujema z nemškim a n-, auf-, in-,  z lat. a d-, in-,
ter daje:

10 *

148

a)  glagolom pomen, ki ga ima kot predlog  s tožilnikom
in mestnikom: nabosti (aufspieGen), navreči (daraufgeben), najti
(auf etwas kommen = buden), napasti, napeljati, napisati (na desko),
nasaditi, natakniti; — nagovoriti koga k čemu, navaditi, napiti
komu, napraviti koga na kaj, naučiti. Na pr. Vsak na svoj
mlin vodo navrača.  (N. pr.) — Na puh tvojega srda so se nakopičile
vode.  (Ravn.)

b)  pomenja, da je dejanje le načeto,  ali da se dejanje le
nekoliko izvrši:  nagniti (zu faulen anfangen), nakloniti, na¬
lomiti, narezati, navrtati; načeti (hlebec, den Brotlaib anschneiden.
Na pr. Človek namerja, Bog naredi.  (N. pr.) — Drevo se na drevo
naslanja, človek na človeka.  (N. pr.) — Nastreljen pes se strelbe boji.
(N. pr.)

c)  kaže, da se je dejanje izvršilo na mnogih predmetih,
ali da je dospelo do nekega konca:  nadrobiti, naklati, na-
kositi, nakrasti, naliti (vode v kozarec), naloviti, nalomiti (vej
za steljo), namlesti, napisati (mnogo pol), napresti, naprositi, na¬
sekati (mnogo, malo, nekaj drv), nasušiti, nažeti.

d)  pri povratnih glagolih pomenja, da se kdo česa naveliča,
ali da je izvršil dejanje do sitosti:  nagledati se, naigrati se,
najesti se, najezditi se, naklečati se, naležati se, napiti se, na-
plesati se, naskakati se. Na pr. Kdor se veliko po kolenih driča,
ta se kmalu dela naveliča.  (N. pr.) — Da se človek dima nadimi,
ognja se ne bode nagrel.  (N. pr.) — O zarji se zelja nakosim, pod-
meta pa kaše najčm.  (Čb.)

e)  včasi tvori le dovršne glagole iz nedovršnih:
nabiti koga, narediti se, nabrusiti. Na pr. Nabrušen nož rad reže.
(N. pr.) — Nekemu bogatcu se je sin narodil.  (Valj.)

Opomba. Imena in členice: načelo, načrt, nagib, nakovalo, naloga,
namestnik, napor, narod, nasad, — nagnil, naroden, — naprej, naproti, nazaj,
navprek, navdol, naposled, narobe, narazen, nalašč, navzkriž, nanagloma.

nad (= iiber-, ob er-,  lat. s upr a) se druži s samostal¬
nikom, redkeje s pridevnikom in glagolom, ter pomenja, daje
kaj više ali mogočnejše  mimo drugega: nadlega, nadležen,
nadlegovati; nadloga, nadložen; nadpis, nadstrešje, nadstropje,
nadškof, nadučitelj, nadvojvoda, nadzemlje; nadzornik, nadzorovati;
nadziratelj, nadzirati; nadvlada, nadvladati.

o (= um-,  lat. circum-, de-),  s predlogom ob  v rodu,
zaznamuje:

a)  dejanje, ki se razodeva  na  več  (ne na vseh) krajih

149

kake reči: obeliti, obrati, obrisati, ogreti, olupiti, omiti, opeči,
opikati, ostriči. Na pr. Veselo se solnce ozira in žarke o gorah
opira.  (Slom.) — Dosti ožine, malo požre.  (N. pr.) — Kovač ima
klešče, da rok ne opeče.  (N. pr.)

b)  dejanje ali lastnost, ki ne nastopi  na enkrat, ampak
polagoma:  obledeti, odreveneti, ognojiti se, omladiti — omladeti
omočiti, onečediti, oprostiti, oslabeti, osušiti, osvojiti si. Na pr
Kar se omili, ne omrzne.  (N. pr.) — Nebo se po malem oceja.  (Slom.)

•— Osuša mi lice kmetija.  (Čb.) — Belin se odmiče, otravi Snežnik.  (Čb.)

c)  ob kaj priti ali dejati, iznebiti  se česa, ločiti
se od česa: ociganiti, ogoljufati, okrasti, okupiti se (einen schlech-
ten Kauf machen), oporeči (widerrufen), oteliti se. Na pr. Kar
reče, ne oporeče.  (N. pr.)

Opomba. Imena in elenioe: obok, oklep, omah, omet, omota, opora
oseba, osrčje, — omoten, oporen, oseben, — okoli, okrog, osorej, opoldne.

ob (= um-,  lat. circum-)  se ujema nekoliko s predlogom
o,  vendar pomenja:

a)  popolno obdajo ali zajetje  kakega predmeta, ali
dejanje, ki se godi na vseli straneh; obdati, obdelati, obhoditi,
objeti, oblesti, obleteti, obseči, obsejati, obstopiti, obsuti, obteči,
obvezati.

Zaradi blagoglasja b večkrat odpade, ravno tako tudi v, če
se snide z b: opasati, opeti, opisati, osedlati, otesati, obleči, obrniti,
namesto: obpasati, obvleči itd. Na pr. Bog oblači, Bog prevedri.
(N. pr.) — Groza jo je obhajala, na črni grob se zgreznila.  (N. ps.)

— Slast objema celi svet.  (Cb.) — Samec je obletal domače dobrave,
samec obhodil snežene gori.  (Cegn.) — Kraljič opaše sabljico.  (N. ps.)

— Opne ga z lastnim oklepom in z lastnim mečem ga opaše.  (Ravn.)

b)  dejanje, ki se popolnoma dovrši,  ali pa kako izgubo
ali oviro:  obglaviti, obsedeti, obsoditi, — obnemagati, obnemoči,
obupati, obviseti. Na pr- Budalasta moč brž obnemaga.  (N. pr.) —
Kdor na moči slovi, večkrat iztepen na dragi obleži.  (N. pr.)

Opomba. Imena in členice:  obed, obhajilo, obhod, obist, oblak, oblast,
oblega, obleka, obličje, oblika, — oblačen, oblasten, — obkorej, obsorej.

od (= ab-, ent-, weg-,  lat. ab-, abs-)  zaznamuje:

a)  oddaljenje ali ločitev  kakega predmeta od drugega:
odbiti, oddati, oddirjati, odgrizniti, oditi, odjahati, odkrhniti, od¬
kriti, odkupiti, odliti, odmakniti, odvaditi se; — odžvižgati, od-
piskati = žvižgaje, piskaje oditi. Na pr. Dan dan odrine, leto
pa leto.  (N. pr.) — Pod lipico se zavrti, da lip’d vršič odleti.

150

(N. ps.) — Bog že vi, zakaj kozi rog odbije.  (N. pr.) — Bogastvo
človeku smrti ne odpravi.  (N. pr.)

b)  nehanje ali končanje  kakega dejanja, ali stanja:
odbučati, odjužinati, odkipeti, odkositi, odmoliti, odpeti (odpojem),
odrasti, odslužiti, odvečerjati. Na pr. Potrpite, da odmolimo.  (N. ps.)

— Se danes boste odškrleli, vi nadležni pevci, je dejal kmet, ki je
stupo za surke domu prinesel..  (Valj.)

c)  vračanje dejanja  z jednakim dejanjem: odgovoriti

— odgovarjati, odmevati, odpevati, odpisati — odpisovati, odpo¬
vedati, odzdraviti — odzdravljati. Na pr. Kakor se pozdravlja,
tako se odzdravijo.  (N. pr.)

d)  postavljanje v prejšnji stan:  odmotati, odvezati,
odvilmiti hlače (znriickstreifen), odviti.

Opomba, Imena in členioe: odglas, odgovor, odlog, odlok, odpadek,
odpoved, odveza, — odlegel, odročen, — odldej, odslej, odkod, odtod.

po (= h e rum-,  be-  itd.) daje skoro vsem sestavljenkam
svoj prvotni pomen razširjanja  in kaže:

a)  dejanje,  ki se vrši o raznih časih in na raznih mestih,
posebno pri opetovalnili glagolih: pobirati, počivati, poganjati,
pogašati, pohajati, pokladati, polagati, polegati, pomakati, posedati,
postajati, potepati se. Na pr. Ribice po morju plavajo, glavice na
suho pokladajo.  (N. ps.) — Stare vrane ne pobirajo črvov blizu,
brane.  (N. pr.)

b)  dovršitev  dejanja na vseh ali na več predmetih, ali
po raznih osebkih: podaviti (= vse, drugega za drugim zadaviti),
pogoreti, pohoditi, poklati, pokrasti, pokupiti, poloviti, pomoriti,
pomreti, posekati, posvariti, povoziti, pozebsti, požeti. Na pr.
Kdor se preveč poniža, njega, pohodijo.  (N. pr.) — Kopriva ne
pozebe.  (N. pr.) — Smrt stare pokosi, mlade postreli.  (N. pr.) —
Smrt vse poravna (pobota).  (N. pr.) — Vse glaseče stvari so trudne
pozaspale.  (Vodn.)

c)  ponavljanje  kakega dejanja: pobrusiti, pocvitati, po-
cvitovati (Nachbluten treiben), popiliti, popraviti (naclibessern).

d)  omejevanje  kakega dejanja ali stanja glede na čas
ali prostor: poigrati (eine kurze Zeit spielen), pokašljati, poklečati,
poplesati, posedeti, postati, potrpeti. Na pr. Naj delo poleži, dokler
se duh ne ohladi.  (Slom.) — Dobro z brinjem me pokadi.  (N. ps.)

— Moram po otroke, da bi malo posedeli.  (Cegn.)

e)  pokrivanje česa s čim, ali devanje česa na
kaj,  jednako nemškemu be-:  pobeliti, pokopati, pokriti, po-

151

srebriti, posuti, potresti, pozlatiti. Na pr. Smrt pokoplje vse
sovraštvo.  (N. pr.) — Starost vsem lase pobeli.  (N. pr.)

f)  premeno  kakega stanja: podomaeiti, pokristjaniti, po¬
sloveniti, potujčiti, poturčiti se, poživiniti. Na pr. Med živadjo
se človek sam poživini.

g)  tvori prehajal n e glagole  iz neprehajalnih: posedeti
(travo, durch Sitzen das Gras niederdriicken), pohoditi (cvetlice),
popisati (list), politi (koga), pogovoriti (koga, beschwichtigen),
pogovoriti se (sich besprechen).

h)  daje nekaterim glagolom že v sedanjiku prihodnji
pomen,  kakor pobežim, podirjam, pojaham, pojdem, poletim,
poležem, ponesem, popeljem, porečem, potečem, povlečem, poženem,
požvižgam. Na pr. Romarji se vkup zbirajo in črez jezero po¬
peljejo.  (N. ps.) — Jutri poj demo v mesto.

Opomba. Imena in členice: pogodba, pogum, pokoj, pokora, polom,
pomlad, pomoč, popotnik, porok, posip, potok, potrata, potuha, povodenj, povoj,

— pogumen, pomladen, popoten, potreben, — potem, posihdob, poprej, posebej,
počasi, polagoma.

pod (= unter-,  lat. sub-)  kaže na dejanje pod kakim
predmetom, včasi s pomenom skrivnega dejanja: podjarmiti, pod-
kopati, podkovati, podkupiti, podložiti, podnetiti, podorati, pod¬
pisati, podpreti, podstaviti. Na pr. (Jas vse podorje.  (N. pr.) —
Komu peU podkuriti.  (N. r.)

Opomba. Imena:  podboj, podjed, podkev, podklada, podmet, podlaga,
podnožje, podpora, podzemlje, — podložen, podsolnčen, podstopen.

pred (= v or-)  se le redkoma sestavlja, in sicer s samo¬
stalniki, ter kaže na prednje  mesto ali na čas:  predgorje,
predmestje, predgovor; predmet, predlog; predlanski, predvčeranji.

— Z glagoli se ta predlog prav malo druži, na pr. prednašati,
predložiti, predpisati, predstaviti.

pri (=herbei-, hinzu-,  lat. a d-) kaže:

a)  da je kaj blizu, ali da se kaj približuje, ali da se
to doseže,  kar se je namerjavalo pri kakem dejanju: pridejati,
pridružiti, prignati, priti, prijeti, prikleniti, prikupiti, priložiti,
pripeti, prisesti, prisloniti, privaliti (kamen, herbeiwalzen), privezati,
prizidati. Na pr. Času pustimo čas, da pride mož s strdjo.  (N. pr.)

— Prisiljena reč ni dobra.  (N. pr.) — Kdor sam sebi ne privošči, dru¬
gim tudi ne.  (N. pr.) — Iz dobre šole prirastejo boljši časi.  (Slom.)

b)  način,  kako kdo ali kaj dohaja:  pribežati, pribrenčati,
prijadrati, prijezditi, prilajati, prilesti, pripeti (pripojem), pri-

152

plavati, prisopihati, prišumeti, prižvižgati. Na pr. Ko je vinjena
glava, marsikaj iz srca priplava.  (N. pr.) — Muha, katera prileti,
hujše piči.  (N. pr.)

c)  način,  kako se kaj pridobiva:  priberačiti, pridelati,
prigospodariti, prigospodinjiti, prihraniti, prikoledovati, primožiti,
priprositi, prislužiti, pritržiti, privojskovati, priženiti. Na pr. Kar
priprosis, lahko nosiš.  (N. pr.) — Če Bog roke ne stegne, vsi svetniki
ne prikoledujejo.  (N. pr.) — Prirojenih lastnostij nobeden ne ukrade.
(N. pr.)

d)  zmanjševanje:  prigristi (anbeiCen), prikrajšati, pri¬
krojiti, prirezati (vrhe drevesom), prismoditi (si lase), pristriči.
Na pr. Dobro orodje delo prikrajša.  (N. pr.)

Opomba. Imena in elenice: priboljšek, pridelek, prijatelj, prikuha,
priklad, prilika, priloga, primorje, priprava, prisad, prisega, pristava, pritlikovec,
privada, prizemlje, — prijeten, prikladen, primeren, pripraven, priročen.

raz (= z e r -, entzwei-, auseinander-,  lat. d i s -) po¬
men ja:

a) ločitev,  ki pa se lahko kaže tudi v tem, da se vrši
dejanje v razne meri ali na raznih mestih:  razbiti,
razdejati, razdeliti, razdreti, razglasiti, razgnati, razgrniti, raziti
se, razkriti, razkropiti, razlesti, razložiti, raznesti, razodeti, raz-
orati, razpeti, razpustiti, razrezati, razvezati. Na pr. Povsod je
vrag nevoščljivost raznesel.  (N. pr.) — Senca visokih dreves se daleč
razteguje.  (N. pr.) — Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije.
(N. pr.) -— Tjakaj gori se ozrimo, tam verige se razspo.  (Kast.)

b)  razširitev, razmnožitev, okrepča nje:  razbeliti,
razbliniti (durch Walzen breiter machen), raze vesti se, razgreti,
razjeziti, razjokati se, razsrditi, razvaljati, razvedriti, razveseliti,
razžaliti. Na pr. Solnce razvedri oko.  (Čb.)

Opomba. 1. Nekaterim sestavam sta se v ljudskem govoru prva glasnika
obrusila, z pa je pred nemimi soglasniki prestopil v s: spreti, stegniti, strgati,
itd. namesto: razpreti, raztegniti, raztrgati. Na pr. Kdor  ima  strgano  sleme,
prosi vedno za lepo vreme.  (N. pr.) — Svečan stegne  dan.  (N. pr.)

2. Imena in elenice:  razboj, razglas, razkralj, razlaga, razpelo, razpetje,
razpis, razreeje, razsip, razum, razvada, razvoj, — različen, razoglav, razumen.

s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred sič¬
niki in šumniki se) je v sestavi dvojnega pomena, kakor v samo¬
stojni rabi, in znači:

a)  odgovarjajoč predlogu z orodnikom, raznotero združbo
več predmetov  po dejanju, izraženem z glagolom (= z us a na¬
men-,  lat. c um-):  zbrati, združiti, zgnati, zjediniti, zlagati,

153

zložiti, zmesti, znesti, znositi, spisati, sesekati, sestaviti, sešteti,
stlačiti, stopiti, streti, zvezati, zviti, sezidati, seznaniti, sežgati. Na
pr. Kakor se znosi, tako se raztrosi.  (N. pr.) — Zlo spredeno, lahko
zmedeno.  (N. pr.) — Ko stari hrast pade, zruši dostikrat mlade.
(N. pr.) — Kar sezidajo skrbni stariši, razdenš slabi otroci.  (N. pr.)

b)  tvori dovršne glagole  iz nedovršnih: zbosti, zgniti
(segniti), zgrabiti, shraniti, skriti, snesti, zvršiti, seznati se. Na
pr. Pod haljo skrije šmarni kriz.  (N. ps.)

c)  odgovarjajoč predlogu z rodilnikom, kaže, da se kaj s
česa, od zgoraj navzdol premika (=herab-,  lat. de-): zbrisati,
sklatiti, sleči — slačiti, zmakniti, zmetati, sneti —■ snemati, znositi,
spustiti, sesesti (s konja), zvrniti. Na pr. Lisica se dlake zlevi,
zvijaš se ne iznebi.  (N. pr.) — Dota se zmota.  (N. pr.) — Brž
konja zbosi, preobuj.  (N. ps.)

Opomba. 1. Imena in Stenice: zbor, semenj "shod, slog (Stil), zlog
(Silbe), zmes, smetana, sestavek, spis, splavina, stok, zveza, — zložen, neznosen,
— skupaj, zgoraj, spodi, zgolj, stikoma, sploh, zraven.

2. V nekaterih sestavah se nahaja še prvotni so-, kakor sodrga, soglasnik,
somrak, sopar, sosed, soteska, součenec, sovražnik, — soroden, — zoper, zopet.

v (=ein-, hinein-,  lat. in-)  pomenja devanje ali pre¬
stavljanje iz kraja v kraj,  posebno v njegov notranji del,
in se loči od neločljivih predlogov u  in vz;  na pr. vbosti, vbadati,
vdelati, vdeti, vdihniti, vdolbsti, vkuhati, vliti, vložiti, vpeljati,
vpisati, vplesti, vrezati, vriniti, vsaditi, vsesti se, vsiliti, vstaviti,
vstopiti, vtakniti, vtisniti.

Namesto v pišemo u, kadar mu sledi v, na pr. uvesti, uva¬
jati, uvažati, uvrstiti, uvrščati; tedaj tudi: uvedba, uvod, uvoz,
uvožnja, uvrstba, uvrstitev.

Na pr. V to se vtika, kar ga mika.  (N. pr.) — Sova je bila
teta, se je za mizo vtepla.  (N. ps.) — V bogatih državah se veš
blaga izvaža nego uvaža.  — Na Gosposvetskem polju so se vmeššali
koroški vojvode.

Opomba. 1. Predlog v se mora vselej pisati tam, kjer se po pomenu na¬
tanko loti od predloga u. Sestave z v pomenjajo sploh devanje v kako
reč,  sestave z u pa zaznamujejo odstranitev ali dovršitev kakega de¬
janja;  na pr. vnesti, vnašati  — unesti , unašati  (hineintragen — davontragen);
vrezati  — urezati  (hineinschneiden — abschneiden); vstaviti, vstavljati  — ustaviti,
ustavljati  (einsetzen — zum Stehen bringen); vlomiti  — ulomiti  (einbrechen —
abbrechen); vsekati  — usekati; všteti  — ušteti se  (einzahlen — sich verzahlen);
vpihniti (ogenj,  einblasen, aufblasen) — upihniti (luč,  ausblasen); vsaditi  (ein¬
setzen, pfianzen) — usaditi se  (einsinken, abrutschen); vbiti  (hineinschlagen) —
ubiti  (erschlagen) itd. (Prim. predlog m  v § 225.)

154

2. Imena in členice: vhod, vprega, vstop, uvod, — vmesen, vnet, —
vkup, vprek, vpričo, vsled, vmes, vnemar, vedno.

za se pogostoma zlaga z imeni, glagoli in členicami ter
daje zloženkam zeld različen pomen. V sestavi znači ta predlog:

a)  pomikanje  za kako reč: zaiti (solnce je zašlo za goro);
zalesti koga (einen ertappen = lun ter seine Streiche kommen);
zaostati za kom (liinter jemandem zuriickbleiben); zasesti (zasedli
so cesto, mit einem Hinterhalt besetzen = sicli liinter etwas setzen).

b)  kako zaprečenje  s tem, da kdo sebe ali da se kaj
drugega postavi pred kako reč: zadržati (zuriickhalten), zakleniti,
zakopati, zakriti, žaleči (to bo veliko zaleglo, das wird viel aus-
geben = einen groben Raum liegend bedecken), založiti, zamesti
(ceste je zamelo), zapreti, zarasti, zasesti, zastreti (verhangen),
zasuti, zazidati (okna). Na pr. Ne zapiraj srca pravicam svetim
drage domovine!  (Cegn.) — Kreposti razmakni srce na stežaj, a
skrbno ga strasti zakleni!  (Greg.)

c)  pomikanje v notranjost, zahajanje  na nepravo
pot, napačno opravljanje  kakega dela (= ver-, feli  1 -):
zabloditi (na krivo pot), zaiti (sich verirren, fehlgehen), zabresti
(v blato), zadolžiti se, zagovoriti se (sicli verreden), zanesti (ver-
tragen), zareči se, zastriči (fehlerhaft sclieren), zašteti se, zavleči
(verschleppen). Na pr. Kavke rade denar zanesi.  (Cig.) — Pes
je mrtvega zajca zavlekel v grmovje.

d)  začetek dejanja ali enkratno dejanje:  zablisniti,
zaboleti, zadivjati, zadoneti, zadremati, zagrmeti, zakričati, zapeti,
zapiskati, zardeti, zaspati, zasvetiti se, zatrobiti, zavpiti, zazvoniti,
zažvižgati. Na pr. Zasede belca brzega, zaskrtne podkev, zapraši.
(N. ps.) — Zaraja z njo, jo zavrti, da glavica jo zaboli.  (N. ps.) —
Meč rabelj prvič zavihti, ali meč med pleči ostrmi; ko drugič se
zabliska meč, vrtnarju pade glava preč.  (N. ps.) — Voda je huda
šiba, kadar zadivjd.  (Cegn.)

e)  zapravljanje ali izgubo kake reči  s tem, kar
nesestavljeni glagol pomenja: zagospodariti (verwirtschaften),
zaigrati, zajesti (svoje imenje), zakmetovati, zaležati (kosilo), za¬
muditi, zapiti, zapravdati, zapraviti (durch sclileclites Gebaliren
etvvas verthun), zavojskovati. Na pr. Kdor zamudi, naj gloje kosti.
(N. pr.) — Lenuh dostikrat kosilo zaleži.  (N. pr.) — Blago se po
niti nabira, pa po vrvi zapravlja.  (N. pr.)

f)  dovršnost dejanja:  zabosti (erstechen), zadaviti
(erwitrgen), zagledati, zaklati, zameniti, zaslišati, zavidati, zazreti,

155

zažgati. Na pr. V jednem hipu mora zameniti časno z večnim.
(Cegn.) — Zažgati je lahko, hud ogenj pogasiti pa težko.  (N. pr.)

Opomba. Imena  in čl  e ni  c e:  začimba, zagovor, zagreb, zahod, zaklep,
zalega, zaloga, zamuda, zapah, zarod, zaroka, zastava, zatilja, zavora, — zapaden,
zamuden, zapomljiv, — zakaj, zatč, zatorej, zategavoljo, zares, zastonj, zapored,
zaradi, zastran.

II. Sestava z neločljivimi predlogi.

§ 225. Samo v sestavi nam rabijo sledeči predlogi:

pa je soroden s predlogom po  (prvotno = nach) in zazna¬
muje nekaj nepristnega, slabega;  nahaja se lev nekaterih
besedah, kakor paberki (paberkovati), paglavec, pagovor (Nach-
wort), pamet, panoga, parobek, paroj (Nachschtvarm), pastorek,
pastorka, patoka, pavera (Aberglaube), pavrsta (Abart).

pra (= ur, istega izvira kakor pre-)  kaže na prvotni po-
četek,  na pr. prababica, praded, pradoba, pramati, praotec, pra¬
vnuk, prapravnnk; prastar, pradaven, pravečen.

Na pomenu se ujema s predlogom pred,  s katerim se včasi
tudi zamenja, na pr. pred ded, predstariši.

pre (= liber-, um-,  lat. trans-, super-)  zaznamuje:

a)  mer dejavnosti skoz ali črez kak predmet, ali
premikanje mimo kakega predmeta:  prebiti (durch-
schlagen), prebosti, preglodati, pregniti, pregristi, preiti, pre¬
leteti, prelomiti, premeriti, premočiti, preplavati, prerezati, pre¬
slišati, preteči, prezirati. Na pr. Potrpljenje železne duri prebije.
(N. pr.) — Kakor prišlo, tako prešlo.  (N. pr.) — Prerezane niti
ne moreš vel sceliti.  (N. pr.)

b)  trajanje kakega dejanja  črez nekaj časa, ali pre-
trpevanje kakega stanja:  prebiti (uberstehen) — prebivati,
preboleti, prečuti, premoliti, prenočiti, prespati, prestati, pretrpeti,
preživeti. Na pr. Kraljic tako prežvižguje, da se jezero stresuje.
(N. ps.) — Ako je Bog človeku namenil življenje, preboli brez
zdravnika.  (Cegn.)

c)  premembo kakega kraja ali stanja, ali kako
prenaredbo:  prebuditi se, predelati, predrugačiti, prekovati,
prekrstiti, preložiti, premeni ti, prenarediti, prenesti, preobleči,
preobrniti, preobuti, preseliti se, prestaviti, prestvariti, prezidati.
Na pr. Kar ni mogoče prenarediti, to je najboljše pozabiti.  (N. pr.)
— Temu se moraš pritožiti, ki ti more preložiti.  (N. pr.) — Kaj
tak’ prebleduje ti rumeno lice?  (N. ps.) — Pijanec se preobrne,
kadar se v jamo zvrne.  (N. pr.)

156

d)  prestop ali preseganje naravne ali druge določene
mere ali meje: preceniti, pregovoriti, prehiteti, prehvaliti, prena¬
polniti, prenasoliti, preobjesti se, preplačati, preseči, preteči, pre-
vpiti. Na pr. Cvenk večkrat pravico prevpije.  (N. pr.) — Želodca
ni mogoče pregovoriti ali prevpiti.  (N. pr.)

Opomba. Imena in členice: prebitek, precep, predel, predor, prebod,
prelaz, premer, prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza, — premožen, pre¬
mrl, prešeren, prevzeten, —■ prezlo, preveč, premalo, preveliko, neprenehoma.

pro (jednakega pomena kakor pre , kateremu se je skoro
popolnoma umaknil) se nahaja le v nekaterih besedah; na pr.
prodati, prodreti, prognati, prostreti; prodaja, prognanstvo, pro¬
izvod, promet, proračun, prorok, prospeh, prostor, prošlost; pro¬
stran, prozoren.

u (= ah-, ent-, weg-)  je različen od predloga v  v sestavah
ter zaznamuje:

a)  odmikanje, odstranitev, odvzetje ali umanj¬
šanj  e:  učesniti (abreifien), ubežati (entfliehen), ugnati, uiti —
uhajati, ukrasti, ukratiti, ulomiti, umanjšati, unesti — unašati,
upasti — upadati, urezati, usekati, usopsti se, usušiti, ušteti se,
uteči. Na pr. Počasna voda več brega udere (unese) ko deroča.
(N. pr.) — Vsaka povodenj se uteče.  (N. pr.) — Prevelika sila se
sama ujč.  (N. pr.) — Komur sreča ubeži , ta si zastonj pete brusi.
(N. pr.) — Ukradena reč za gospodarjem vrišči.  (N. pr.) — Nesreča
ni nikoli ugnana.  (Met.)

b)  izpolnitev ali dovršitev kakega dejanja:  učakati
(emvarten, erleben), ubiti (erschlagen), ubrati — ubirati, udariti,
udomačiti, ugasiti, ugasniti, ugledati, ugoditi, ugonobiti, ujasniti
se, ukrotiti, uloviti, umiti, umreti, upehati, uprašiti, usahniti,
ustrašiti, ustreliti, utolažiti, utoniti, utopiti, utruditi. Na pr. Pre¬
vidnost božja ubira narodom usodo.  (Cig.) -— Vsem ljudem ni ustreči.
(N. pr.) — Kar se zgodaj ne ukroti, zdivjd in zagovedni.  (N. pr.)

— Redila beseda srd utolaži.  (N. pr.)

Opomba. 1. Zastran pisave v in u prim. predlog v v § 224. Sicer pa še
primerjaj sledeče vzglede: Vreži mi tri križce v palico, —ureži mi krnha; .tatje
so v hišo vlomili, — ulomi mi vejico; v nogo se je vsekal, — usekaj mi palico;
vštej mu stari dolg, — uštel sem se; olja v rano vliti, — kri se mu je ulila;
za župana so ga vstavili, — nabiro so ustavili; vpasti, vpadati, vpad (einfallen)

— upasti, upadati, upad (abnehmen, sinken).

2. Imena: ubeg, uboj, uboštvo, uima, ujeda, umor, urok, — ubežen,
ubog, ugoden.

yz  (= empor-, auf-,  lat. ex-)  izraža:

157

a)  mer dejavnosti na kvišku: vzdigniti, vzeti,vzgojiti,
vziti — vzhajati, vzkipeti, vzkliti, vzleteti, vzrasti, vstati (nam.
vzstati).

b)  začetek premikanja ali dovršitev dejanja:
vzbuditi, vzdirjati, vzdivjati, vzdržati, vzhoditi, vzklikniti, vznetiti.

Večkrat se je v obrusil, kakor zrasti  namesto vzrasti,
zleteti  namesto vzleteti, zrediti  namesto vzrediti.

Na pr. Solnce vzhaja in zahaja dobrim in zlim.  (N. pr.) —
Kdor rano vstaja, temu kruha ostaja.  (N. pr.) — Drobna ptica v
tir zleti in z velikim zvoncem pozvoni, da mežnarja vzbudi.  (N. ps.)
— Čuvajev meč, zapah ga vzdržal ni.  (Cegn.)

Opomba. Imena in členice: vzglavje, vzgled, vzgoja, vzhod, vznožje,
podvzetje, — vzhoden, podvzeten, — navzkriž, vzpored (spored), vzporedoma.

Besede tujega izvira.

§ 2Ž(». Kakor vsak drugi jezik ima tudi slovenščina nekaj
tujih, t. j. takih besed, ki niso vzrastle na podstavi domačega
korena, temveč se presadile iz drugih jezikov na slovenska tla.

1. Prve tujke so prejeli Slovani že v prvih stoletjih po
Kristusu, in sicer v vzhodni Evropi od raznih turških plemen, na
zapadu pa od Germanov, zlasti od Gotov. Take prastare, v prvi
dobi izposojene tujke poznamo po tem, da se nahajajo skoro v
vseh slovanskih jezikih, in da so se predrugačile po lastnih slo¬
vanskih jezikovnih zakonih; na pr. iz turškega jezika so: klobuk,
topor, telege, tovor, tolmač;  iz germanskega (gotskega): hiša, hleb,
hlev, kotel, kupiti, lek, meč, ocet, osel, šlem, velblod, vpiti.

2.  Največ tujih besed je došlo v slovenski jezik v dni dobi,
ko so nemški verski oznanjevalci začeli med korotanskimi in pa¬
nonskimi Slovenci razširjati vero krščansko. Po vplivu nemških
veroučiteljev so nastala razna poznamenovanj a za cerkvene obrede
in praznike; na pr. angelj, cerkev, binkošti, jagnje, križ, krst,
menih, nuna, oltar, sobota  itd.

Vpliv frankovske države, zlasti Karola Velikega (768—814),
na politično življenje zapadnih Slovanov se kaže v besedah, ki
smo jih za te dobe prejeli za poznamenovanja raznih državnih
uredeb, na pr. cesar, kralj, vitez, knez, žlahta, penez  itd.

Tujke v tej dobi izhajajo iz starovisokonemškega
jezika nekako od 8,—12. stoletja. Mnogo teh besed ni seveda

158

nemškega korena, temveč so latinsko-grškega izvira, na pr. križ
stvn. chruzi — lat. crux (crucis); cerkev  — stvn. chirihha —
grški y~voi cc/.bv.

3. Mnogo tujih izrazov je sprejela slovenščina v srednje-
visokonemški  dobi (od 13.—16. stoletja) in za dolgotrajnih
turških bojev,  začenši okoli sredine 14. stoletja, ko so se jeli
Turki stalno nameščati v Evropi. Iz te dobe izhaja tudi več
tujk iz laškega in ogrskega jezika.

4. Tudi v zadnjih stoletjih smo si za razne pojme izposoje-
vali tujih besed; zlasti so prvi naši književniki od sredine 16.
do začetka 19. stoletja bogatili naš jezik z nemškimi tujkami.
A novejšim tujkam se takoj na prvi pogled pozna njih tuji izvir
in oblika; zatorej se jim po pravici zapira pot v sedanjo pisno
slovenščino.

5. Tujke iz starejših dob (takozvane izposojenke,  Lehn-
vvorter) so dobile popolnoma domačo obliko na temelju slovanskih
jezikovnih zakonov, tako da jih ne smatramo več za tuje besede;
na pr. klobuk  iz kalpak, meč  iz moki, ocet  iz akit, rakav  iz arka;
cerkev  iz chirihha, breskev  iz pfersich — persicum, kralj  iz Karl
—• Charal; trobiti  iz trumba, truma  iz turma, črešnja  iz chersa
—• cerasus itd.

6. S tujimi besedami smo prejeli ob jednem tudi pojme o
raznih novih, ljudstvu neznanih stvareh. Po dotiki s sosednjimi
narodi je prihajala med nas večja omika in z njo nove besede.
S krščansko vero smo dobili izraze za cerkveni obred; po vojski
smo prejeli poznamenovanja za bojno orodje in za državne uredbe;
po kupčiji so došla imena za razna oblačila, za živali, za drevje,
rastline, žito in rude; tuji delavci in obrtniki so prinašali izraze
za stavbe, za domače orodje itd., skratka, z rastočo omiko so se
uvajali novi pojmi in z njimi tudi tuja poznamenovanja.

Opomba. 1. V primeri z drugimi jeziki rabi pisni slovenščini jako malo
tujih besed. Češče jih govori preprosto, neuko ljudstvo, toda večinoma so iz
novejše in sedanje dobe, tako da se jim tuja oblika na čelu pozna.

2. Sledeča zbirka podaje navadnejše, starejše tujke (izposojenke)  v
slovenščini, každč njih prvotno domovino in pot, po katerem so došle v jezik
slovenski. Gore navedene točke 2. -6. naj se gledč na razne dobe in stvarno
vsebino razpravljajo na podlagi te zbirke in združijo v razne skupine. Izpuščenih
je več tujih besed, katerim se nemški izvir dobro pozna, kakor cilj, gmajna,
gratati, lujtra, ranta, roža, solni  (Schuhlein iz schuohlin), Špan, štibra, Štirna  itd.

159

§ 227. Tuje besede v slovenščini.

Amati  (ein Fass visieren) — stvn.
ama.

anež,  janež — srvn. anlz, lat.
anisnm.

angelj — stvn. angil, gr. uyyelog.
antvela  — srvn. hanttwehele.
armada  — it. armata.

Bajta  — it. baita.
baker  — tur. baker.
bakla —stvn. facchula, lat. facula.
bala  (za nevesto) — it. balla.
bandero —  it. bandiera.
barantati  — it. barattare.
bdrati  — srvn. ervarn (erfor-
schen, erfakren).
harem  (\venigstens) — tur. bari,
og. bar.

bariglica,  bari gl a — it. barile,
srlat. barillus.

barka  — it. barca, srlat. barca.
baršun  (Sammt) — og. Mrsony.
bart  (tribarti, kolikobart), -mal
— srvn. vart, Falirt; ein vart,
einmal; alle vart, imrner.
barva  — stvn. varawa, srvn.
vanve.

baza , prim. stvn. fasal in fasa
(= Faser).

beber  — stvn. bibar, lat. liber.
bedast,  dumm; bedak, Sclnvach-
kopf — it. bedano; budaliti,
sckvvarmen, in budalast, dumm,
je iz tur. budala.
bedenj  (grobe. Kufe) — stvn. bu-
tinna.

beležnik,  beležiti — tur. bilgii,
mongolski: belge (Zeichen,
Merkmal).

berla,  bergla — lat. ferula, Štab.
beteg  (Krankheit), betežen -
og. beteg.

bic,  bičje, bičevje (Binsen) -
stvn. binuz. srvn. binz.
bilje  pl. (offlcium mortuorum) -
lat. vigiliae.

binkošti  — stvn. flnfchustl, gr.

irsm.vsKjrj (rušo«).
birič  — it. birro (Amtsdiener).
birma,  birmati — stvn. firmon,
lat. confirmatio.

bisaga  — it. bisaccia, lat. bisac-
cium.

bivol  — gr. (.lovfialog.
u-bogati  — stvn. volgan.
boh  (Speck) — stvn. bahho.
boja  (Farbe) — tur. boja.
bokal  — it. boccale, srlat. bau-
calis.

boter,  botra — lat. compater;
prim. kum.

brhek  — srvn. breken (glanzen).
brajda  (Weingelander) — srlat.
braida.

branjevec  — nvisn. Fragner.
breguše  — it. brachesse.
brenta  — it. brenta.
breskev  —• srvn. pfersich, lat.
persicum.

bron,  Erz, bronec, Bronze —
srlat. bronzium.

brumen  — stvn. fruma (Nutzen),
srvn. vrum (tuchtig, gut).
bukva; bukve  — stvn. buolilia,
die Bucke; buoh, das Buck.
burja,  prim. gr. flootag,  it. bora.
burkle  — lat. furcula, Gabel.

160

butara  — og. biitor (Einrich-
tung).

butast  — nem. butt = stumpf.

Čanja  — stvn. zeinja, got. tainjo.
cekin  — it. zecchino, in to od
,la Zecca' = penezokovnica v
Benetkah (1280); zecca  je
arabski sekkah  = kovan denar.
cer  — it. cerro, lat. cerrus.
cerkev  — stvn. chiriliha, gr. xv-

OI(C/J>V.

cesar,  skrčeno car — got. kaisara,
stvn. keisar, lat. Caesar.
cima,  cimiti—stvn.chTmo(Keim).
cokla —• srvn. zockel, it.zoccolo.
copernik  — stvn. zoupar.

Čavelj  — it. chiavo (lat. clavus).
čeber,  čebrica — stvn. zubar,
zwibar (Gefafi mit zwei Hand-
liaben).

čebula  — it. c.ipolla, lat. caepulla,
srvn. zibolle (Zvviebel).
čelada  —• it. celata (lat. cassis
caelata).

čep,  prim. stvn. zapfo, nemški
Zapfen.

češplja,  češpa — v nem. nar.:

Zweschpe (Zwetschke).
čizme  — tur. čižme, og. csizma.
čorba  — tur. čorba, og. csorba.
črešnja —stvn. chirsa(iz chersa);

prim. lat.cerasus, gr. r.eguotov.
čumnata  (Kammer) — srlat. ca-
minata, t. j. izbica z ognjiščem
(komenom : caminus), stvn.
chaminata.

čutara  — tur. čotura, og. csutora.

Dacija, dacar  — it. dacio (datio).
dekan  (tehant) — lat. decanus.
denar  — it. denaro, lat. denarius.
dera,  das Arbeiten ohne Kost,
v deri biti, pri deri delati —
srvn. derre, derTaglohn ohne
Kost und ohne Trunk.
deska  — prim. gr. č!axns,  lat.

discus, stvn. tisk, nem. Tisch.
dijak  — lat. diaconus.
dila  (Brett), dile  (Dachboden)
— stvn. dilla, nem. Diele.
dota  — it. dote.
dreta  — srvn. drat, nem. Draht.
duhan  — srb. duhan, tur. duhan.

Facanetel  — it. fazzoletto.
falat  (Sttick) — og. falat.
faliti  — srvn. velen iz franc.

faillir, it. fallire, lat. fallere.
fant  — nem. bav. Fant, it. fante.
fara  — stvn. pfarra, lat. parochia,
gr. nctQOixia.

figa  — stvn. figa, lat. ficus.
fin  — stvn. fin, nem. fein, it.
fino, lat. finitus.

fižol  —• srvn. phasol, lat. pha-
seolus, nem. Fisole.
fleten  — srvn. vlat, Sauberkeit.
forint  — it. fiorino (florentinski
denar z lilijo — flore).
fužina  — it. fucina, lat. focus.

Gajba —it. gabbia (iz lat. cavea).
gazda  (Hauswirt) — og. gazda.
gerob  (Vormund) — nem. bav.
Gerhab.

goldinar  — srvn. guldin, d er
Goldene.

161

golida  — stvn. gellita (G-elte),
srlat. galeta.
goljuf  — it. gaglioffo.
grevati,  grivati, grivinga— stvn.
hriuwa, riuwa, nem. Rene.
Mlajša tujka od iste besede
je reva, reven.
grinta,  grintav — stvn. grint.
groš — srvn.gros,it.grosso(dick).
gruča,  Haufen — it. gruzzo.
gumb  — og. gomb.

Hajda,  hajdina — stvn. heidan.
To žito je došlo iz mohame¬
danskih dežel od „hajdov“
(Heiden), t. j. nekristjanov.
Aam(Kummet) og.hamfPferde-
geschirr), stvn. chamo. Prava
slovenska beseda je h omot,
iz katere so Nemci dobili svoj
„Kummet“ (srvn. komat, kar
so si Slovenci zopet od njih
izposodili: komat).
kasen, hasek  — og. haszon.
hiša  — got. stvn. hfis (Haus).
hlače  — srlat. calcia, srvn. kolzo.
hleb ■ —■ got. hlaibs, stvn. lilaib.
hlev  — got. lilija, srvn. liewe
(Laube).

hmelj  — ta slovenska beseda je
najbrž iz finskega humala.

Irha  (Weifileder) — stvn. irali,
srvn. irch, lat. hircus.
izba  (iz istiiba) — stvn. stuba
(Stube); gl. soba.
jablan,  jabolko, kakor Apfel
najbrž iz lat. malum abella-
num (Abella v Kampaniji).
jagnje  — lat. agnus.

jambor,  jarbolo — it. albero
(arbor).

janičar  — tur. jeničeri (neue
Miliz).

janka  — nem. Jacke.
jarek  — tnr. jaruk, og. arok.
jeklo  — stvn. ecchil, lat. acuale;
gl. ocel.

jermen  — stvn. riumo, gl. remen.
jesih  — stvn. ezzlh (iz atecum
nam. acetum); gl. ocet.
jetika  — lat. hectica, gr. r/.rr/f.
jezero  (tisoč) — og. ezer. Ogri
so prejeli to besedo po Turkih
od Perzov (liezar).

Kabel, kebel  (Schatf) — stvn.
cliubili, nem. Ktibel, srl. cu-
pellus (cupa).

Kad,  prim. lat. cadus, gr. xud'og.
kafra  — lat. camphora, srvn.
Gaffer.

kajha  (Kerker) — bav. Keiche.
kalup  (Gussform) — srb. kalup,
tur. kaleb.

kant,  na kant priti — srvn. gant,
it. incanto (Versteigerung).
kapus - stvn.cliapuz (iz lat. caput).
kasta,  kašča (Getreidekasten) —-
stvn. chasto.

kaštigati  — stvn. cliastigon, lat.
časti gare.

kelih —stvn. chelich (iz lat. calix).
ketina —stvn. chetina, lat. catena.
kihra  — stvn. chichura, lat. cicer.
kine  — og. kines.
kip  — og. kep, najbrž tur. izvira.
klavrn,  traurig, melancliolisch
— srvn. klagebernde, Klage
veranlassend.

Slovnica. 8. izd.

11

162

klobuk'—  vprvi dobi iz tur.kalpak.
knez  — stvn. chuning.
kočija  — prim. it. cocchio.
kolajna,  srb. kolajna—it. collana.
koleda  (Weilmaclitslied), koledo-
vati — iz gr. v.aldvdat  ali lat.
calendae. Po vplivu besede
koleda je nastal sedanji ko¬
ledar — srvn. kalender, lat.
calendarium.

koliba  — tur. kaliba iz gr. xalvftr r
Turki so razširili to besedo
med Slovani.

komad —  srb. komad, gr. yog-

l.lUt l ov.

komaj  — stvn. clmmo, srvn. klime.
komolec,  Ellbogen, Elle — fur¬
lanski: conole, beneč. comio.
kopun  — stvn. chapplio, srvn.

kapiin, lat. capo, gr. vsmviv.
koruza  iz kukuruza - tur. ko-
koros. Po drugih krajih tur-
ščica, der Tiirken, kar kaže,
da se je to žito iz vzhodnih in
južnih dežel dovažalo k nam.
kositer  (Zinn) — gr. '/.aaoin^og.
kostanj  — lat. castanea, gr. xa-
OTavta,  it. castagna, po mestu
K darova  v Pontu.
koštrun  — it. castrone, nem. bav.
Kastraun.

kotel  — got. katils, stvn. chezzil
(Kessel).

kovčeg  — gr. v.av/.inv,  lat. caucus,
s pripono -eg,  ki se pritika lo
tujim deblom.

iz-krcati  — it. caricare (beladen).
kragulj  — tur. karagu.
kralj  slovanska oblika od imena
Karola Velikega (768—814)

— Karl - Charal — čigar mo¬
gočno vladarstvo so občutili
tudi zapadni Slovani. Prim.
cesar — Kaiser — Caesar.
krempelj  — srvn. Krampel od
Krampe (Hacken).
kristjan,  iz tega: krščan — lat.
christianus, gr. '/puntavdc,.  —
Krščenik je od krstiti in
to od krst (Taufe) — Christus.
križ  — stvn. chrilzi; nemška be¬
seda je v 8. ali 9. stol. nastala
iz lat. crux, cruci-s. Panonski
Slovenci so križ v 9. stoletju
sprejeli. Križ je le pri kato¬
liških Slovanih v rabi in kaže,
da se je začelo med njimi raz¬
širjati krščanstvo od nemške
strani. Grškim Slovanom rabi
nam. križ  v istem pomenu
beseda krst  (od gr. Xoum>g,
Christus crucifixus), ki je tudi
v 9. stol. po posredovanju stvn.
jezika med panonskimi Slo¬
venci nastala. — Krstiti  je
Panoncem pomenjalo taufen
(t. j. prekrižati, zum „Christen“
maclien), kakor še sedaj pri
Slovencih.

krompir  — v nem. narečju Grum-
bire.

krošnja,  prim. nem. bav. Kraclise.
kuhinja  — stvn. chulihina, lat.
coquina. — Kuhati  — stvn.
cholrhon, lat. coquere.
kum,  kuma — lat. compater; gl.
boter.

kumara  — v nem. narečju Gug-
kumer, lat. cucumis.
kumina —stvn. chumin (Kummel).

163

kupa  — stvn. chuofa, srlat. ciipa.
kupiti  — gotski: koupon, stvn.
chouton.

kutina,  Quitte — stvn. chutina,
gr. mdionov,  lat. cotonea; od
tega je tudi dunja.

Lah  iz vlali — stvn. walh (Ro¬
mane), sedaj welsch.
lagev,  lagvica — nem. bav. Lage
(Fasschen); stvn. lagella, lat.
lagena, gr. hiyvvo^.
lajhati —  srvn.leiclien (betriigen).
lanec  — srvn. Lane (Kette).
lavor  — lat. laurus, gr. Xavqog.
leča  (Kanzel) — stvn. lecza (iz
lat. lectio).

legar  — stvn. leger, Kranken-
lager, legersuht, ans Bett fes-
selnde Krankheit.
lek  (medicina) — gotski: lekeis
(Arzt).

lešlerha  — srvn. liechtscberben.
lev  — stvn. lewo, lat. leo, gr.
Itcov  (je semitsko-egiptskega
izvira).

lihva,  lihvar — gotski: leilivan
(leihen).

Ukof  — srvn. lltkouf (lit, Obst-
wein).

Um ■— stvn. srvn. llm (Leim).
lina  — stvn. hlina, srvn. line
(Balkon).

livada  — gr. hfiddt.ov.
ljuljka  — srvn. lulche (Lolch),
lat. lolium.

lopa  — stvn. louba (Laube, Vor-
halle).

lopov  — og. lopd (Dieb).
lug  (Lauge) — stvn. louga.

luk  — stvn. louh, srvn. louck
(Lauch).

luknja  —- stvn. lucclia (Llicke).
lunek  (Aclisennagel) — stvn. lun,
luning.

luštek  (Liebstockel) — stvn.lube-
stecco, lat. levisticum, gr. hyv-
orr/.ov.

Maj,  majiti (vrba se maji) —
stvn. meio, srvn. meie (griiner
Zweig), lat. Majus (majnik).
majolika  — it. majolika, tako
imenovana po otoku Majorca
(Majolica); stvn. miol (Pokal).
majoran  — it. maj orana, lat. ama-
racus ali majoracus (naslanjaje
se na major) iz gr. dpdqa-/.ov.
malha  (Tasche) — stvn. malha.
malik  (GOtze, Waldgeist)—stvn.
mal (Zierat).

k-malu — srvn. ze male (zugleich,
auf einmal): mal, Zeitpunkt.
Dosegamal, dosihmal.
manjkati  — it. mancare; manco.
mar:  mar biti, marati, vnemar
puščati; maren, nemaren, mar¬
ljiv, marsikaj itd. — stvn.mari
(wichtig, wert).

marenj,  marnjati — stvn. mari
(Kunde, Marclien).
marjetica  (bellis perennis) — it.

margherita iz gr. pa^/agivrfi.
maša,  meša — stvn. messa, lat.
missa.

mavra  (schwarzgestreifte Kuh),
mavrica (Regenbogen) — lat.
maurus, morus, gr. /navgog.
Pomen se je tako razvijal:
sclnvarz, (schwarz) - gestreift,
11*

164

vielfarbig — Regenbogen. S
to besedo v zvezi je stvn. mor
(Mohr), in od tega slov. za¬
morec, Neger. Prim. še ma-
roga,Fleck, Streif, marogast
in muren, murček (črn gril).
meč  — got. meki.
menih  — stvn. munich iz mo-
nachus.

mesetar  (Unterhandler) — n gr.

[teoltrg,  Vermittler.
mir  (v pomenu Mauer) — stvn.
mtlra, lat. murus.

mit,iti,  pod-stvn. muta (Mauth,

Zoll)

miza  — stvn. mias, it. mensa.
mlin  — stvn. mulln, it. mulino.
mlinar  — stvn. mulinari, it. mu-
linaro.

mornar  — srvn. marnaere, lat.
marinarius.

mostovi  (iz musovž) •— v nem.
narečju Musshaus za Vorhaus.
Prim. farovž, rotovž.
mošnja  — nem. bav. Mosclie
(Hangekorb).

mošt  — stvn. mošt, lat. mustum.
mozar,  možnar — stvn. morzari,
lat. mortarium.

mrha  — stvn. meriha, marka.
mrkovca  — nem. Meerkatze.
mramor,  marbelj - stvn. marmul,
srvn. marmel, lat. marmor, gr.
j lu'lQ[.iaQOV.

mrena  — lat. membrana.
muren,  murček, gl. mavra.
murka —  v nem. narečju Umurke,
gr. dyyovqtov.

murva  (Maulbeere) — stvn. mtir,
mtirboum, lat. morum, gr. / toqov.

mustače  (Bart) — it. mostaccio,
gr. tivaraj.

mutec,  mutast — lat. mutus, v
nem. narečju m ut.

Neckč,  niške (Backtrog) — stvn.
nuosk.

nešplja  — stvn. mespil, lat. mes-
pilum, gr. /.tŠantlov,
nor,  norec — stvn. narro.
nuna  — stvn. nunna, srlat. nonna
(izraz spoštljivosti zlasti proti
starejšim osebam); nonnus,
Mbnch.

Oher  (Riese) — po imenu tur¬
ških Avarov.

ocel  — stvn. ecchil, srvn. eckel,
iz lat. acuale; gl. jeklo.
ocet  — got. akeit, lat. acetum;
gl. jesih.

očali  — it. occliiale.

olje  (01), ol (Bier), oljka — stvn.

olei, lat. oleum, gr. slonov,
oltar  — stvn. altari, lat. altare.
omara  — lat. armarium, nem.
Almer.

omrela,  morela — it. ombrello.
opat  — stvn. abbat, lat. abbas,
abbatis.

opica  — srvn. affo, angsak. apa.
oproda  — og. aprčd.
orgle  — srvn. črgele, gr.-lat. <5r-
ganum.

orjak,  orjaš — og. orias.
orodje  — stvn. arunti (Botschaft).
Glede pojmovnega prehoda
prim. posel.

oroslan:  og. oroszlan, tur. arslan.
osel  — got. asilus, lat. asellus.

165

oštir,  oštarija it. osti ere, osteria.
ostriga  (Auster) — stvn. uster,
lat. ostreum.

Pajdaš  — o g. pajtas, tur. padaš
iz perzijskega.

palača —  stvn. pfaianza, lat. pa-
latium.

papež  — stvn. pabes iz papas,
lat. papa.

parma  (Heuboden) — stvn. parno,
nem. Barm.

patka  (Ente) — tur. bat.
pav  — stvn. pfawo, lat. pavo.
pavola  — nem. Baumwolle.
pecelj  — it. picciuolo, lat. pe-
tiolus.

peča  — it. pezza (Stuck, Zeug).
pečati se  — it. pacciare.
peljati  — it. pigliare (nehmen).
penez  — stvn. pfenning.
peper  — stvn. pfeffar, lat. piper.
perhtra  ali pehtra  baba (pošast,
o kateri pripovedujejo na
Koroškem) — srvn. berhta.
pesa  (rothe Riibe) — stvn. pieza,
lat. beta.

peza,  pezati — it. pesa (Last).
pičel,  gering, knapp — it. picciolo,
klein.

pipa  — srlat. pipa, stvn. pflfa.
pladenj  — furl. pladine, it. pia-
dena, lat. patina, v zvezi z
it. piatto (Teller), nem. Platte.
plan,  planjava — srvn. plan, lat.
planus.

plav  pomen j a prvotno weiB, blass,
plaveč = weiBer Oclis, in je so¬
rodno s stvn. falo (talil, falb),
lat. flavus, gr. nohog.  Po vplivu

stvn.blaw pa ima sedaj pomen
blau;  plavica, Kornblume.
ploh  — srvn. bloch, nem. Block.
podgana  — it. ben. pantegana,
lat. pantex (Dickbaucli).
pogača  — it. focaccia, Kuchen
(lat. focacius).

pog&n  — lat. paganus (landlich,
baurisch). Pomen Heide  se
razlaga iz tega, da se je po¬
ganstvo najdalje ohranilo na
kmetih izven mest. Pogan  je
redek krščanski izraz, kate¬
rega so sprejeli panonski Slo¬
venci neposrednje iz latinščine.
Ljudstvu služi češče nemški
ha j d, ki je gol prevod lat.
paganus, Landbewohner.
pogum  — stvn. gomo, Mann.
ponva  — stvn. pfanna.
post,  postiti — stvn. tasta,
fasten.

pratika  — srvn. practik, gr.
7tQanrtxrj.

pridiga  — stvn. prediga, predi-
gon, lat. praedicare. Priž¬
nica  iz pridižnica.
punt,  spuntati se — srvn. bunt.
puška  — stvn. buhsa iz gr. nv§ig
(Bticlise aus Bnchsbaumholz —
nvjog  — Arzneibiichse). V
srednjem veku je bilo grško
zdravilstvo pri vseh evropskih
narodih na dobrem glasu, in
odtod prihaja tudi nekaj iz¬
razov; prim. nemški Arzt  iz
doyji caong  in Pflaster iz tp-

7claOXQOV.

putrh  (Handfasschen) — srvn.
puterich.

166

Rabelj  — prim. nem. raffen (ra-
ben).

raca  — prim. nem. Retschente.
račun —  it. razione.
raj  (Tanz) — srvn. reie (Reigen).
rajtati  — srvn. reiten.
raka,  rakev — got. stvn. archa,
lat. arca.

remen  — stvn. riumo, srvn.

rieme, gl. jermen.
repa  — prim. lat. rapa, stvn. raba.
Rim,  rimska cesta—iz rum, stvn.
ruma. Mlajša tujka je romati,
romar  — it. Roma, romero.
risati  — stvn. rlzan (reiCen, ein-
ritzen).

roba  (Ware) — it. roba iz germ.
roub (erbeuteteš Kleid). Slo¬
vanskega korena pa so rob,
Saum, narobe, robec,  ro¬
ba  č a itd.

robida  (Brombeere) — prim. lat.
rubus.

rop,  ropati — stvn. roub, srvn.
roup.

ros  (rothlick), rosa glava, roso
vince — it. rosso (rotil), lat.
russus, gr. (invoiog.
rovte  (Gereut) — stvn. riuti
(Rente).

rubiti  (pfanden) — stvn. roubon.
ruševje , Knieholz, Krummholz,
rušje, Zvvergkiefer — furl.
russe, Pinus pumilio.

Sablja,  pri vseli slovanskih, ro¬
manskih in nemškem narodu
znana beseda, a tujega, nepo¬
znanega izvira.

sak  (Netz), zasačiti — lat. saccus,

gr. a«xxog. Iz tega je tudi
stvn. s a c, Sack, in odtod
slov. Žakelj.

satan  — stvn. satanas, gr. aa-
ravdg.

sidro  — gr. olčrpog.
siguren  — lat. securus, it. si-
curo; stvn. sihhur, srvn. sicher,
in iz tega slov. ž i h e r.
skedenj  — stvn. scugin (Scheune).
skleda  (iz skodela) — it. scodella,
stvn. skuzzila (Schiissel); lat.
scutella.

skodla  — stvn. scindala (Scliin-
del), lat. scandula.
soba  — og. szoba, iz stvn. stuba,
odkoder je tudi izba.
sobota  — stvn. sambaz (iz sam-
bat). Besedo so sprejeli Pa-
nonci v 9. stoletju.
skrinja  — stvn. scrini (Sclirein),
lat. scrinium.

sraga,  Tropfen — najbrž iz nem.,
primerjaj srvn. zaher (Zahre),
Thrane, Tropfen.
steklo  — got. stikls, stvn. stechal.
stih  (Yers) — gr. c ni%og.
stopa  (Stampfe) ■— stvn. stampf.

Šator  — og. sator, tur. čader.
čajka  — og. sajka, tur. šajka.
santati,  šantav — og. santa.
čapelj  — srvn. sehapel, lat.
cappa; stvn. chappa, odtod
slov. kapa.

šema  (Maske) — srvn. scheme,
(Schatten).

šent:  Šentvid, Šmarjeta, Škoc¬
jan (Sanctus Cantianus); šent
(hudi duh), šentati, šentovati

167

(lastern), šentano -— iz stvn.
sancti, srvn. sancte, sante, sant,
libre  (Steinsplitter — stvn. sci-
vero (Schiefer

lipa  — stvn. sciba, srvn. schlbe.
škaf  — stvn. scaf (Schaff).
skan  (Stulil) — srlat. scamnum,
srvn. scamal (Schemel),

Ikatla,  škatlica — it. scatola.
škileč,  škiliti (scliielen) — stvn.

scelah, srvn. schel.

Ikoda  — stvn. scado.
škof*-  stvn.biscof, gr. i.nlo*onog.
skopa,  Schaub — stvn. scoub.
skrlat  — it. scarlatto, tur. is-
kerlet.

škrat,  škrat el j — stvn. scrat
(Waldgeist).

Ikric  (Eockzipfel) — stvn. scurz
(Schurz).

llar,  šlarast — prim. srvn. sleier,
(Schleier).

slem  — got. hilms, stvn. lielm.
spilja  (Hobie), srb. spilja — gr.
onrfiu.

slepih  (Rrunnen) — nem. bav.
Stubich.

stimati se —it. stimare (šchatzen).
štor  — nem. bav. Storren (Baum-
stumpf).

suntati  — stvn. scuntan.

Tabor  — tur. tabor.
tarča  — nem. Tartsche iz franc,
tar ge.

teUge  pl. t. — tur. taligha (Ge-
spann).

temelj,  rod. temelja — gr. 9s-
f.ilhov.

tercijalka  — srlat. tertiaria.

tis  (Eibe) — lat. taxus.
tolmač  — v prvi dobi iz tur. til-
madž. V nemški jezik je pre¬
šla beseda Dolmetsch že v
13. stol. iz slovanščine.
tolovaj  — og. tol vaj, tur. tul vaj.
top  — tur. top (Kugel, Kanone).
topor  — tur. teber (iz perz. tabar).
torba  — tur. torba, og. turba.
tovor  (Last) — tur. tovar, og. tar.
Z besedo tovor  (tovar) v
pomenu Lager  je najbrž v
zvezi tovariš  (og.tb.rs), kar
bi prvotno pomenjalo: Lager-
genosse.

trata  — srvn. tratte, bav. Trat
(Viehtrieb).

trma,  Starrsinn, Eigensinn; tr¬
mast, starrsinnig, trotzig —
srvn. turmel, Schvvindel, tur-
mic, wild tobend, ungestum;
tirol. in kor,-nemški: turni,
turmel.

trobiti,  tromba, trobenta — stvn.
trumba. Iz nem. Trompete
(kar je iz franc, trompette)
je slov. trobenta.
trop,  tropa — it. truppa.
truma  — it. turma,
turoben  (betrubt) — prim. it. lat.
turbare (triibe machen).

TJra:  huda ura, uren, uriti se -
nem. bav. Or, it. ora, lat. hora.
uta,  utica — stvn. liutta, srvn.
hutte; odtod je tudi h ut a,
Wagenschupfe.

Varati,  prevara, prevarati, varo¬
vati, varuh, varen, nevaren —

168

got. vars (behutsam), stvn.
wara (wara neman, beacliten,
wahrnehmen). V zvezi je var-
denem, vardejati, vardevati
— gotvards, vardja(Warter);
stvn. warten (sorgen), angsak.
ivardon; vendar je v drugem
delu pristni slovenski glagol
denem, dejati, devati.
vatel,  vatla, Elle — furl. uadul,
Štab.

velblod  iz velbod (že v 13. stol.
velblod, naslanjaj e se na blo¬
diti) — got. ulbandus iz ele-
pbantus.

veljati  — it. vaglia (Tapferkeit).
vice  pl. t. — stvn. wlzi, srvn. wlze
(poena, purgatorium).
vinar  — nem. Wiener(geld).
vino  — lat. vinum; stvn. wln.
vitez  — germ. witing; primerjaj
pleme Vitliungi.

voščiti,  všeč iz voščeč —• stvn.
wunsken.

vrč  — got. aurkeis, lat. urceus.
vrt  — got. aurts (Kraut), waurts
(Wurzel); vrtbgrad (Garten) =
got. aurtigards.

vreden,  za vred imeti —- stvn.
verd.

vpiti  — got. vopjan.

Zamorec,  gl. mavra in muren.

Žalik-žet ne (bajna bitja) — stvn.

sallg: Salige Frauen.
žara,  Urne — it.giara, Trinkglas
mit zwei Handgriffen, Urne.
žehtar  — stvn. sehtari, lat. sex-
tarius. Nem. bav. sechteln, in
s tem v zvezi žebta (Laugen-
wasclie), že lita ti.
zeljar,  Kleinhausler, Hausinwoh-
ner — srvn. seldener, Besitzer
einer Selde (Wohnung); Sbller,
Sollner (Hausler).
žep  — tur. džeb.
žid,  stsrb. žudij — lat. Judaeus.
zida  — stvn. slda, lat. seta.
žlahta,  žlalitnik — stvn. slahta
(Gescblecht, Familie).
žmaganje,  veržmagati — stvn.

smahen (ver-scbmahen).

Žolnir  — srvn. solt, soldenaere,
iz franc, solde (Lohn), lat.
solidus.

žrebelj  — stvn. grebil.
žugati  — stvn. sciulren, srvn.
scbiihen, schugen (scheu ma-
chen, verscheuchen).
žveplo  —• got. svibls, stvn. swebal.
žvegla  — stvn. suegala (Schwe-
gel).

Četrti del.

Skladnja.

Uvod.

O stavku sploh.

§ 228. Beseda sama ob sebi je mrtva in nedoločna; v zvezi
z dragimi besedami še le oživi in postane znanilka naših mislij
in čutov. To se zgodi v stavku, ki združi besede v umevno ce¬
loto; stavek  je torej vsaka z besedami razodeta misel.

Svoje misli in čute razodevamo, trdilno ali nikalno,
na štiri načine, in sicer:

1. naznanjaj  e,  na pr. Sloga je od Boga.  (N. pr.) *— Po¬
hlep oslepi.  (Kos.) — Leža ne bogati.  (N. pr.)

2. vprašaje,  na pr. Kdo užiga grome treslcovite?  (Vilh.)
-— Ali ni rana ura zlata ura?

3. v el e vaj e, na pr. Govori resnico!  — Moli in delaj!  —
Ne izkušaj vojsk lažnivega malika!  (Kos.)

4. ž e 1 6  č, na pr. Da bi vam polje plodilo in rodilo!  (N. r.)
— Bog ne daj!

Stavki so tedaj trdilno ali nikalno naznanjalni, vpra¬
šalni, velel ni in želelni.

§ 229. Vsak stavek, bodisi še tako kratek, ima dva glavna
člena: osebek  (subjekt) in dopovedek  (predikat).

Osebek  je oseba ali reč, o kateri se govori v stavku; kar
se pa dopoveduje o osebku, to je dopovedek.  — Dopovedek
se ali neposrednje veže z osebkom, ali pa ju sklepa pomožni
glagol sem, biti  kot vezilo  (kopula.)

Stavek, kateri ima le osebek in dopovedek, imenujemo gol
stavek; na pr. Človek obrača. Bog obrne.  (N. pr.) — Nesreča ne
spi.  (N. pr.) — Lenoba je gnusoba.  (N. pr.) — Kri ni voda.  (N. pr.)

170

§ 230 . Z golim stavkom se ne da vsaka misel določno
razodeti; zatč obsegajo stavki mimo osebka in dopovedka na¬
vadno še druge besede, ki dopolnjujejo  glavna člena. Taka
dopolnila so:

1. prilastki  (atributi), ki pojasnjujejo obseg samostalnih
imen; na pr. Strastna navada je težka klada.  (N. pr.) — Po¬
štena  jedinščina je šola kreposti.  (N. pr.)

2. predmeti  (objekti), po katerih se dopolnjuje pomen
glagolov in pridevnikov; na pr. Delo beli jelo.  (N. pr.) — Sreča
človeka prestroji.  (N. pr.) — Snaga je Bogu  draga.  (N. pr.)

3. prislovi  (Adverbia) ali prislovna določila,  po
katerih se določa kraj, čas, način ali vzrok  kakega dejanja;
na pr .Krava pri gobcu  molze.  (N. pr.) — Spomladi  (veljd)
vsaka bučelica krajcar.  (N. pr.) — Počasi se daleč  pride.  (N. pr.)
— Od ognja  voda vre.

Stavek, ki je izobražen po kakem dopolnilnem členu, ime¬
nujemo razširjen  stavek. Vsak stavek sam z&se, bodisi gol
ali razširjen, je prost stavek  (einfacher Satz).

Pregled prostega stavka.

Prosti stavek.

Glavna člena:

/ 1. osebek 1 „ ..
I 2. dopovedek / 0 1

stavek.

Dopolnilni členi: •

1. prilastki,

2. predmeti,

3. prislovi:

a)  krajevni,

b)  časovni,

c)  načinovni,

d)  vzročni.

Razširjeni

stavek.

§ 231 . Ako združimo dva ali več prostih stavkov v jedno
celoto, pravimo tej zvezi zložen stavek  (zusammengesetzter
Satz); na pr. Danes slast srce napaja, jutri ga jok pelini spet.  (Čb.)
— Kdor iz dežele gleda, s tem se ni varno na solncu greti.  (N. pr.)

V zloženem stavku je ali:

1. vsak del že sam ob sebi popolnoma jasen in določen, t. j.
glavni stavek (samost  o j ni  k,  Hauptsatz); na pr. Smrt vse
omaja, nje kosa kosi od kraja.  (N. pr.)

171

ali 2. ta ali oni del je sam ob sebi brez določnega pomena
in odvisen od glavnega stavka; tak stavek imenujemo odvisni
stavek (odvisnik, Nebensatz); na pr. Dokler prosi, zlata usta
nosi; kadar vrača, hrbet obrača.  (N. pr.) — Človek kaze v mla¬
dosti, kaj hoče biti v starosti.  (N. pr.)

Zveza glavnih stavkov se veli priredje (Satzverbindung);
zvezi glavnih in odvisnih stavkov pa pravimo podredje  (Satz-
gefiige).

§ 232. Prosti in zloženi stavek nimata včasi vseh členov,
ki jih zmisel zahteva, toda lahko jih dopolnimo v mislih. Tak
stavek je:

1. izpusten  (eliptičen), če se mu izpusti kak glavni člen
ki se razumeva že sam po sebi, in sicer:

a)  vezilo biti,  zlasti v pregovorih, na pr. Dolga bolezen go¬
tova smrt.  (N. pr.) — Trda izreja dobra volja.  (N. pr.)

b)  dopovedek  v posameznih izrekih in voščilih, na pr. Ti
očeta do praga, sin tebe črez prag.  (N. pr.) — Bog z vami, spremlja
naj vas dobra sreča!  (Cegn.)

c)  osebek,  včasi pa še kak drug člen z njim, na pr. Visoko
leta, nizko obsedi  (namreč: ptica, človek).  (N. pr.) — Brez glave
storjeno, gotovo izlcaženo  (namreč: kar je brez glave storjeno, to je
gotovo izkaženo).  (N. pr.) — Dobro jutro!  (namreč: Bog daj!)

2. skrčen  (zusammengezogen), če se ujemata dva ali več
glavnih stavkov z jednakim osebkom ali z jednakim dopovedkom,
tako da služi jednemu osebku več dopovedkov ali jednemu dopo-
vedku več osebkov, ali pa tudi, če je v stavku več jednakih
dopolnil (prilastkov, predmetov, prislovov); na pr. Bog daje in
jemlje  = Bog daje  + Bog jemlje.  (N. pr.) — Žalost in tuga je stru¬
pena kuga  = žalost je strupena kuga  + tuga je strupena kuga.  (N. pr.)
— Bog jedna vrata zapre in sto drugih odpre = Bog jedna vrata
zapre  + Bog sto drugih vrat odpre.  (N. pr.) — Denar ima kratek
in polžek rep.  (N. pr.)

3. skrajšan  (verkiirzt), če se v zloženem stavku odvzame
odvisniku osebek, da se tesneje združi s samostojnikom; na pr.
Tukaj bistra Sava izvira, mati pevske umnosti (= ki je mati pevske
umnosti).  (Vodn.) — Otrok, vnemar pusčan (- ki se vnemar pušča),
oči materi pokriva. (R avn.) — Grede mimo bezga (-kadar greš
mimo bezga), odkrij se mu!

172

§ 233. Po redu, v katerem se vrste odvisniki z glavnimi
stavki, razločujemo:

a)  sprednje  stavke (sprednjike,  Vordersatze), na pr.
Kjer se botrina krega, tam zemlja križem poka.  (N. pr.)

b)  srednje  stavke (srednjike,  Zwischensatze), na pr.
Rokodelec, ki za pečjo leži,  nič ne izvali.

c)  naslednje  stavke (naslednjike,  Naclisatze), na pr.
Na slemenu visokosti ne žabi, k a j velja prijatelj v sili.  (Kos.)

Prosti stavek.

O glavnih členih.

A. Osebek.

§ 234. Glavna stavkova člena sta osebek in dopovedek.
Osebek stoji v imenovalniku na vprašanje: kdo ali kaj?  Za
osebek nam rabijo:

1. samostalniki,  na pr. Škoda modri.  (N.pr.) — Kopriva
ne pozebe.  (N. pr.) — Smrt kosi od kraja.  (N. pr.)

2. pridevniki  in pridevni deležniki,  na pr. Mokri se
ne boji dežja.  (N. pr.) — Dobro se samo hvali.  (N. pr.) — Lahko
dobljeno kmalu spravljeno.  (N. pr.)

3. števniki in zaimki,  na pr. Jeden drobi, drugi kosi.
(N. pr.) — Vsak svoje sreče kovač.  (N. pr.) — Vsi so grablje, vile
nobeden.  (N. pr.) — Jaz z okom, on s skokom.  (N. pr.)

4. glagolov nedoločnik,  na pr. Boga ljubiti je največja
modrost.  (Ravn.)

5. vsaka druga beseda, vsak stavek, pa tudi vsak zlog, če
se kaj dopoveduje o njem; na pr. Skoraj še ni zajca ujel.  (N. pr.)

— Boljše drži ga, ko lovi ga.  (N. pr.) — Abc dajejo črkopisu ime.

— Dobre volje mošnje kolje.  (N. pr.)

§ 235. Včasi je osebek skrit v dopovedku; to pa:
a)  pri osebnih  zaimkih, če ne devamo naglasa na nje;
na pr. Prah si in v prah se zopet povrneš.  (Ravn.) — Molči, molči,
mlada Breda!  (N. ps.)

173

b)  pri  brezosebnih  (impersonalnili) glagolih  in pri
tistih povratnih  (refleksivnih) glagolih, s katerimi se naznanja
kako splošno dejanje ali stanje; na pr. Grmi in bliska.  — Raz-
sveti se in razdani.  — Kakor se gode, tako se pleše.  (N. pr.)

c)  kadar je osebek že iz besedne zveze dosti znan, da se
lahko zamolči; na pr. Tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo (ljudje).
(N. pr.) — Pride, pa mine (čas).

B. Dopovedek.

§ 23(>. Dopovedek dopoveduje o osebku, kaj dela ali trpi,
kaj je, ali čigav in kakšen je. Dopovedek more biti:

1. glagol sam (glagolni dopovedek),  če dopovedu¬
jemo, kaj osebek dela ali trpi;  na pr. Človek obrača, Bog obrne.
(N. pr.) — Zrak žari, tramovje poka.  (Kos.)

Semkaj spada tudi dopovedek, kateri naznanja, da je kaj;
na pr. Tema je povsod.  — Tudi nadloga je od Boga.  (N. pr.)

2. pomožni glagol sem, biti  (kot vezilo) v zvezi s kakim
imenom (imenski dopovedek).

Za imenski dopovedek nam rabi:

a)  samostalnik  v imenovalniku (dopovedni imenovalnik)
ali v rodilniku, ali

b)  pridevnik,  pa tudi deležnik, zaimek ali števnik.

Imenski dopovedek naznanja:

a)  kaj je osebek, na pr. Delavec je kruhovec.  (N. pr.) —-

Dober počitek je pol dela.  (N. pr.) — Lepo je vsakemu milo.  (N. pr.)

b)  čigav  je osebek, na pr. Vsa zemlja je Gospodova.  (Ravn.)

- Mi nismo svoji, ampak božji.  (N. pr.) — Deca niso samih ro¬
diteljev, ampak tudi domovine.

c)  kakšen  je osebek, na pr. Sreča je opoteča.  (N. pr.) —

Slovenci niso ne hudobnega, ne goljuf nega nagnjenja.  (Vodu.) —

Leskova mati čudodelna.  (N. pr.)

3. Z imenskim dopovedkom  v imenovalniku se vežejo
tudi nekateri glagoli,  in sicer:

a)  neprehajalniki nepopolnega pomena,  kakor
ostati, postati, nastati, prihajati, nastopiti  itd.; na pr. Bog ostane
•vedno najboljši zdravnik.  (Cegn.) — Vse skrito postane očito.  (N. pr.)
— Sila in krivica prihaja vedno večja.  (Ravn.) —- Ciceron je na¬
stopil v Rimu kot javen zagovornik.

174

b)  nekateri povratniki, kakor imenovati se, klicati se,
šivati se, videti se, zdeti se;  na pr. Lev se imenuje kraljeva živina.
(Slom.)

€. Vezanje dopoTedka z osebkom.

§ 237. Dopovedek stopi vselej v najožjo zvezo s svojim
osebkom in se ujema z njim.

l. V stavku z jednim osebkom.

a)  Glagolni  dopovedek se ujema z osebkom v osebi in
številu, na pr. Iz obilnosti srca usta govorč.  (N. pr.) — Mi orjemo
zemljo, Bog orje pa nas.  (Slom.)

b)  Samostalniški  dopovedek se ujema z osebkom, če je
osebno ime,  v spolu, sklonu in številu, če je pa rečno,  sploh
le v sklonu; na pr. V sili je Bog pomočnik.  (Eavn.) — LibuŠa je
bila prorokinja.  — Beseda je najlepši dar božji.  (Slom.) — Obleka
ljudij je kazalo njih mislij.  (Cegn.) — Oči so zrcalo človeškega srca.

c)  Pridevni  dopovedek se ujema z osebkom v spolu, sklonu
in številu; na pr. Meč tvoj, glava moja.  (N. pr.) — Število naših
dnij je kratko.  (Eavn.) — Čednost je Bogu in ljudem draga.  (N. pr.)

-— Duri so zaprte.

§ 238. Važne so sledeče posebnosti:

a)  Vezilo sem, biti  se ujema sploh z osebkom; če je pa do¬
povedek glavna reč, tedaj se ravna rajši po dopovedku. Na pr.
Pobožna dejanja so visoka lestva v nebesa.  (Cegn.) — Temna ječa
mu je bilo prijetno stanovalo.  (Eavn.) — Kdo so ti možje ?

b)  Kadar se po določnem ali nedoločnem števniku  pravi
osebek v rodilnik pomakne in števuik sam prevzame osebkovo
mesto, tedaj se jemlje glagolni dopovedek v srednjem spolu
v rabo, pridevni (brez vezila) pa prestopi s pravim osebkom
v rodilnik. Na pr. Devet je padlo vselej glav.  (N. ps.) — Veliko
ljudij je razgrinjalo svoja oblačila po poti.  (Met.) —• Veliko ljudij
je poklicanih, malo izvoljenih.  (Eavn.) — Kar jih je bilo pravičnih,
vsi so bili oteti.

V  srednjem  spolu stoji dopovedek  ali vezilo tudi tedaj,
kadar se kako dejanje ali stanje sploh opisuje, in pri samo¬
stalnikih  groza, strah, sram, škoda, konec, pol.  Na pr. Bilo je'
pozno v prosincu; metlo je strašno; po cestah in ulicah se je kadilo
od snega.  (Erj.) — Toliko ga je bilo sram, kakor volka strah.  (N. pr.)

175

— Konec je bilo vsega sveta.  (Ravn.) — Skoda bi ga bilo.  —
Groza me je bilo viharja.

c)  Kadar je osebek kazalni ta, ta, to,  dopovedek pa kak
samostalnik, tedaj se zaimek ali ujema z dopovedkom v spolu in
številu, ali pa se dene v srednji spol jedninskega števila; na pr.
Ta je kralj vseh kraljev.  — Ti so sosedovi sinovi.  — To je moj
brat, to sta moji sestri, to so moji bratje.  — To mi je plug in
brana.  (N. pr.)

Opomba. Nemški es  se sploh ne sloveni, na pr. grmi — es donnert, potok
šumi — es rauscht der Bach itd.; včasi se pa prestavlja s kazalnim to,  na pr.
to je kralj — es ist der Konig; to sem jaz — ich bin es; to so sosedovi otroci

— die Kinder des Naclibars sind es.

d)  Z osebkom v jednini se druži dopovedek večkrat v mno¬
žini moškega spola,  in sicer:

1. kadar govori preprosti Slovenec o osebah, katere posebno
spoštuje; na pr. Boljši mati so mrtva, kakor živa mačeha.  (N. ps.)

— Mati mi bolujejo.  (Vilh.) — Scelilo bo mater, ki bolni ležč.  (Vilh.)

2. Kadar je osebek kako skupno ime,  kakor gospoda,
družina, žlahta, deca;  na pr. Gospoda se spogledajo, smrt mu
prizanesejo.  (N. ps.) — Gospoda  so vsi malojedni.  (N. pr.) — Žlahta
so prišli.

Pravilna in navadna je vendar tukaj j ednina; na pr. Hiti
naproti mu družina.  (N. ps.) — Vsa gospoda dunajska vidi tamkaj
naju lahko.  (N. ps.) — Žlahta je prišla.

2. V stavku z več osebki.

§ 289. Kadar ima stavek dva ali več osebkov, tedaj stoji
dopovedek v jednini, dvojini ali množini,  in sicer:

a)  v jednini,  če se smatrajo vsi osebki za jedno  celoto,
posebno pri sorodnih rečeh. Ako so osebki raznega spola, tedaj
se ravna spol po bližnjem imenu. Na pr. Laž in zvijača pogine,
le resnica in pravica ostane.  (Ravn.) — Delo in čas dela bodi sta¬
rosti in moči primeren.  (Vrt.) — Napuh in mladinska prevzetnost
se vselej utepa.  (Ravn.) — Strah in trepetanje je prišlo nad mene.
(Dalm.) — Človeku je potrebna jed in oblačilo.  (Met.)

b)  v dvojini,  če se govori o dveh osebkih v jednini,
katerih si ne moremo misliti kot jedno  reč  ali celoto.
Ako sta osebka raznega spola ali razni osebi, ima moški spol
prednost pred ženskim in ženski pred srednjim, in jednako tudi
prva oseba pred drugo in druga pred tretjo. Na pr. Žamet in

176

svila pogasita ogenj na ognjišču.  (N. pr.) — Velik kos naše sreče sta
prid in delo.  (Eavn.) — Adam in Eva sta grešila v raju.  — Jaz
in ti sva si dobra prijatelja.  — Ogenj in voda dobro služita, slabo
gospodarita.  (N. pr.)

Opomba. 1. Včasi stoji namesto jednine dvojina,  ker imamo dva osebka
v mislih, čeravno se izraža jeden od njiju z orodnikom; na pr. Vsako nedeljo
greva z očetom v mesto.  — Divja kot morje, kadar se borita za premoč z
vetrom.  (Cankar)

2. Z ženskim in srednjim samostalnikom kot osebkom se veže v dvojini
glagol večinoma v moškem  spolu; to pa odtod, ker služi mnogim Slovencem
moška oblika v dvojini tudi za ženski in srednji spol (gl. § 153., op.). Na pr.
Nebo in zemlja sta zrcalo božje vsemogočnosti.  (Ravn.)— Po tem vplivu stoji
večkrat tudi v zloženih časih moški spol  namesto ženskega, na pr. Trdota
in usmiljenje še nikoli nista rož rodila.  (Ravn.) — Znamenja dogodkov
strašnih sta poslala  zdaj nebo in zemlja.

c)  v množini,  če ima stavek več osebkov. Ako so osebki
raznega spola ali razne osebe, tedaj se ravna spol po imenitnej-
šem imenu, kakor v dvojini. Le-tč velja tudi o stavku z dvema
osebkoma, če stoji jeden v množini. Na pr. Čast, zakon in oko ne
trpi šale.  (N. pr.) — Najboljša pratika so gore in podnebje.  (Cegn.)

— Drage so zlato in jagode, pa dražji so še modrih ljudij izreki.
(Eavn.) — Sršeni, ose in bučele bodo vedno prepir imeli.  (N. pr.)

— Tudi jedi vzemi s seboj, da boste ti in oni živež imeli.  (Eavn.)

Opomba. Kadar se veže dopovedek le z jednim osebkom in se pri drugih
dodeva le v mislih, tedaj se sklada sploh le s tistim, h kateremu naravnost
spada; na pr. Zdaj idi v barko ti, in kar vas je tvojih.  (Ravn.) — Idi zdaj
iz barke ti, tvoja žena, tvoji sinovi in tvoje snelie.  (Ravn.)

O dopolnilnih členih.

A. Prilastek.

§ 240. Prilastek,  pojasnilo samostalnik, imen, razpada
na priredile in podredne  prilastke.

a)  Pri redni prilastki  se ujemajo s svojim samostal¬
nikom v sklonu, spolu in številu, samostalniški le v sklonu; na
pr. Brezovo olje zaceli razvade mladih dnij.  (Slom.) — Mesto
Vineta je svoje dni jako slovelo.

b)  Podredni  prilastki se dodevajo samostalniku v rodil¬
niku, ali pa s predlogom v kakem odvisnem sklonu; na pr. Steza
časti je ledena gaz.  (N. pr.) — Razvaline življenja novine.  (N. pr.)
— Ključ od vrat; bitje pri uri; mlin na sapo.

177

l. Priredni prilastki.

§ 241. Za priredne prilastke nam služijo:

a)  pridevniki, deležniki, pridevni zaimki  in štev¬
ni ki, ki se skladajo s svojim samostalnikom v sklonu, spolu in
številu; na pr. Vsaka reč ima svoj prav.  (N. pr.) — Žareča zarja
naznanja piharja.  (N. pr.)

Opomba. Zavoljo krepkoglasja se rabi včasi namesto pridevnika samo-
stalno ime,  ld stoji navadno za samostalnikom, ali pa se deva pred samo¬
stalnik, čigar odvisnost se izraža s predlogom od;  na pr. lev kosmatinec = kos¬
mati lev; ptica pevaeica = pevna ptica; šiba strahovalka = strahovalna šiba;
devica lepotica = lepa devica; — drobiž od repe = drobna repa; revščina od
prosa = revno proso.

b)  samostalniki  v tem istem sklonu s samostalnikom,
da ga opišejo po njegovi veljavi ali Mtnosti; takemu prilastku
pravimo pristavek  (apozicija). Na pr .Atila, šiba božja; kralj
Matjaž; kraljevič Marko; car Lazar.  — Prva reč je duša, podoba
nebeškega očeta.  — Sv. Ciril in Metod, slovanska blagovestnika, sta
začetnika slovanskega slovstva  (ali tudi: Slovanska blagovestnika
sv. Ciril in Metod sta . .  .).

Opomba. 1. Le-sem spada prav za prav tudi prilastek, ki se po členici
kot  prideva samostalniku; na pr. Živel je mož kot kristjan,  umrl kot svetnik.
— Kot vdano jagnje  na oltarju padi!  (Cegn.)

2. Kratki naslovi ali pojasnila osebnih imen se zvežejo kot pristavki s
svojim imenom v ožjo celoto in tedaj stoje pred imenom; na pr. baron Žiga Cojz;
pesnik Prešeren; mesto Dunaj; dežela Avstrija; slavni avstrijski vojskovodja
Radecki, toda spoudarjenim  pristavkom: Radecki, slavni avstrijski vojskovodja.

2. Podredni prilastki.

§ 242. Za podredne prilastke nam rabijo:

a)  samostalniki v rodilniku,  in sicer:

1. pri pojmovnih  imenih, na pr. Bukve modrosti; lepota
narave; hram pobožnosti; spona sužnosti; kratkost življenja; kra¬
sota stvarjenja; pomen umetnosti; šola kreposti.

2.  pri osebnih  imenih, pa le tedaj, kadar imajo kako po¬
jasnilo pri sebi; na pr. Skrb ljube matere; ljubezen pobožnega sina;
običaji primorskih Slovencev; hiša kralja Davida; moč Boga, ki je
ustvaril nebo in zemljo.

Opomba. 1. Včasi se nahaja, zlasti v vezani besedi, osebno  ime brez
pojasnila v rodilniku, pojmovno  pa kot priredni prilastek v pridevnik izpre-
menjeno; na pr. Grehi otrok  so po navadi pregrehe Staričev.  (Slom.) — Na
prestol ljudstev seje  vsedla sprava.  (Cegn.) — Besnice vere = verske resnice;
bukve modrosti  = modrostne bukve.

Slovnica. 8. izd.

12

.178

2. Včasi stoji samostalnik v dajalniku,  ki nadomešča priredni svo¬
jilni prilastek ali prilastkov rodilnik;  na pr. Zrcalo pravemu jeziku =
zrcalo pravega jezika.  (Levst.) — Spomin je človeka  (namesto človekov ) naj¬
zvestejši prijatelj.  (Pr.) — Boko starcu (starčevo) Lambergar poljubi.  (N. ps.)

— Bog je oče vsem ljudem.

b)  samostalniki s predlogi,  na pr .Lepota na duši in snaž¬
nost v noši sta si pogostoma sestri.  — Vreteno od kolovrata; olupek
od jabolka; oje pri vozu; mlin na vodi; strela izpod neba; pokrov
za na kadi; vrč iz ila; oklep za na prsi.

3. Izpreminjava podrednih v priredne prilastke.

§ 243. Osebnih imen brez pojasnjevalnega do¬
ločila ne trpi slovenščina v rodilniku za drugimi samostalniki.
Zatč se izpreminja vsak goli  rodilnik (t. j. podredni pri¬
lastek)  drugih jezikov, ki zaznamuje last ali čigavost živečih
stvarij, praviloma v svojilni  pridevnik (t. j. priredni pri¬
lastek);  in sicer:

a)  če se prisoja last ali svojina kaki posamezni določni
osebi, tedaj se izobraža pridevnik od moških samostalnikov na
-ov (-ev), od ženskih na -in (gl. § 217.); na pr. Uči skopuhova je
dostikrat žena požeruhova.  (N. pr.) — Lenoba je vragova mreža.
(N. pr.) — Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.  (Kos.) —
V materino srce je zapisan vsak otročič in domačin.  (D. Trst.) —
Davidova umetnost na harpo mu je odprla kraljeva vrata.  (Ravn.)

— Jednako tare smrt ženinov venec in nevestin šapelj.  (Led.)

Opomba. Le-sfem spadajo tudi imena živalij, rastlin in nekaterih po¬
osebljenih  stvarij (gl. § 217.); na pr. Suščev  prah gre z zlatom na vago.
(N. pr.) — Sladko je meso polhovo,  ali krhko drevo bukovo.  (N. ps.) —
Hoja pravičnikov je z ar j in i luči jednaka.  (Ravn.) — Kamor predaleč pridejo,
daleč k vodi K o Ip i n i.  (N. ps.) — Leskova mati čudodelna.  (N. pr.)

b)  če se govori o splošni lastnini ali lastnosti  vseh
Ij udi j ali vseh živalij itd., tedaj se jemlje v rabo svojilni pridevnik
na -ski, pri ženskih na - ji; na pr. Po nebu se ptičji poganja oblak.
(Levst.) — Človeška misel je ko petelin na strehi.  (Ravn.) — Ako
ti levska koža ni dovolj, še lisičje poišči.  (N. pr.) — Nebo je čisto
ko ribje oko.  — Lep nebeški dar je luč očesna.  (Cegn.)

§ 244. Pri rečni h in pojmovnih  imenih se zamenjava
podredni  prilastek s pr ir e dnini,  kadar se prideva samostal¬
niku kot določilna  beseda (Bestimmungswort). Nemškemu je¬
ziku služijo v ta namen sestavljenke  samostalnih imen.
Taki priredni prilastki pomenjajo:

179

a)  lastnika ali posestnika omenjenega imena, kakor
telesna lepota  (Schonheit des Korpers = Korperschonheit), šolnini
žar, smrtna kosa, hišna streha , gromska strela, nebeška modrina,
lesna hruška, mestno glavarstvo;

b)  predmet  dejavnosti, kakor božje češčenje  (Gottesverehrung),
človeško odrešenje, pšenična žetev, jeruzalemska oblega, šolski vodja,
otroška izreja;

* c) kakovost,  nje mero ali stopnjo, kakor ljudnat kraj

(volkreiclie Gegend), peščena zemlja, trmoglav sin, ribna reka,
travna njiva, prileten mož, razumen mladenič;

d)  obseg ali snov,  kakor svinčena ruda  (Bleierz), trnjeva
krona, tržni dan, svilni trak, kamenena miza, lesena posoda, kruhova
skorja, ognjena g or kota;

e)  stan, izvir ali namen,  kakor hrvatski ban, turški paša,
želodova skledica  (Eichelschale), hruškov pecelj, jabolkov olupek;
brusni kamen, pitna voda;

f)  mesto  ali čas  in druge okolnosti, kakor turška vojska
(Turkenkrieg), nebeška plača, nadzemski stan, večerno solnce, jutrnja
molitev, jutrova dežela, ameriški svet.

B. Predmet in prislov.

§ 245. a)  Predmet  je tisti stavkov člen, ki dopolnjuje
glagol ali pridevnik na pomenu. Mnogo glagolov in pridevnikov
potrebuje namreč še posebnega dopolnila,  da  nam postanejo
jasni v svojem pomenu.

Za dopolnila  nam rabijo samostalniki in zaimki v od¬
visnih sklonili brez predlogov ali tudi s predlogi; na pr. Sila moč
premaga.  (N. pr.) — Iskra zažge velik ogenj.  (N. pr.) — Ničemurnost
sne otroka.  (Slom.) — Se muha išče kruha.  (N. pr.) — Delavec je
vreden plačila.  (N. pr.) — Človek je jednak dimu na strehi.  (Cegn.)
— Zvijača je sili kos.  (N. pr.) — Kdo ve za prave sreče dom ?  —•
Loka, z dišečimi cvetlicami bogata, je prijetna ljudem in živalim.
— Kogar Bog ljubi, tega kaznuje.  (N. pr.)

b)  Prislovi ali pri sl ovna  določila določujejo dejanje
ali stanje z ozirom na kraj, čas, način in vzrok;  zatd jih
ločimo v krajevne, časovne, načinovne in vzročne  prislove.

Za prislovna določila nam služijo:

»^samostalniki  s predlogi, pa tudi brez predlogov; na
pr. Iz oblaka blagor pride.  (Kos.) — Po slabi tovarišiji rada glava

12 *

180

boli. (N.  pr.) — Blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja.  (N. pr.)

— Od šale glava ne boli.  (N. pr.)

b)  razni prislovi,  na pr. Previdnost nikjer ne škoduje.

(N. pr.) — Prevzetija se povsod spotika.  (Slona.) — Glas raste gredč.

(N. pr.) — Velike skrbi zgodaj lase ubelijo.  (N. pr.)

C. O nikalnosti.

§ 246. a)  V nikalnem stavku se osebku dejavnost odrekuje t
ali zanikava. Nikalnica je ne  (v sestavah tudi ni-)  in se nahaja
ali sama, ali z drugimi nikalnimi besedami v stavku; druge ni¬
kalne besede pa niso nikdar brez nje. Mesto svoje ima nikalnica
tik pred dopovedkom. Z glagoli sem, imam  in hočem  se zrašča v
nisem, nimam  in nočem.  Na pr. Nesreča ne orje, ne seje in vendar
dobro živi.  (N. pr.) — Čič ne da nič.  (N. pr.) — Jabolko ne pade
daleč od drevesa.  (N. pr.) — Z veliko gospodo ni dobro črešenj zobati.

(N. pr.) — Kdor noče zlepa, mora zgrda.  (N. pr.) — Ne bodi pre¬
sladek, da se kdo s teboj ne posladka.  (N. pr.)

h)  V slovenščini dve ali več nikalnic ne potrjuje povedi,
kakor v latinščini in nemščini, temveč jo še bolj zanikava,
kakor v grščini; na pr. Nikdo ne gre rad prvi na led.  (N. pr.) —
Nikoli nič ne počenjaj zoper božjo zapoved.  (Ravn.)

c)  Nikalnost se odpravi, in stavek postane trdilen:

1. če je razen nikalnice ne  še druga, z nikalnim ne  sestav¬
ljena beseda v stavku; na pr. Bogu ni nič nemogoče.  — Gospodova
molitev ni nobenemu kristjanu neznana.

2. če stoji nikalnica ne  tik pred drugo nikalno besedo; na
pr. Ne nikoli, ampak vsak dan grešimo.  — Ne nobeno uro, ampak
vsak hip je človek v nevarnosti.

3. če si mislimo kako nikalnico kot samostalno besedo, o
kateri se kaj dopoveduje; na pr. Nič je dobro za oči.  (N. pr.) —

Nič v ustih kruli po črevesu.  (N. pr.) — Nikdo je zaimek.

1). O naglašanju starko vili členov.

§ 247. V govoru se izreka posameznih besed ravnomerno
preminja: zdaj raste, zdaj pada, kakor zahteva umevnost in lepo-
glasje. Ta izreka se ravna ali po naravni veljavi  stavkovih
členov, ali po volji govornika,  ki obrača poslušalčevo po¬
zornost zdaj na to, zdaj na ono besedo v stavku. Glavno pra¬
vilo za naglašanje nam bddi: Poudarek se opiraj na naj¬
važnejšo besedo v stavku.

181

Če poudarjamo besede po njih naravni  veljavi, tedaj si
gre pomniti:

a) V  golem stavku se opira poudarek na dopovedek,
na pr. Solnce sije.  — Luna sveti.  — Zvezde mi glj a j o.

b)  Prilastek se izgovarja krepkejše mimo njegovega samo¬
stalnika, na pr. Dober glas seže v deveto  vas.  (N. pr.) —- Cista
voda je naj zdrav ejsa  pijača.  (Slom.)

c)  Predmet dobiva naglas pred dopovedkom; če je več pred¬
metov v stavku, izgovarja se rečni ali pojmovni  krepkejše
od osebnega;  na pr. Petje razveseljuje srce.  — Pesem preganja
človeku skrbi.  (N. pr.) — Lazniku še resnice ne verjamemo.  (N. pr.)

d)  Na prislovna določila se deva poudarek pred glagolom;
če jih je več, poudarja se krajevni bolj mimo časovnega, vzročni
bolj od krajevnega, načinovni bolj od vzročnega; na pr. Kdor
visoko  leta, nizko  obsedi.  (N. pr.) — Po storjenem delu človek
sladko počiva.  (N. pr.)— V jeseni za vsakim grmom  dež.  (N. pr.)

Opomba. Naglašanje po volji govornikovi ali umetno naglašanje se ne da
dejati v pravila, ker ima govornik naglas popolnoma v svoji oblasti in ga deva
na tisti 51en, na katerega koče obrniti našo pozornost.

O sklonih.

§ 248. Skloni  značijo razmere, v katerih stoje dopolnila
ali prislovna določila h glavnim stavkovim členom.

Skloni so neodvisni  (casus recti) ali odvisni  (casus
obliqui). Neodvisnika  sta imenovalnik in zvalnik; drugi
skloni so odvisniki,  ker nimajo samostalnosti, temveč so
odvisni od glagolov ali od drugih besed v stavku.

Mestnik in orodnik se rabita sedaj le v zvezi s predlogi;
brez predlogov nam služita še kot prislovno določilo; na pr .jutri,
drevi, sinoči; mestoma, križem, ravnim potem; čudom se čuditi.

Imenovalnik.

§ 249. Imenovalnik  je pravi osebkov sklon  in
imenuje na vprašanje: kdo  ali kaj?  osebo ali reč, o kateri se
govori v stavku. Na pr. Kmet gospoda redi.  (N. pr.) — Leža ne
bogati.  (N. pr.)

Imenovalnik nam služi tudi kot dopovedkov  sklon, in
sicer v imenskem  dopovedku:

182

a)  pri pomožnem glagolu sem, biti  na vprašanje: kaj je,
čigav  ali kakšen je  osebek; na pr. Rokodelstvo je lepa dota.  (Cegn.)
—- Mec tvoj, glava moja.  (N. pr.) — Smrt je slepa.  (N. pr.)

b)  pri glagolih: ostati, postati, nastati, prihajati, nastopiti  itd.;
na pr. Pravi prijatelj ostane zvest tudi v nesreči. — Bahač postane
berač.  (Slom.)

c)  pri glagolih: imenovati se, klicati se, zvati se, praviti, reči,
sloveti, videti se, zdeti se  itd.; na pr. Sveti Mohor se imenuje apostol
Slovencev.  — Drevesce vzraste s časom mogočno drevo.  (Ravn.)

d)  kadar se pridene pridevnik  za pojasnilo glagolnemu
dopovedku; na pr. V visok stolp rada  strela trešči.  (N. pr.) —
Bosa hodi sirota po produ.  — Žalostne zapuščajo ptice v jeseni
naše kraje.

Zvalnik.

§ 250. Zvalnik,  ki nam služi v prvotni obliki samo v
nekaterih besedah (gl. § 56. op. 1.), stoji:

a)  kadar koga po imenu zakličemo, na pr. Aj ti brate!  —
Tiho, fantje!  — Oj škrjanče mali!  (Levst.)

b)  kadar od radosti, žalosti ali začudenja vzkliknemo, na
pr. Oj ti roža, krasna roža!  — Aj ti trnje, ostro trnje!  — O luč
izobraženja!  (Vrt.) — O grdoba laži!  (Ravn.)

c)  V narodnih pesmih služi včasi zvalnik  namesto imeno¬
valnika, na pr. Mu odpisal je Adame, Siska vrli poglavare.  (N. ps.)
— Pravi Ravbarju Andreje.  (N. ps.)

Rodilnik.

§ 251. Rodilnik,  ki stoji na vprašanje: koga  ali česa?
je zeld obširne rabe in jako različnega pomena. Prvotni pomen
mu je vir ali mdr dejavnosti na vprašanje: odkod?

Rodilnik nam služi kot osebek, dopovedek, prilastek,
predmet in prislov.

a)  Rodilnik kot osebek.

§ 252. V rodilniku stoji pravi ali logični  osebek:

a)  pri nikalnem pomožniku  ne biti  in pri glagolu ne
ostati,  kadar ju brezosebno v 3. jedninski osebi jemljemo v rabo;
na pr. Ni kruha brez truda.  (N. pr.) — Kjer ni postave, tam ni
prestopka.  (N. pr.) — Kadar mačke ni doma, tedaj so miši dobre
volje.  (N. pr.) — Kamena ne bode ostalo na kamenu.  — Brez pri-

183

puščenja nebeškega očeta ne bode pogubljene nobene človeške duše.
(Slom.) — Za delo lenuhi ne ostaja časa.

Opomba. Važna je razlika med trdilnimi in nikalnimi stavki, kakor: Mati
je (so) doma  — matere ni doma; mati je bila (so bili) doma  — matere ni
bilo doma; mati bode (bodo) doma  — matere ne bode doma. Delavci so (so
bili) na polju  — delavcev ni (ni bilo) na polju.

h)  pri pomožniku sem , biti  in pri nekaterih drugih glagolih
sličnega pomena, kakor zbrati se, priti, preostajati, pasti, živeti
itd., kadar jih rabimo brezosebno. Kodilnik izraža nedoločen
del kake celote (dčini rodilnik  = genitivus partitivus) in od¬
govarja osebkov§mu imenovalniku  drugih jezikov. Na pr.
Pridnemu bo preostajalo kruha.  — Bilo je vina in različnih jedij,
da se je miza šibila.  — Kmalu prihiti polka iz vseh krajev.  (Ravn.)

— Vilo se je rumenih, svetlih las okrog jasnega obraza.

Opomba. Ravno tako stoji tudi pri glagolu nedostajati  in manjkati  to,
kar manjka, ali česar nedostaje, v rodilniku, kadar se nedoločen  del  kake
celote vzame v misel; na pr. Nedostajalo je kruha in vina  (es fehlte Brot und
Wein, ali: es fehlte an Brot und Wein).— Izkušnje jim manjka, modrosti darov.
(Pot.) — Brli življenja sveča , dokler ji reje zmanjka in ugasne.  (Preš.) — Še
tega mi je manjkalo  (das fehlte mir noch). — Ne manjka mu ničesar  (es fehlt
ihm nichts). — Toda : Goldinar še manjka , da jih ni sto.

h)  Rodilnik kot dopovedek.

§ 253. V rodilnik stopi dopovedek  s pomožnikom sem, biti:

a)  kadar naznanja, čigavo je kaj (svojilni  rodilnik = ge¬
nitivus possessivus), toda pri živečih in poosebljenih stvareh le tedaj,
kadar ima kako pojasnilo pri sebi (glej § 243.). Na pr. Ta hiša je
mojega očeta,  brez prilastka pa: ta hiša je očetova.  (Krivo je: ta
hiša sliši mojemu očetu).  — Vsa zemlja je Gospoda, našega Boga
in stvarnika.  — Ta zlat je kralja Matjaža samega.  (N. ps.) — Ti
spisi so Antona Slomšeka.  — Ta grad je Krištofa Lambergarja.

b)  kadar dopoveduje, kake lastnosti,  ali kake rodovine
je oseba ali reč (kakovostni  rodilnik = genitivus gualitatis,
originis). Na pr. Prvi kristjani so bili jedne misli in jedne volje.

— Ta zlat je kova znanega.  (N. ps.) — Biti slovenske krvi bodi
Slovencu ponos.  (Kos.) — Gospod Ravbar je domače plemenitaške
rodovine.

c)  Rodilnik kot prilastek.

§ 254. V rodilniku stoji prilastek:

a)  kadar se imenuje oseba ali reč, od katere kaj izhaja
(izvirni  rodilnik = genitivus auctoris, gen. subjectivus); na pr.

184

Molitev vročega srca je Bogu mila (srce moli).  (Cegn.) — Petje
veselih ptičev zamika uh6 (ptice pojejo).  — Rožljanja pik, armade
hrupa konj ne straši se.  (Kos.) — Zvestoba pravega prijatelja se
ti pokaže v nesreči.

b)  kadar se imenuje oseba ali reč, na katero kaj prehaja
(predmetni  rodilnik = genitivus objectivus); na pr. Pismo je
namestnik govora (namestuje govor).  (Slom.) — Bog je stvarnik nebes
in zemlje.  — Hudobni otroci so krvava šiba svojih starišev.  (Slom.)

c)  kadar se dopoveduje, kake lastnosti ali nravi  je
oseba ali reč (kakovostni  rodilnik, § 253.); na pr. Kruh stare
peke je zdrav.  (Slom.) —- Mladenič prijaznega lica in brhke rasti;
starček belih Ids; zmaj divje podobe; mož bistrega uma.

d)  kadar se imenuje lastnik ali posestnik  kake osebe
ali reči, toda pri živečih in poosebljenih stvareh le s pojasnilom,
glej § 253. a (svojilni  rodilnik = genitivus possessivus). Na pr.
Hiša našega očeta; poslopje gospoda kneza; cerkev bližnje vasi;
lepota vsega sveta.

§ 255. Kot prilastek zaznamuje ime v rodilniku celoto,
kateri se kak del odvzame (delni rodilnik  = genitivus par-
titivus). Del kake celote ali reči izražajo:

a)  mnogi samostalniki, ki naznanjajo kako množino ali
mero,  kakor so: množina, obilica, sila, truma, trop, krdelo, kup,
peščica, kepa, vedro, vrč, laket, stot (cent), pol, polovica, četrt, liter,
meter, kilogram  itd. Na pr. Dobra misel je pol zdravja.  (N. pr.)
— Betvica medu več muh ulovi, kakor sod kisa.  (Slom.) — Boljša
je žlica soka v miru, ko polna miza jedij v prepiru.  (N. pr.) —
Izkušnja je kos proroka.  (N. pr.)

b)  glavni  števniki od pet naprej, ločilci  srednjega
spola in nedoločniki:  veliko, malo, več, manj, mnogo, nič, nekaj,
dosti, dokaj, obilo, polno  itd., kadar nam v imenovalniku ali
tožilniku  služijo za samostalnike. Na pr. Deset brihtnih otrok
jednajst sreč.  (N. pr.) — Devet igralcev še jednega petelina ne redi.
(N. pr.) —- Dvoje psov na kost jedno, koljeta se med sebo.  (N. pr.)
Vsak naših telesnih udov ima svoje posebno delo.  (Vrt.) — Zob dosti,
kruha malo.  (N. pr.) — Slab groš več ljudij pozna.  (N. pr.) —
Slovenci imajo premalo spomina na to, kar jih je mati učila.
(Vodn.) — Nič popolnega ni pod solncem.  (Slom.)

c)  vprašalni zaimki, pa tudi oziralni in kazalni, zlasti kadar
nam rabijo kot samostalniki v srednjem spolu; na pr. Kaj je

185

težjega, nego resnico zamolčati?  (N. pr.) — Kdo rojen -prihodnjih
ho meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?  (Vodn.) —
Kar je življenja po svetu, vse giblje in se veseli.  (Levst.) ■— Kolikor
krajev, toliko šeg.  (N. pr.) — Kar smo dobrega storili, to gre za nami.

d)  pridevniki v presežnji stopnji, na pr. Beseda materina je
vseh dobrot največja dobrota.  (Slom.) — Kranjskih gor najvišji je
Triglav.  — Vseh slovenskih pesnikov prvi in najboljši je France
Prešeren.

Opomba. Namesto golega rodilnika nam služi pogostoma rodilnik ali
orodnik s predlogi izmed  ali med.

d)  Rodilnik kot predmet.

§ 25(>. V rodilnik devajo svoj predmet:

a)  samostalniki groza, strah, sram, skrb, mar, žal, treba, po¬
treba, škoda,  kadar jih glagolno s pomožnikom sem, biti  jemljemo
v rabo; na pr. Groza, strah me je samije.  (Pot.) — Gani se, komur
je mar zahvale prihodnjega vnuka.  (Kos.) — Komur krajcarja ni
mar, ne bode rajniša gospodar.  (N. pr.) — Kmetu je treba ostrega
črtala na lemežu, duhovnemu pastirju pa resnega svarila in ostrega
pokorila.  (Slom.) — Lenuha ni skrb dela.  — Sram te bodi slabe
tovarišije.

Opomba. 1. V teh in drugih sličnih stavkih imamo dva predmeta:
osebni in rečni  predmet. Rečni predmet stoji v rodilniku, dočim je osebni
v tožilniku (strah me  je samije), ali v dajalniku (meni  je mar zahvale), ali v
rodilniku (lenuha  ni skrb dela).

2. Samostalnikom slcrb, mar, zal  in škoda  služi namesto rodilnika večkrat
tožilnik s predlogom za,  na pr. Za staro vero, stare ljudi in star denar naj
ti bode vselej mar.  (N. pr.) — Mar za pravičnikov pot je Bogu.  (Ravn. —■ Žal
mu je za mlada leta.  — Bodi te skrb za kmetijstvo.  —'Skoda je za blago,
za denar,  ali škoda je blaga, denarja.

b)  pridevniki željen, lakomen, skrben, maren, potreben, poln,
vreden, kriv, deležen, svest  in še mnogo drugih, ki pomenjajo kako
skrb, željo, potrebo, deležnost, obilnost, veselje,
žalost  in podobne občutke. Na pr. Bog je hvale vreden, človek
pa pohvale.  (N. pr.) — Vse je truda polno, kar se s pridom dela.
(Levst.) — Cista pen bodi zmes ko sklen.  (Kos.) — Prevzetnim
ljudem se Bog ustavlja, ponižnih pa je vesel.  (Kavn.) — Kdor srčno
zmaga spake, mirit si gori je svest.  (Pot.)

c)  povratniki  in tudi tisti glagoli, ki imajo osebni
predmet v tožilniku  pri sebi, devajo rečni predmet  v ro¬
dilnik; na pr. Kakor se dela lotiš, tako se ti odseda.  (N. pr.) —

186

Praznega skednja se miš kmalu naveliča.  (N. pr.) — Kogar kača
piči, boji se zvite vrvi.  (N. pr.) — Cesar se človek zelo veseli, to je
rado polno grenjav.  (N. pr.) — Smrt reši človeka vsega trpljenja.
(Slom.) — Jezik očistite peg.  (Kos.) — Sanje opominjajo človeka
nesreče, ki bi se mu utegnila pripetiti.  (Napr.) — Bog te obvaruj
vsake nesreče.  — Puntarskih naklepov so Galilejce dolžili.  (Bavn.)

— Stare vere in starih prijateljev se drži.  (N. pr.)

d)  glagoli, ki pomenjajo kako željo ali zahtevanje,
potrebo, skrb ali delež n ost,  posebno iskati, čakati, želeti,
upati, hoteti, potrebovati, stradati, pogrešati  itd. Na pr. Kdor išče
veselja v hrupu sveta, je izgrešil prave poti do njega.  (BI.) —
Veliko sveta še čaka marljive roke in krepke volje.  (Cegn.) — Truplo
potrebuje poštenega oblačila, duša pa zgovornega jezika.  (Slom.)

Opomba. 1. Glagoli varovati, okusiti, izkusiti, uživati, čutiti, prositi,
vprašati, poslušati, zaslišati, pomniti, pametiti, pozabiti, omeniti  in še drugi
jednakega pomena se družijo včasi z rodilnikom, včasi s tožilnikom; na pr.
Fantiči, dekliči kresujejo, žitnega polja  (= žitno polje) varujejo.  (N. ps.) —
V sanjah pozabi duh vsakdanjih nadlog  (= vsakdanje nadloge).  (Tuš.) —
Barko ustavi, vpraša lepe Vide (= lepo Vido).  (N. ps.)

2. Le-sem spadajo tudi glagoli, s predlogom do  zloženi, kadar se imenuje
predmet, kateri se doseže, kakor doseči, dorasti, dočakati, doslužiti, doživeti,
dospeti  itd.; na pr. Ce hočeš starosti  doživeti, ogiblji se mehkuženja.  (Vrt.)

— Vorastli sta roži vrha  cerkve.  (N. ps.)

e)  glagoli, v namenilniku  stoječi, na pr. Pojdi, hlapec,
kopat jame, oj široke in globoke.  (N. ps.) — Hite mu mojci glave
snet.  (N. ps.) — Pojdi mojih ran pogledat.  (N. ps.) — Pojdi gledat
Marjetice, božje služabnice:  (N. ps.) — Seg pogledat tujih se od¬
pravi.  (Levst.)

Češče pa se druži namenilnik s tožilnikom, na pr. Idi hlapce
klicat, žito spravljat, streho krit, vrata odpirat, rožice trgat.

§ 257. V rodilniku stoji predmet, kadar se vzame nedo¬
ločen  del kake celote v misel (delni rodilnik  = genitivus
partitivus), ne pa vsa celota (vse osebe, vse reči). Takemu ro¬
dilniku moremo vselej kaj, nekaj, nekoliko  ali. podobnih besedic
katero dodati v mislih. Na pr. Dober človek ima povsod prijateljev.

— Dajte zobati pšenice zrele, dajte piti mu rebulje bele.  (N. ps.) —
Strupa mi bo v vinu napivala.  (N. ps.) — Zakaj se vselej jokate,
kadar mi kruha dajete?  (N. ps.) — Nesti zlata, kadila Gospodu v
dar.  (Pot.) — Prinesi sadja; pripelji žita; nanosi prsti; navozi
kamenja; prilij vode; privrzi soli; nakosi detelje; nakupi si grozdja;
■pripadlo je snega; naprosi delavcev  itd.

187

Ta rodilnik stoji tudi po predlogu po,  na pr. Idi po vode;
skoči po vina; teci po mleka. ■— Brž po olja mi pošljite.  (N. ps.)

§258. V rodilnik se deva v nikalnem  stavku vsak to-
žilnik trdilnega reka in z njim vred tudi vsak na njem zavisli
imenski dopovedek; na pr. Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu
tiči.  (N. pr.) — Častna obleka ne pokrije sramote.  (Slom.) — Za¬
voljo jedne muhe si ne prede pajek mreže.  (N. pr.) — Groba ne
prodere jok.  (Pot.) •— Kdor dela pozamudil ni, ta se lahko z
Bogom veseli.  (Slom.) — Ne imenujte se učenikov.  (Met.) — Obleka
nas ne stori Bogu prijetnih, ampak dobro dejanje.  (Slom.)

Opomba. 1. Nikalnost se veasi krepi po rodilniku tretje osebe v dotičnem
spolu in številu; na pr. Ni je večje sovražnice za mladino kakor mehkužnost.

— Ni ga ljudstva na svetu , da bi prav nobene vere ne i m el o.  (Slom.) — Ne
oponašaj ga ubožca, ki jeclja ali Hrevljd.  (Slom.) — Ni jih boljših prijateljev,
nego so dobre knjige.

2.  Kadar se dotika v skrčenih stavkih nikalnost samo jednega predmeta,
tedaj stopi samo ta v rodilnik, drugi pa ostanejo v tožilniku ali imenovalniku;
na pr. Nisem prišel klicat pravičnikov,  ampak grešnike.  — V moški dobi
ni uka,  temveč trud in delo.  (Levst.)

3. Zaimki nič, kaj, kar, nekaj  in marsikaj  se jemljejo v nikalnih stavkih
večkrat tudi v tožilniku v rabo, ako jih ne izrekamo s poudarkom; na pr. Nič
ne boste slišali, le majhen zvonček.  (Cegn.) — Kjer nič ni, še cesar nič vzeti
ne more.  (N. pr.) — Kar ne moreš ti umeti, vse še brez pomembe ni.  (Greg.)

— Nimam kaj dati; ne morem vsemu lcaj.

e)  Rodilnik kot prislovno določilo.

§ 25{). V rodilniku stoji večkrat prislovno določilo, in sicer:

a)  čas kakega dejanja, na pr. Leta 863. se nam je prinesla
luč prave vere.  — Sest dnij je Bog stvarjal, sedmega je počival.  —
Vsakega leta cvete le enkrat pomlad.  — Nekega dne.  — Dne 2. pro¬
sinca.  — Meseca sušca.

b)  vzrok  dejanja ali stanja namesto rodilnika s predlogom
od,  na pr. Cesar glava boli, zdravo ni.  (Slom.) — Vročine zemlja
poka.  (Šub.) — Veselja mi srce igra.  (N. ps.)

c)  način  kakega dejanja, pa le bolj redkoma, na pr .Rahlih
stopinj se ziblje naprej.  (Kos.) — Gospodar veselih očes srečo pre¬
gleda in blagor nebes.  (Kos.)

Opomba. Večkrat nam služi rodilnik za raznimi medmeti,
kadar od radosti, žalosti ali začudenja vzkliknemo; na pr. Oj
temne noči, črne noči!  — Oj nehvaležnosti, da je ni grše!  (Eavn.)

188

Dajalnik.

§ 260.  Dajalnik  odgovarja na vprašanje: komu  ali čemu?
in kaže mer dejavnosti proti kakemu predmetu. V obče je ta
sklon osebnega pomena in služi osobito predmetom, katerim se
daje kaj v oblast ali prepušča v uživanje.

a)  Dajalnik osebka ali dušne deležnosti.

§ 261. V dajalniku stoji oseba ali reč:

a)  pri samostalnikih: treba, potreba, mar, skrb, žal, mraz,
znoj  itd., kadar jih brezosebno s pomožnikom biti  jemljemo v
rabo; na pr. Modremu očetu ni treba šibe strahovalke.  — Naj ti
besede žal ne bo, ki pouči me.  (Cegn.) — Skomina mu je, kdor
trdo grozdje jč.  (Ravn.) — Znoj mige;  mraz mi je; mar mi je;
kos mi je; ni mu vrste  itd.

Pri besedah: ime je, pravijo, rekajo, nadeli so  itd. stoji oseba
ali reč, kateri se daje ime, v dajalniku, ime samo pa v imeno¬
valniku; na pr. Sova senici glavana pravi.  (N. pr.) — Prvencu je
bilo ime Ezav, drujcu Jakob.  (Ravn.) — Pravi se mu očak, ker je
oče vsega naroda.  (Ravn.) — Ime mu je Stefan, pa mu navadno
pravijo Stefak.

b)  pri brezosebnih  glagolih, ki značijo razne čute, kakor
hoče se, noče se, toži se, gnusi (gabi, studi) se, zdeha se, dremlje se,
sanja se, zdi se, dozdeva se  itd. Na pr. Nad hinavščino se studi
Bogu.  (Ravn.) — Na lepi besedi mi je veliko ležeče.  (Vodn.) —
Zdeha se mi; dremlje se mu; dozdeva se jim; hoče se mi piti  (es
gelustet mich, zu trinken); nič se mi ne hoče  (ich habe zu nichts
Lust) itd.

c)  pri pomožnem glagolu biti:

1. kadar je namestnik glagola imeti  ter naznanja osebo ali
reč, v katere moči ali oblasti je kaj; na pr. Laži je plitko dno
(= laž ima plitko dno).  (N. pr.) — Vsakemu človeku je dolžnost,
da stori, kolikor mu je mogoče.  (Napr.) — Pastirja zdaj in varuha
več vam ni.  (Kos.)

2. kadar nadomešča glagol morati  ali moči,  na pr. Narodno
deblo nam je izobraževati.  (Napr.) — Večno nam ni živeti.  (Led.)
— Bilo vragom vpiti je, bilo vragom je bežati.  (Levst.)

d)  V dajalnik stopi tudi imenski dopovedek  skrajšanega
stavka, zlasti če se nanaša na dajalnik v glavnem stavku; na pr.
Človeku ni dobro samemu biti  (= da je sam).  (Ravn.) — Boljše je

189

lačnemu zaspati, ko dolžnemu ostati (= človeku, da lačen zaspi, ko
dolžen ostane.)  (N. pr.) — Boljše poštenemu umreti, ko sramotnemu
živeti.  (N. pr.) — Vsejanim biti, v grobu stleti je tudi nam odlo¬
čeno.  (Led.)

Opomba. Le-sem spada tudi dajalnik pri glagolu dati,  ki prav za prav
ni drugega, kakor osebek skrajšanega stavka; zat6 je v takem stavku dajalnik
vselej tvornega, osebek pa trpnega pomena. Na pr. Ne daj se nagibati sle¬
hernemu vetru  (= da te nagiblje sleherni veter).  (Dalm.) — Moder sin se da
očetu  poučiti (- da ga oče pouči).  (Dalm.) — Ne daj otrokom  zapovedovati
(= da bi otroci zapovedovali).  (Slom.) — Mesu  ne daj gospodariti tela (= da
bi meso gospodarilo telo).  (Vrt.)

§ 262. V dajalnik se deva oseba, kadar dajemo na znanje,
da se godi kaj po naši ali po volji drugega, zlasti v prijatelj¬
skem govoru (dajalnik dušne deležnosti = dativus ethicus); na pr.
Po Dunaju mi dirja v skok.  (N. ps.) — Skrbna mati, urno mi
vstanite.  (N. ps.) —• Urno k svoji materi mi teče.  (N. ps.) — Vse
živce ti oživi, vse žile ti prešine domača godba.  (Navr.) — To so
vam bili pravi korenjaki!

Opomba. 1. V dajalnik stopi tudi povratni  zaimek, kadar dela oseba
iz lastne moči, v lastni prid, sama ob sebi ne glede na drugo osebo; na pr.
Kdor si vedno izbira, izbirek dobi.  (N. pr.) — Grede si odpirat gornje line.
(N. ps.) — Požeruh in pijanec si ne vesta mere.

2. Semkaj spadajo nekateri stalni izrazi, kakor bodisi, marsikdo, dasiravno,
česitudi  itd.

b)  Dajalnik oddaljenega predmeta.

§ 263. V dajalniku stoji oseba ali reč, katera je smoter
osebkovi dejavnosti:

a)  pri pr e liajal n ili glagolih, kadar se imenuje oseba, na
katero prehaja dejavnost kot na bolj oddaljeni predmet; na pr.
Bogu posojuje, kdor ubožcu kaj podeli.  (N. pr.) — Dobra izreja
brani uboštvu pod streho.  (N. pr.) — Vrana vrani očij ne izkljuje.
(N. pr.) — Kdo je utrdil nebu svetle zvezde ?  (Vilh.)

b)  pri neprehajalnih  glagolih, kadar se imenuje oseba,
kateri se kaj lasti ali svoji; na pr. Daj vsakemu, kar mu gre.
(Slom.) — Taka čast gre Bogu, ne ljudem.  (Cegn.) — Lepi besedi
se spodobi tudi lepa obleka.  (Slom.)

c)  pri povratnih  glagolih: čuditi se, smejati se, postncho-
vati se, prilizovati se, rogati se, zahvaliti se, smiliti se, znati se,
poznati se, videti se  itd. Na pr. Vse se čudi lepoti božjega stvar¬
jenja.  (Ravn.) — Ne posmehuj se, ampak vstani sivi glavi.  (Slom.)
— Znalo se je močnemu in srčnemu mladeniču, da bode kdaj
slaven junak iz njega.  (Navr.)

J90

Opomba. Dajalnik nam služi tudi pri tistih povratnikih, kateri pomenjajo
sploh kako hranitev  pred vzajemnostjo, ali pa zahtevanje  po združenju,
kakor umakniti se, odtegniti se, skriti se, odpovedati se, ogniti se, braniti se
komu  (sich wehren gegen jemanden), — ponuditi se (komu za spremljevalca),
pokloniti se  itd.; na pr. Odtegne žezla, hrupa se zmotnjavam.  (Žem.) —
Moč nebeška strašna je, če 'varstva sponi  zmakne se.  (Kos.) — Bogu  se ne
moremo skriti.  (Bavn.) •— Pijancu  se ogni s senenim vozom.  (JC. pr.)

d)  pri pridevnikih, ki značijo  škodo ali korist, jed-
nakost ali podobnost, pa tudi druge zunanje in notranje
lastnosti, kakor koristen, škodljiv, primeren, prikladen, jednak,
pristojen, vdan, všeč, blag, mil, dober  itd.; na pr. Vsakemu očesu
je reč drugačna.  (Cegn.) — Zapeljivost je skriti jami podobna.
(N. pr.) —- Sitemu trebuhu še bdi kruh ni všeč.  (N. pr.) — Vsaka
huda strast nas dela živini jednake.  (Ravn.)

§ 264. V dajalnik se deva oseba in reč, kateri se godi ali
je kaj v korist ali v škodo  (dativus commodi et incommodi);
na pr. Sebi seješ, sebi tudi žanješ.  (N. pr.) — Dobre ceste so velika
dobrota vsaki soseski.  (BI.) — Prva šola je mladeniču jutrnja zarja.
(Slom.) — Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade.  (N. pr.)

§ 265. Dajalnik nam čestokrat služi:

a)  za prilastkov rodilnik  in stoji sploh pred besedo,
kateri kaj prilastuje; na pr. Pridna gospodinja hiši tri ogle pod¬
pira (= tri ogle hiše).  (N. pr.) — Ne bodi svojemu narodu izdajalec,
marveč krepek ščit (= izdajalec svojega naroda).

b)  namesto prirednega svojilnega prilastka,  zlasti za
svojilni zaimek (gl. § 242. op. 2.);  na pr. Up je človeku najzvestejši
tovariš (=■ človekov tovariš).  (Pr.) — Studenci bistri mi teko, poje
mi čredo (= mojo čredo) in glavo.  (Pot.) —-  V neskončni svet mi
plavajo očesa (-moja očesa), srce mi (= moje srce) bije zopet svo¬
bodno.  (Cegn.)

Tožilnik.

§ 266. Tožilnik  je pravi sklon predmetov ter imenuje
na vprašanje: koga  ali kaj?  osebo ali reč, na katero prehaja de¬
javnost glagolova.

a)  Tožilnik predmetov.

§ 267. Svoj predmet imajo v tožilniku:

a)  vsi  prehajalni  glagoli v trdilnem reku, kadar se raz¬
teza njih dejavnost črez ves predmet (gl. § 257.); na pr. Bog ljubi
pravico in sovraži hudobno dejanje.  (Ravn.) — Očetov blagoslov hiše

191

zida, materina kletev pa jih razdira.  (Dalm.) — Izderi bruno iz svo¬
jega očesa, in potlej glej izdreti pazder iz očesa svojega brata.  (Met.)

b)  nekateri neprehajalni  glagoli s predmetom, ki je istega
korena ali pomena z glagolom (notranji predmet);  na pr.
Junači domačije mirno smrtno spanje spi.  (Jenko.) — Boj krvavi
Valjhun že dolgo bije za krščansko vero.  (Preš.) — In šel je boj
boj’vat brez upa zmage.  (Preš.) —• Najboljše je srednjo pot hoditi.

c)  glagoli boleti, srbeti , ščemeti, peči, žgati, zebsti, tresti, žuliti,
skrbeti  itd., in sicer stoji oseba  v tožilniku, reč pa, ki povzroča
nepovoljni čut, v imenovalniku; na pr. Kjer me srbi, tam se čoham.
(N. pr.) — Vsak sam vč, kje ga črevelj žuli.  (N. pr.) — Bo slabi
tovarišiji človeka rada glava boli.  (N. pr.)

d)  samostalniki groza, strah, sram, skrb, konec, misel, volja,
kadar jih glagolno  s pomožnikom biti  jemljemo v rabo; na pr.
Toliko g a je sram, kakor volka  strah.  (N. pr.) —• Groza me je
bilo nočne pošasti.  — Dete je bilo strah.  — Mater je skrb otroka.
— Učence je bilo sram, da niso dobro znali.  — Misel me je; groza
jo je; strah jo je; sram nas je; volja vas je.

V nikalnih  stavkih stoji rodilnik,  na pr. lovcev ni
groza strmečih čerij.  (Cegn.) — Matere ni skrb otroka.

Opomba. 1. V tožilniku stoji osebni predmet,  ki je zavisen od samo¬
stalnika groza, skrb  itd. in pomožnika biti,  ki sta tu tesno združena v glagolski
pojem. Skrb biti  je toliko, kakor skrbeti; skrb me je  = skrbi me.

2.  Včasi stoji osebni predmet tudi v rodilniku  namesto v tožilniku;
na pr. Zenskih  je skrb snage, moških  pa učenosti.  (Vodn.) — Poprej bode
nas konec ko naših del.  (Slom.) — Tu se kaže najbrž še prvotna samostal-
niška narava besed skrb, konec  itd.

§ 268 . Dva tožilnika imajo pri sebi, in sicer predmetov
in dopovedkov  (če dopovedku rajši predloga za  ne damo):

a)  glagoli imenovati, postaviti, izvoliti, izbrati  (pri teh na¬
vadno s predlogom za), storiti, narediti, delati se, spoznati  itd.;
na pr. Gospoda  (= za gospoda) svojih del si ga postavil.  (Ravn.) —
Samoto tovarišico (= za tovarišico) si izvoli.  (Žem.) — Storil se bom
mrtvega.  (N. ps.) — Koga si boš tovariša izbral ?  (Slom.) — Moj
polk se dela nevednega mojih zakonov.  (Dalm.) — Imenovali so ga
skopuha.  —■ Postavili (izvolili, izbrali) so si ga župana,  navadno:
za župana,  ali včasi tudi: županom.  — Imenovali so ga za učitelja,
ali tudi: učiteljem.  (Tu stoji orodni  k kot dopovedkov sklon
namesto tožilnika.)

b)  glagoli, ki pomenjajo koga za kaj imeti, kakor imeti,
smatrati, čislati, ceniti, častiti  itd., toda brez predloga za  ali brez

192

členice kot  le bolj poredkoma. Na pr. Stvarnika, dobrotnika in
očeta ga častite.  (Pot.) — Ne imej vsega za resnico, kar ljudje
govore.  — Vsi ga poznajo kot vestnega delavca.

c)  Z dvema tožilnikoma se veže glagol učiti,  in sicer s to-
žilnikom osebe,  katero kdo uči, in s tožilnikom reči,  katero
koga učimo; na pr. Tujce smo učili našo besedo , sebe pa ne.
(Vodn.) — Po skrivnjavah učiš me modrost.  (Ravn.)

Namesto tožilnika stoji češče rodilnik (§ 256 ., c),  na pr.
Ravne učite nas hoje.  (Greg.) — Iz mladega nas pobožnosti in
strahu božjega uče.  (Ravn.) — Učite me modrosti božje.

Opomba. Z dvojnim, osebnim in rečnim tožilnikom se vežeta včasi
tudi glagola vprašati  in stati  (stanem, kosten); na pr. Kaj me vprašaš?  —
To te bo stalo glavo.

Glagol vprašati  stavi pa sicer rečni predmet  rajši v rodilnik ali v
kak drug sklon v zvezi s predlogom; na pr. česa si ga vprašal?  — Vprašaj
ga sveta!  — Koga za svet vprašati.  — Po očetu  koga vprašati.

b)  Tožilnik prislovnega določila.

§ 269. Tožilnik prislovnega določila nam rabi:

a) o  času  na vprašanje: kdaj? v kateri čas? koliko časa?
kako dolgo?  pa sploh le tedaj, kadar ima samostalnik kak pri¬
lastek  pri sebi; na pr. Glava lenuhova vsak dan bolj trda pri¬
haja.  (Slom.) — Kar dobra mati v srce zasadi, vse žive dni ne
posahne.  (Slom.) — Marsikdo nosi veselje in žalost v prsih skrito
vse življenje.  (Cegn.) — Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se
vse žive dni.  (Slom.)

Opomba. Pri posameznih dneh v jednini nam služi tožilnik s predlogom
v  ali na,  v množini in pri godovih pa mestnik s predlogom o, ob;  na pr. Tisti
čas je Jezus skoz setve šel v soboto.  — Tvoji učenci delajo, kar se ne sme
delati ob sobotah.  (Met.) — O božiču , o novem letu, o veliki noči, o duhovem,
v petek, na veliki ponedeljek, na cvetno nedeljo, ob nedeljah  itd.

b)  o meri, ceni in teži  na vprašanje: koliko? kako daleč?
po čem? kako dolgo? kako težko?  itd.; na pr. Kar sevec na rami
nese na polje, se vozi s polja polne vozove domu.  (Ravn.) — Pet
čevljev merim, palcev pet.  (Preš.) — Tri sto komolcev naj bo ladija
dolga, petdeset visoka.  (Ravn.) — Sabljiča je težka centa dva.
(N. ps.) — Tri streljaje je še do mesta; tri ure morajo hoditi po
vodo.

193

O sklonih s predlogi.

A. Predlogi z rodilnikom,

l. Pristni predlogi.

§ 270. Brez (lat. sine — nemški ohne) izraža oddeljenost
ali kako pomanjkanje;  na pr. Mladina brez rudečili lic, pomlad
brez cvetlic.  (N. pr.) — Brez uzde strast, gotova propast.  (N. pr.)
—- Prazno je delo brez sreče z nebes.  (Pot.) — Kar priprosiš, brez
skrbi nosiš.  (N. pr.)

§ 271. Do (ad, usque ad — bis, bis zu, bis an) nam rabi
o meji ali kraju,  do katerega kaj seže ali pride, in sicer:

a)  v prostoru,  na pr. Od rok do ust je dolga pot.  (N. pr.)

— Kadar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi.  (N. pr.) —

Stopi gori v svoje line do gospoje Katarine.  (N. ps.)

b)  v času,  na pr. Kar si človek naprti, to nosi do smrti.
(N. pr.) — Do poldneva nosi angelj vodo za človekom.  (N. pr.)

c)  o stopnji,  posebno v prislovnih izrekih, na pr. Do
smrti je zadela krogla hrabrega junaka.  — Do sita, do dobra, do
mala, do cela, do čista; do tretjega gre rado; do krvavega so se stepli.

d)  kaže mer ali razmerje  do kake osebe ali reči; na pr.
V stiskah se obrne človek rad do Boga.  — Skrbite, da vam od
srca pojde prijaznost do ljudij in pokorščina do starišev.  (Kavn.)

— Narodna pesem sama ob sebi ima do srca veliko moč.  (Navr.)

— Ce se mu kaj do mene zdi, naj pride k meni le v gosti.  (N. ps.)

— Kaj mi je do tega!  — Ni mu do smeha.  — Nam, je mnogo do

zdravja.  — Ne bodi trd do ubogih!

§ 272. Iz (ex — aus, von — aus) pomenja sploh mer iz
notranjosti na vnanjost  ter nam služi:

a)  o mestu  iz znotraj navzven, na pr. Kdor da iz rok, se
drži na jok.  (N. pr.) — Starim ljudem gre nerado iz pesti.  (N. pr.)

b)  o početku ali izviru,  na pr. Iz veliko besedij malo
sveta.  (N. pr.) — Iz orličev postanejo ob letu orli.  (N. pr.) — Iz
malega raste veliko in slavno.  (Kos.)

c)  o snovi ali tvarini,  iz katere je kaj; na pr. Kapajiz
kunine; krona iz samočistega zlata; posoda iz morske pene.

d) o vzroku ali načinu, na pr. Ja ljubezni do Boga in
do bližnjega doprinašamo dobra dela.  — lz obilnosti srca usta

13

Slovnica. 8. izd.

194

govore.  (N. pr.) — Iz srca vesel biti ne more, kdor v potrebi vidi
bližnjega, pa mu ne pomore.  (Ravn.) — Iz dobra, iz huda, iz lepa,
iznenada.

e)  o času,  od katerega sem kaj biva ali se kaj godi, zlasti
v mnogih prislovnih izrekih (ah, ex — seit); na pr. Iz mladi se
trn ostri.  (N. pr.) — Iz početka; iz leta v leto; iz prva, iz nova,
iz mlada  itd.

Opomba. Iz  se veže s predlogi: med, nad, pod, pred, za  v
sestave:

izmed,  t. j. iz srede kake množine (mitten aus, aus der Mitte
lieraus), na pr. Jeden izmed njih, učenik postave, ta ga je vprašal.
(Met.) — Kako ti siješ sredi zvezdic, kako leskečeš izmed meglic!  (Čb.)

iznad,  t. j. od zgoraj, iznad glave proč (von oben hinweg),
na pr. Odvali kamen iznad vodnjaka.  (Ravn.) — Poseka mlado
košato lipo iznad mize.  (Levst.)

izpod , t. j. izpod česa navzven (von unten, von unterhalb
heraus), na pr. Konjem izpod nog ogenj frči.  (N. ps.) — Izpod neba
voda lije.  (Slom.) — Solnce zazrč milo izpod burnega oblaka.  (Vrt.)

izpred,  t. j. izpred očij, od spredaj proč (von vorn hinweg),
na pr. Ne zavrzi me izpred svojega obličja !  (Ravn.)

izza,  t. j. od vzadi navzven (von hinten heraus, von hinten
hervor), na pr. Izza nohta udari črna kri.  (N. ps.) — Solnce izza
gore gre.  (N. ps.)

§ 27S. Od (ab — von, ah, weg) pomenja sploh od¬
daljevanje  kake stvari od druge ter nam rabi:

a)  o ločitvi ali oddaljenosti  od kake osebe ali reči,
na pr. Smrt dušo od telesa loči.  — Jabolko ne pade daleč od dre¬
vesa.  (N. pr.) — Marija se od nas ravna.  (N. ps.) — Od mladega
drevesa vejico lahko odčesneš, od starega jo moraš odsekati.  (N. pr.)

b)  o početku, izviru ali vzroku,  na pr. Od vsake hiše
pot v Rim.  (N. pr.) — Premog je nastal od organskih tvarin.  (Erj.)
— Vsak ima svoj dar od Boga.  (Vrt.) — Od dela ni dobil, od leže
ni sit.  (N. pr.) — Od vola se uči orati vole.  (N. pr.) — Od strahu
je Breda obledela, od bridkosti skoro omedlela.  (N. ps.) — Trese se
od veselja vsaka žila.  (Preš.) — Od šale glava ne boli.  (N. pr.)

c}  o času,  od katerega sem se kaj godi, ali koliko je od
kakega časa ali kake dogodbe; na pr. Od belega dne do trde noči.
(N. ps) — Od zdaj petdeset let ne bode nas, ne črevljev, ne dret.  (N. pr.)

195

d)  o primerjavi namesto ko, kakor, nego;  na pr. Prostim
ljudem so kralji stavki bolj razumljivi od dolgih.  (Slom.) — Več vi¬
dijo oči od očesa.  (N. pr.) — Ni ga podjeda od hudega soseda.  (N. pr.)

e) o  predmetu, o katerem se govori; na pr. Menijo se od kraljev, od
mira in vojske.  (Levst.) — Možaki od žita, od kupčije govore  itd. — V pisni
slovenščini rabimo namesto od  predlog o  z mestnikom; tedaj je pravilno: menijo
se o miru, o vojski  itd. (gl. § 282. b).

f) Od  stopi večkrat (zlasti pri starejših pisateljih) v trpni dobi pred v osebo
ali reč, ki bi bila v tvorni osebek; na pr. Veliko bolj nas boli nam od naših
domačih, kakor od drugih storjena krivica.  (Met.) — Od sreče togotne bil nisem
tepen, od tvojih sem rok le bil glajen.  (Preš.) — V pisavi se ogibljemo te zveze,
ker nasprotuje duhu slovenskega jezika.

2. Nepristni predlogi.

§ 274. Nepristni predlogi so po svoji obliki samostaln i ki
in prislovi, ki se vežejo z rodilnikom. Najnavadnejši izmed njih
so sledeči:

blizu, bliže (prope, propius, ad nahe bei) zaznamuje
bližino  predmetov; na pr. Blizu-groba, da mu še smrt za ramo
koso kleplje.  (N. pr.) — Bliže cerkve rajši mašo zamudi.  (N. pr.)

dno (im Grunde, in der Tiefe) zaznamuje, da se nahaja kaj
v najdolnjem prostoru; na pr. Dno potoka je golo kamenje.  —
Dno morja raste prečudna množina rastlin.

glede, t. j. z ozirom (beziiglich, mit Riicksicht auf), na pr.
Glede pašnikov je treba še kar bodi preložiti.  — Gledč  se veže
kot deležnik tudi s predlogom na,  na pr. Gledč na svojo čast
moramo biti občutljivi.

konec (am Ende, zuletzt) pomenja, da je kaj na najskraj¬
nejšem koncu; na pr. Konec jezika se rado opotika.  (N. pr.)

kraj (ad — an, bei) pomenja:

a)  da je kaj na koncu, na kraju česa; na pr. Cerkev stoji
kraj vasi.

b)  da je kaj zraven ali poleg česa; na pr. Kraj suhega drevesa
tudi surovo gori.  (N. pr.) — Kraj vzglavja mi angeljček sloni.  (Led.)

mimo (praeter — an, vorbei, vorliber, auller) pomenja:

a)  gibanje  mimo kakega predmeta, na pr. Mimo grada
sluga jezdi.  (N. ps.)

b)  obstojnost  z drugim vred, na pr. Krasota notranjske
strani je mimo Postojnske jame tudi čudapolno Cerkniško jezero.
(Lik.) — Mimo tega,  auGerdem.

1 . 3 *

196

c)  odličnost kake osebe ali reči mimo druge, kateri se
primerja; na pr. Notranja lepota je mimo vnanje bliščobe veliko več
vredna.  (Met.) — Moja hiša je lepša mimo tvoje.  — Bodi še tako
dragega kaj, mimo čiste duše ni nič.  (Ravn.)

namesto, mesto (pro, vice, loco — anstatt, statt) znači, da
je kaj ondi, kjer bi imela biti druga stvar; na pr. Kralja si me
postavil namesto mojega očeta.  (Ravn.) —■ Pred njim hodi strah
namesto nekdanjega zlatega upa.  (Napr.)

okoli (circum, circa — um, herum) pomenja:

a)  da je, ali da se godi kaj okrog kakega predmeta; na pr.
Za krta ni treba plotu okoli vrta.  (N. pr.) — Okoli zlatega teleta
svet na sapo pleše.  (N. pr.)

b)  po priliki čas,  na pr. Kakor okoli Vincenca bilo, tako
črez leto ostalo bo.  (N. pr.)

okrog, krog (circa, circum — herum, ringsherum) pomenja
o b d a n j e ali z a j e tj e od vseli stranij; na pr. Sedeli so krog mize,
kakti mladike okoli svoje oljke.  (Slom.) — Okrog gore vojska se
obrne.  (Levst.)

poleg (secundum, ad — an, neben, langs, gemaG) izraža:

a)  naravno bližino  predmetov (= pri, zraven);  na pr. Na
nebu se je lesketala zvezda poleg zvezde.  (Napr.) — Poleg potoka
sem se izprehajal.

b)  primernost ali vzrok  dejanja (gemaG) namesto pri,
ki se v tem pomenu le redkoma podaje slovenščini; na pr. Ljudske
učilnice so poleg tako ugodnih okolnostij obrodile krasno sadje.  (Slom).
—• Poleg zapovedi. Poleg stanu in odreje. Poleg tega  (demnach).

prek (per, trans, ultra — iiber, quer liber, langs) pomenja:

a)  da prehaja kaj na dno stran  predmeta; na pr. Le
vstanite, nas prek Save predrožite.  (N. ps.)

b)  kod se kaj razprostira ali pomika  (langs); na pr.
Prek potokov se nov razcveta, raste zarod.  (Vilh.)

c)  mirno stanje  kaki reči nasproti, na pr. Prek solnca je
bolj gorko kot v osojah.  (Vrt.)'

razen (extra — auGer, mit Ausnahme) zaznamuje izjemo,
na pr. Razen pokore ni druge poti za grešnika do nebes.  (Slom.)

sredi (inmitten, mitten in) pomenja, da se nahaja kaj v
sredi, bodisi znotraj ali na površju; na pr. Sredi polja stoji tanko
drevce.  (N. ps.) — Naprej sredi lip in vrtnih senc.  (N. ps.) —■
Sredi zime je božič.

197

takraj — onkraj, onstran (diesseits — jenseits) naznanja,
da je kaj na tej — na oni strani predmeta; na pr. Takraj jezera;
onkraj potoka; onstran naših hribov.

tik (knapp an, knapp bei) izraža, da je kaj komu ali čemu
tako blizu, da se ga dotika; na pr. Tik pota stoji stara jablan.  —
Tik sreče nesreča preži.  (N. pr.)

vpričo (coram — in Gegenwart) zaznamuje, da biva ali se
godi kaj komu pred očmi; na pr. Slavite ga vpričo narodov.  (Ravn.)
— Spričo  = wegen: Spričo grdega vremena.

vrh (supra — oben auf, oberhalb, iiber) pomenja:

a)  da je kaj čemu na vrhu ali nad njim; na pr. Visoko vrh
gore stojim.  (Pot.) — Nižave sin, pridi vrh planin.  (Pot.)

b)  da se čemu kaj dodaj  e;  na pr. Vrh tega mu da se
bresno.  (Ravn.) — Vrh česa položiti.

vsled (nach, zufolge) zaznamuje nasledovanje ali ravnanje
po čem; na pr. Ovce moje hodijo vsled mene.  — Vsled nove postave;
vsled kraljevega povelja.

vštric (neben, parallel an) pomenja, da se nahaja kaka reč
zraven, druge; na pr. Na pokopališču vštric durij je išči.  (N. ps.) —
Zakaj Bog vštric dobrih toliko hudobnih ljudij trpi?  (Ravn.) —
Drug vštric drugega se postavite!

zavoljo, zadelj, zaradi (radi), zastran, zbog (propter,
causa — wegen) kaže vzrok kakega dejanja; na pr. Blagor za¬
voljo pravice preganjanim!  (Met.) — Ogibljimo se prepira zaradi
malih stvarij!  (Napr.) — Bog je zadelj nedolžnih otrok tudi stariše
rešil nesrečne smrti.  (Slom.) — Zategavoljo, zategadelj, zaradi tega.
zraven (ad, iuxta — neben, bei, nebst) pomenja:

a)  da sta si dva predmeta zeld blizu,  samo da se ne do¬
tikata drug drugega; na pr. Jaz sem zraven njega stal.  (N. ps.) —
Zraven hiše je mlin.

b)  da je komu kaj lastno  z drugim vred; na pr. Zraven
lepega gradu zamore še tri kmetije.  — Skopin je zraven velikega
bogastva siromak.  (Cig.)

B. Predlogi z dajalnikom.

§ 275. K, ki sč pred sledečim k  in g  izpreminja v li (ad,
adversus — zu, gegen, nach — hin), nam kaže:

a)  stvar,  proti kateri je dejanje obrnjeno; na pr. Veselo
roža k solncu se obrača.  (Cegn.) ■— Vsak ima prste k sebi obrnjene.
(N. pr.) — Peljimo ga h konjskim brzdam tja!  (N. ps.)

198

b)  nam rabi o namenu ali koncu, na pr. Kdor dobrote
izkaže, k svoji sreči kola maže.  (N. pr.) — Marsikatera bukev k
svojemu koncu toporišče da.  (N. pr.) — K j edinosti, k presrčni družbi
zvon ljudstvo kliče v zvesti službi.  (Kos.)

c)  pomeni čas,  kateremu se kaj bliža, ali kdaj se ima kaj
zgoditi; na pr. K jutru se nagiblje noč.  — K novemu letu mi vrni
dolg.  — K božiču; k sv. trem kraljem; k letu.

d)  kaže razmerje  do kake osebe ali reči; na pr. Ljubezen
k starišem.  — Zvestoba k cesarski rodovini.

§ 27(i. Proti (adversus — gegen) kaže:

a)  mer dejavnosti proti kakemu kraju ali času, na pr. Mi

smo mejači proti Laškemu.  (Vodn.) — Mnoge rastline se od jutra
do večera vedno proti solncu obračajo.  (Vrt.) — Proti večeru pri¬
ženejo pastirji čredo domu.

b)  nasprotno mer dejavnosti ali odpor  v neprijateljslcem
pomenu (contra — wider, gegen); na pr. Proti vodi je težko pla¬
vati.  (N. pr.) •—• Ti junaško srce imaš proti vragu.  (Levst.) —
Proti zapovedi.

c)  mer dejavnosti v prijateljskem zmislu kakor do  (erga —
gegen, zu); na pr. Samosvoja ljubezen stori, da smo proti sebi slepi.
(Met.) — Ljubezen proti domu je dostikrat prevelika.  (Vodn.)

d)  razmerje  dveh ali več oseb ali rečij med seboj (im
Vergleich mit, im Verhaltnis zu); na pr. Zlato in srebro ni nič
proti zvestemu prijatelju.  (Ravn.) — Kar je kapljica vode v morju,
kar peščeno zrnce med peskom ob morju, to so na zemlji človeška
leta proti večnosti.  (Ravn.) — Dve proti štirim je kakor šest proti
dvanajstim.  (Met.)

Opomba, a)  Naproti (entgegen) stoji ali pred dajalnikom ali za njim;
na pr. Idi očetu naproti.  — Hiti naproti mu družina.  (N. ps.)

b)  Nasproti se veže v pomenn gegeniiber, vis-^-vis  navadno z
rodilnikom, če stoji pred imenom, če ga pa postaviš za njim, le z dajalnikom;
na pr. Visoko drevo stoji nasproti naše hiše,  ali: naši hiši nasproti.  — Le z
dajalnikom se veže tudi v pomenu dagegen, wider; na pr. Težko je nasproti
vodi plavati.

§ 277. Navzlic, kljubu (trotz) kaže na premišljen odpor,

na pr. Navzlic vsem opominom in svarilom; kljubu vsem obljubam.

C. Predlogi s tožilnikom.

§ 278. Črez, čez (trans, ultra — liber, hiniiber, dariiber
himveg) nam rabi:

199

a)  o prehodu z jedne strani na drugo črez kaj; na pr.
Črez trhel most ne hodi brez strahu !  (N. pr.) — Ako pri kraju ne
vidiš dna, ne bredi črez vodo!  (N. pr.) — Zarja se zliva črez polje,
gori.  (Čb.)

b)  o času,  skoz katerega se plete dejanje, ali pa čas,  kdaj
taisto nastopi; na pr. Naši pradedje so ohranili svoje slovensko
ime crez vse čase nevarnosti.  (Jurc.) — Črez sedem let je nazaj
prišla v dom svoj, veVki beli grad.  (N. ps.)

e)  o prestopu  naravne ali določene mere ali števila-,
na pr. Človeška togota rada crez meje udari.  (Met.) — Vsi grešč
crez božje zapovedi.  (Kast.) — Slon živi crez sto let.  (Erj.)

d)  o odličnosti  kake stvari mimo druge, ali o nje oblasti
nad čim; na pr. Ni učenec črez učenika, ne hlapec črez gospodarja.
(Met.) — Rodil se je kralj črez kralje vse.  (N. ps.) — Gospoduje
naj črez ribe v vodi, črez ptice pod nebom, črez živino na polju
in črez vso zemljo.  (Ravn.)

§ 271). Raz (de — von, herab, binab, hinunter) se ujema
na pomenu s predlogom s (z),  kadar se ta veže z rodilnikom,
in zaznamuje ločitev  predmetov od zgoraj navzdol; na pr.

Po sili vzame raz roke ji rokavice, v dlan glede.  (N. ps.) — Dere
se, ko bi jermene rezal raz njega.  (N. r.) — Raz drevo je padel.
— Raz konje so na tla poskakali.  (N. ps.) — Gre meso razenj, ko
perje raz starega orla.  (N. r.)

§ 280. Skoz (per - durch, bindurch) naznanja:

a)  prebod  z jedne strani na drugo skoz kak predmet ali
njegovo presego; na pr. Le skoz temna groba vrata se odpre nam
hiša zlata.  (Pot.) — Po strminah in skoz plan.  (Vilh.) — Skoz
noč se dan vidi.  (N. pr.)

b)  dobo,  t. j. trajnost dejanja skoz nekaj časa, na pr. Le
kratka pot je skoz življenje dana.  (Preš.) ■— Predstarišev hudobija
se plete skoz več stoletij.  (Ravn.)

Opomba. Krivo je rabiti skoz  za nemški durch,  kadar pomenja sred¬
stvo,  po katerem nam kaj dohaja. V tem primeru imajo v slovenščini njegovo
moč predlogi po , s, iz  itd.,; na pr. durch Gottes (Inaden = po božji milosti ali
z božjo milostjo; durch List und kluggewandten Sinn = z zvijačo in previdnostjo;
durch den Brief habe ich erfahren = po listu ali iz lista sem zvedel; schicke
das Buch durch die Post = pošlji knjigo po pošti.

§ 281. Zoper (contra — wider, gegen) pomenja mirno
stanje  namišljene dejavnosti v neprijateljskem zmislu; na pr.

200

Zoper moč smrti ni rože na vrti.  (Slom.) — Zoper brata govoriti;
zoper božjo zapoved ravnati.

Opomba. Proti duhu slovenskega jezika se veže zoper  včasi tudi z da¬
jalnikom pred seboj; na pr. Ta človek vse meni ■ zoper dela.  — Kdor meni
zoper ravna, ta je moj nasprotnik.

D. Predlogi z mestnikom.

§ 282. O nam služi:

a)  o času  dejanja ali stanja (circa — um), na pr. O pustu
na gorici, o veliki noči v izbici.  (N. pr.) — O setvi; o žetvi; o
gospojnici; opoldne; o lepem vremenu.

h)  o predmetu,  o katerem se govori (de — von, iiber,
in Betreff), posebno pri glagolih: govoriti, učiti, slišati,
vedeti, pripovedovati, misliti, soditi  itd.; na pr. M o
volku, a volk na vrata.  (N. pr.) — Marsikateri starček ve pripo-
vedovati o turških in drugih vojskah.  (Tom.) — O skrivnostih se
ne trudi, boljši um o tem skrbi.  (Kos.)

c)  o načinu ali sredstvu,  na pr. O dobrih besedah se
nihče ne izvedi.  (N. pr.) — O svojih žuljih je malokdo obogatel.
(N. pr.) — O žarkih tvojih sem se grel, o njih si um vedril.  (Greg.)

§ 283. Pri (apud bei) nam rabi:

a)  o bližavi  predmetov, na pr. Gorje mu, pri komur se
miši in mačke bratijo.  (N. pr.) — Pri vsakem uboštvu je pol lenobe.
(N. pr.) — Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeče.  (N. pr.)
— Pri tuji škodi se je lahko učiti.  (N. pr.)

b)  o času,  na pr. Mati na tla pade, omedli, pri tej priči
dušico spusti.  (N. ps.) — Tam leži pri belem dnevi kralj Matjaž,
bolnik kraljevi.  (N. ps.)

c)  o dejanju,  katerega se kdo udeležuje, ali o stanju,
v katerem je kdo; na pr. Marsikateri kmet je gibčen pri plesu, pa
okoren pri drevesu.  (N. pr.) — Kdor je hiter pri jelu, ta je tudi
pri delu.  (N. pr.) — Pri vsej svoji bogatiji ni srečen, kdor si je
svoje bogastvo po nepošteni poti pridobil.

d)  o predmetu,  pri katerem se prisega;  na pr. Pri Bogu
sem obljubil.  (N. ps.) — Pri moji veri, da ni res, kar praviš.  (Valj.)

E. Predlogi s tožilnikom in mestnikom.

§ 284. Na (super — an, auf) kaže v obče, da sta si dve
stvari v neposrednji zvezi ali dotiki. Rabi nam:

201

I. s tožilnikom na vprašanje:  kam?

a)  o mestu, kateremu prihaja kaj v dotiko; na pr. Na
skalo stopi silni Zaboj.  (Levst.) — Zvezde so se utrinjale , na
zemljico so padale.  (N. ps.) — Brez mandranja ne zleze tkalcu
platno na brdo.  (N. pr.)

b)  o neprijateljski  nameri (contra — wider)], na pr.
Prišel sem na roso glavo in na tvoje belo pero.  (N. ps.) — Na
volka kriči, lisico redi.  (N. pr.) — Z menoj na Poljane!  (Levst.)
— Na Francoza udarijo.

c)  o meri ali potu,  po katerem se kdo obrne, da pride,
kamor je namenjen; na pr. Kam drži na desno cesta, kam drži
na levo pot?  (Valj.) — Najkračja pot do Triglava je na Bohinj.

d)  o času,  na pr. Na dan sv. treh kraljev.  — Mora v ni¬
žavo na zimo pastir.  (Cegn.) — Na sedem let vsaka reč prav
pride.  (N. pr.) — Na solnce sv. Martina pride rada dolga zima.
(Vodn.)

e) o  načinu,  na pr. Na lice priljuden, narobe ostuden.  (N. pr.)
—• Na smeh, na jok se držati; na drobno, na debelo prodajati.

f)  o nameri, smotru ali uspehu,  na pr. Človek gre na
delo.  (Ravn.) — Na delo budite!  (Pot.) — Na vojsko brž na mejo
vstani!  (N. ps.) — Pri Bogu vse za delo naprodaj.  (N. pr.) — To
ti je na čast, na škodo, na sramoto; na smrt obsoditi, na pomoč priti.

g)  o vzroku,  iz katerega kaka reč sledi; na pr. Najeden
mah dob ne pade.  (N. pr.) — Koliko se jih je pohujšalo in po¬
gubilo na lažnive besede.  (Met.)

h)  o sredstvu, na pr. Na gosli igrati; na piščal piskati;
na mašne bukvice moliti; na dlan meriti.

i)  o delih,  v katere se kaj razdeli; na pr. Skoro je šla
ladija na kosce.  (Ravn.) — Na dvoje razkoljite otroka!  (Ravn.)

j)  o približnem številu, na pr. Na sto mož se je bilo zbralo.

•— Na stotine in stotine zapuščenih otrok rešijo pogube dobri učitelji.

k)  o predmetu  pri nekaterih glagolih, kakor misliti, paziti,
pozabiti, upati;  na pr. Pazi na besedo.  — Mislite vedno na Boga
in njegove zapovedi.  — Upati na Boga.

l)  o reči,  na katero se kaj nanaša;  na pr. On je na
denar, kakor mačka na salo.  (Erj.) — On je na oba kraja nož.
(N. pr.) — Kaj velja na oko, če ni na rokd.  (N. pr.) — Pohlepen
na blago. Lep na oči. Lakomen na denar. Deset metrov na dolgost.

m)  o predmetu,  na katerega se kdo roti ali prisega;

202

na pr. Na mojo vero; na mojo dušo.  — Na svojo čast in svoje
poštenje kaj obljubiti. Na Boga obljubiti  (bei Gott geloben).

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?

a)  o kraju,  kjer ali na katerem se kaj nahaja ali godi;

na pr. Sreča na razpotju sedi.  (N. pr.) — Na solncu (= na solnčnem
mestu) toplo, sinu pri materi dobro.  (N. pr.) — Na potu rožica,
na domu ubožica.  (N. pr.) — Kdor na vso moč z doma sili, ta se
na tujem v blato vsede.  (N. pr.) — Ne na Laškem, ne na Nemškem,
ne na gornjem Štajerskem.  (N. ps.)

b)  v prenesenem pomenu o osebah, o dejanju ali
stanju,  na pr. Na modrih svet stoji.  — Mati za hčerjo plače, hči
pa na plesu skače.  (N. pr.) — Na tlaki; na vojski; na straži; na
sumu, na mislih imeti; na izgubi biti; na . dolgu ostati.

c)  o načinu ali sredstvu,  na pr. Na posodi se nič ne
izboljša.  (N. pr.) — Kdor na beračiji jedne črevlje raztrga, ne
pusti več beraške palice.  (N. pr.) — Že zdaj mora na kupilu kuhati
in se greti skoro vsa spodnja dolenjska stran.  (Levst.)

d)  o reči,  na katero se kaj nanaša ali omejuje;  na pr.
Kdor na moči slovi, večkrat iztepen v dragi obleži.  (N. pr.) — Čed¬
nost in pregreha se človeku na obrazu poznata.  (Slom.) — Kdor
je dolžan, ta je na zdravem bolan.  (N. pr.) — Na duši in telesu
zdrav; hrom na nogah; slab na srcu.

§ 285. Ob (circa, secundum — um, langs) nam služi:

I. s tožilnikom  na vprašanje: ob kaj?

a)  o predmetu, ob katerega se kaj zadene ali razbije;
na pr. Bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko
je loncu.  (N. pr.) — Prej mirti ne bomo dali, dokler ga ob tla ne
d j ali.  (N. ps.) — Ob mizo udariti; ob tla treščiti.

b)  o izgubi,  katera komu preti ali se mu pripeti, posebno
za glagoli: iti, priti, dejati, pripraviti  itd.; na pr. Sem
ob život Matjaža djal.  (N. ps.) — Ob glav’co me nilcari djat’'.  (N. ps.)
— Kdor za tuje prime, ob svoje pride.  (N. pr.) — Gre mu ob pamet.
(Levst.) — Ob up so šli zdravniki.  (Met.) — Ob glavo mu gre.  (Iiavn.)

II. z mestnikom  na vprašanje: kje? kdaj? ob čem?

a)  o kraju,  blizu ali poleg katerega se kaj godi; na pr.
Paša stopa ob potoči, grmeč boben nosi v rod.  (N. ps.) — Strah je
v sredi votel, ob krajih ga nič ni.  (N. pr.) — V strahu in trepetu
je stalo ljudstvo ob gori.  (Ravn.)

203

b)  o času,  kdaj kaj biva ali se godi (zur Zeit); na pr.
Bog je naša svest ob sili.  (Ravn.) —• Kdor je len ob setvi, malo
žanje.  (N. pr.) — Kdor devet rokodelstev ob jednem opravlja, ne
ume nobenega.  (N. pr.) — Ob uri; ob sobotah; ob letu.

c)  o sredstvu,  na pr. Človek ne živi le ob kruhu, ampak
ob vsaki besedi, ki Bogu gre iz ust.  (Ravn.) —• Hromei ob berglah
hodijo. ■— Ob malem opraviti.

Opomba. S predlogom ob  v mestniku primerjaj predlog o v § 282.

§ 286. Po (per, post — auf, an, in, lierum, durch) zazna¬
muje razprostiranje  dejanja v prostoru in času ter nam rabi:

I. s tožilnikom  na vprašanje: kam? kako?  itd.

a)  o predmetu  pri glagolih, premikanje pomenjajočih,
kakor iti, priti, poslati  itd. (gehen, schicken um, holen);
na pr. Po izpovednika pojte mi, pojte mi brž po mašnika.  (N. ps.)
— Kralj seže v aržet svileni po zlat rdeče-rumeni.  (N. ps.) — Po
me je prišel povodni mož.  (N. ps.) — Iti po vina, po vode, po
kruha  (§ 257.).

b)  o načinu,  posebno pri šegah, kot prislov; na pr. Po
meniško se obleci!  (N. ps.) — Po turško se nosi.  — Po bliskovo mu
sablja gre.  (N. ps.) — Najlepše nam teče jezik po svoje.  (Greg.) —•
Po nemško, po slovensko.

c)  o dobi,  črez katero se razprostira dejanje; na pr. Od
divnega srce mi hrepenenja gorelo po vse dni je in noči.  (Levst.) —
Po tri dni se posti.  —• Po cele dni poseda brez dela.

d)  o delnih  razmerah, na pr. Sosedje pa naj dajo, kar
morejo, po jedno streš’no ali po dve.  (N. ps.) — Na dan služi po
štiri desetice.  — Po dva goldinarja p>lačuje.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje? kdaj?  itd.

a)  o mestu,  po katerem sekaj giblje ali razprostira
(nasprotno predlogoma v  in na,  ki pomenjata mirno stanje);
na pr. Dekle po vrtu šetalo.  (N. ps.) — Po morju plava barčica,
prelepa barka pisana.  (N. ps.) — Po mestih ljudje besede cukrč.
(N. pr.) — Kdo po cvetju kaže pot bučeli?  (Vilh.)

b)  o času,  v katerem se kaj vrši, in o dogodku ali
času,  po katerem sekaj  godi; na pr. Po noči se rada duša loči.
(N. pr.) — Po letu rožice cvetč, po zimi pa se oblete.  (N. ps.) -
Po toči je zastonj zvoniti.  (N. pr.) — Po izgubi poštenja gre radost
življenja.  (N. pr.) — Po praznikih se človek delati uči.  (N. pr.) —

i

204

Po storjenem delu je sladko počivati.  (N. pr.) — Po dveh dneh
(nach Verlauf von zwei Tagen).

c)  o načinu,  kako se kaj godi; na pr. Blago se po niti
nabira, po vrvi zapravlja.  (N. pr.) •— Kdor po svoji trmi ravna, ta
se pogubi.  (Met.) — Vsak po svojem, je dejal tisti, ki je s svedrom
kravo drl.  (N. pr.) — Kdor po malem pije, veliko popije.  (N. pr.)

d)  o primernosti in oziru,  na pr. Po delu plačilo.
(N. pr.) — Po omiki in liki jezika se navadno človek in ljudstvo
časti.  (Slom.) — Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po
človeku.  (N. pr.) — Bog plačuje po zvestobi, ne po stanu.  (Slom.)

e)  o sredstvu;  na pr. Drevo se po sadu spoznava.  (N. pr.)

— Po glasu spoznaš ptiča, po šapi leva.  (N. pr.) — Po človeških
rokah narejeni maliki.  (Ravn.) — Po hlapcih zvedeti; po pošti
poslati; po berglah hoditi; po železnici se voziti.

f) o  predmetu,  katerega dejanje zadene, ali kamor je isto
namenjeno; na pr. Po glavi koga biti; po mizi udariti; po roki se
mazati.  — Po opravkih hoditi; komu po življenju streči; popraše-
vati po kom; ozirati se, gledati po kom.  — Kdor je potreben, tudi
po drobtinici rad seže.  (Slom.)

g)  o vzroku  kakega dušnega stanja ali dejanja, posebno
pri glagolih: hrepeneti, vzdihovati, jokati se, plakati,
žalovati, vekati  itd.; na pr. Po časti hrepeni mladost.  (Cegn.)

— Vsaka krava po svojem teletu veka.  (N. pr.)

h)  v delnem  pomenu o ceni, meri  in drugih razmerah,
na pr. Po čem vi raje prodate?  — Jedne po zlatu belem, jedne po
zlatu rumenem.  (N. ps.) — Zdravila jemljemo po žlici in po kapljah.

■— Jabolka so po krajcarju.

§ 287. T (in — in, hinein, nach) zaznamuje, da meri reč
ali oseba v notranjost,  ali da se nahaja v notranjosti
kakega predmeta. Rabi nam:

I. s tožilnikom  na vprašanje: kam?

a)  o kraju,  v čigar notranjost oseba ali reč prehaja; na
pr. Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa puhti.  (N. pr.) —
.lednemu Bog v roko dd veslo, drugemu teslo.  (N. pr.) — Gradove
svetle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave.  (Preš.)

b)  o namenu ali nasledku,  na pr. Denar in izbrušen
nož lahko v prid in škodo obrneš.  (N. pr.) — Lakomnost je človeku
velikrat v potrato.  (Met.) — Ošabnost pelje v zaničevanje in sovraštvo.
(Met.) — Napuh v nesrečo pripravi.  (Met.) — V dar dati, v dar
dobiti; v dokaz, v ta namen biti.

205

c)  o izpremembi kakega stanja,  in  o obleki,  v katero se
kdo oblači; na pr. Zmene se kače v ribice, zmeni kuščarji v ptičice,
zmene se gadje v zvezdice.  (N. ps.) — Noč v sivo premeni se jutro.
(Levst.) — V svilo in škrlat se oblačijo kralji in cesarji.

d)  o času  na vprašanje: kdaj?  zlasti pri dnevih v tednu;
na pr. Prišli so čarodeji v novo.  (Levst.) — V petek smeh, v soboto
in nedeljo jok.  (N. pr.) — Molite, da se vaš beg ne zgodi po zimi
ali v soboto.  (Met.) — V prvo; v drugo; v jesen.

e)  o predmetu,  katerega dejanje zadene, pri glagolih:
poljubiti, raniti, udariti, zadeti  itd.; na pr. V visok stolp
rada strela trešči.  (N. pr.) — V nogo raniti; v lice poljubiti.

II. z mestnikom  na vprašanje: kje?

a)  o kraju,  v čigar notranjosti kaj biva ali se kaj godi;
na pr. Kriva vera je trnjev grm v žitnem polju.  (N. pr.) — Skrb
v srcu stori, da človek boleha.  (Dalm.)

b)  o načinu, oziru  ali stanju kake stvari, na pr. Bodi v
svoji besedi resničen, v dejanju pravičen.  (Slom.) — Bodi v resnici
in ne po dozdevku, kar biti želiš.  (Met.) — Sv. Duh se je prikazal
v podobi belega goloba.

c)  o času,  zlasti s pojmovnimi samostalniki, ki sami po
sebi ne pomenjajo časa; na pr. Kdor se hoče v starosti počiti, se
mora v mladosti truditi.  (N. pr.) — V srdu se oči bliskajo, v sra¬
moti poveznejo, v omilovanju posolzijo.  (Slom.) — V vigredi vsaka
bučela krajcar.  (N. pr.)

F. Predlogi z rodilnikom in orodnikoni.

$ 288. S, pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z,
nam rabi:

I. z rodilnikom  na vprašanje: odkod?  ali kdaj?

a) o  mestu,  s katerega se kaj premakne, navadno od
zgoraj navzdol (de — von, herab); na pr. Prekladamo z rame na
ramo, s kol na kola.  (N. pr.) — S starega drevja sadje samo pada.
(N. pr.) — Z dežja pod kap.  (N. pr.) — Z gostij na kosti.  (N. pr.)

b)  o času,  na pr. Bog se mi ne daj z mesta ganiti, ako mu
nisem plačal tega dolga že zdavna.  (Navr.) — Zjutra, zvečera,
spomladi, s početka; sprva, z mladega.

c)  o načinu, na pr. zdobra, zlepa, zgrda, shuda.

Opomba. Predlog s  naj se natanko loči od predloga iz;  prvemu odgovarja
na vprašanje: kje? na,  drugemu v;  na pr. Nedolžnost iz jasnih ji seva očij, z

206

obličja dobrota, milota.  (Greg.) — Zlate zvezde se bleščijo jasno z nočnega
neba, želje moje k njim kipijo iz gorečega srca.  (Greg.) — Na gori  — z gore;
v gori  — iz gore; na Koroškem  — s Koroškega; na Dunaju  — z Dunaja;
v Avstriji  — iz Avstrije; v Ljubljani  — iz Ljubljane.

II. z orodnikom na vprašanje:  s kom?  ali  s čim?

a)  o družbi ali skupnosti oseb in rečij (cum — mit);
na pr. Mož z ženo, brat s sestro na božjo pot gredo.  (N. ps.) —
Kdor se z volkovi pajdaši, ta je z njimi tuliti primoran.  (N. pr.)

S  — vred  (sammt): Oče s sinom vred; s kožo vred.

b)  o vzajemnosti  dejanja, na pr. Kdor se prepira s kruhom,
se prepira tudi z ljudmi.  (N. pr.) — Pogovarjati se, tepsti se s kom.

c)  o sredstvu, ali o reči,  katero ima kdo pri sebi ali s
seboj; na pr. Konj se brani s krepko nogo, lev in tigra z zobmi,
orel s kremplji, sova s kljunom, gad s strupom, bik z rogovi.  (Vilh.)

— Kdor se z zlatim orožjem bojuje, je gotov zmage.  (N. pr.) —
Kdor s tujim denarjem hišo zida, kamenje na svoj grob nosi.  (N. pr.)

— Z j ednim očesom iti v nebeško kraljestvo; s praznimi rokami priti;
s puško čakati. S seboj vzeti  (mitnehmen), s seboj dati  (mitgeben).

Opomba. Pri starejših pisateljih stoji včasi orodnik brez predloga, na pr.
Svojimi jeziki se prilizujejo.  (Dalm.) — Do cvetjem in sadjem cesarstvo obdal.
(Vodn.)

d)  o načinu,  na pr. Skopost s kupom raste.  (N. pr.) — .Z
velikim veseljem se spominjamo presladkih dnij svoje mladosti.

e)  o času,  s katerim se ujema dejanje; na pr. Pridna go¬
spodinja je s prvim svitom, že na nogah.  — Nevoščljivost s srečo
pogine.  (N. pr.) — Pridni kmet s solncem vstaja.

G. Predlogi s tožilnikom m orodnikom.

§ 280. Med, v starejših spisih tudi mej (inter — zwischen,
unter, mitten unter), pomenja v obče, da zavzema kaj med dvema
ali več rečmi svoj prostor, ali da ga izkuša zavzeti. Zaznamuje pa:

I. s tožilnikom  na vprašanje: kam?  kraj,  med čigar
predmete ali v čigar sredo dejavnost meri; na pr. Ce golob med
orle zajde, gotovo smrt najde.  (N. pr.) — Peljite ga v stolp temen
med gade, kače, kuščarje!  (N. ps.) — Smrt fantine, dekleta med grbe
vrsti.  (Slom.)

II. z orodnikom  na vprašanje: kje?

a)  osebe ali reči,  med katerimi ali sredi katerih se kaj
nahaja ali godi; na pr. Med pravico in krivico ni srede.  (N. pr.)

— Med dvema stoloma se je vsedel na tla.  (N. pr.) — Med dobrimi
sosedi dobro živeti, dobro umreti.  (N. pr.)

207

b)  celoto, kateri se kak del odvzame .(namesto delnega
rodilnika); na pr. Najboljši pevci med ptici imajo preprosto obleko.
(Tuš.) — Med vsemi zvezdami najlepša je damica.  — Jeden med
vami me bode izdal.

c)  v z a j e m n o s t, na pr. Ljubite se med seboj  (untereinander).
(Met.) — Skupni podjetniki delijo dobiček med seboj.

d)  čas,  na pr. Bog Jakoba razveseli med spanjem..  (Ravn.)

— Med tem se vzdigne vojna.  — Med potjo (med potem); med ve¬
čerjo ; med jedjo; med letom; med tem (časom),  unterdessen.

§ 290. Nad (super, supra — iiber, oberhalb) pomenja,
da je kaj više  od česa ali vrh česa,  pa se ga ne dotika.
Rabi nam:

I. s tožilnikom  na vprašanje: kam?

a) o  mestu,  na pr. Ptice so nad drevo vzletele  (liber den
Baum hinauf). — V zemlji vzdigni nas nad vrage naše!  (Levst.)

— Odprte imej oči nad to hišo noč in dan!  (Ravn.)

b)  o stopnji ali meri,  posebno pri primerjalni in presežni
stopnji; na pr. Ni mojstra nad potrebo.  (N. pr.) — Nič ni slajšega
nad dobro vest.  — Tvoje oko se nad biser leskeče.  (Greg.) — Nad
sto goldinarjev zapraviti  (mehr als).

c)  o dejavnosti v neprijateljskem  zrnislu, na pr. Pegam
bode šel nad te.  (N. ps.) •— Ko bi bil medved jedni bučeli priza¬
nesel, ne bi bile šle vse druge nadenj.  (Met.) — Vstane kij nad
kij, kopje nad kopje.  (Levst.) — Kadar žetva dozori, se gre s
srpom nad njo.  (Ravn.)

II. z orodnikom  na vprašanje: kje?

a)  o mestu  gori nad čim, više od česa; na pr. Kdo nad
nami je razpel obnebje?  (Vilh.) — Zida se nad njim poslopje širno.
(Levst.) — Milost božja ostane nad njimi, ki se njega boje.  (Ravn.)

b)  o moči ali oblasti,  ki jo ima kdo nad čim; na pr.
Tebi je dana oblast nad vsemi ljudmi.  — Ti si kralj nad vsemi
kralji.  — Gospodovati, vladati, zapovedovati nad kom.

c)  o osebi,  katere se tiče kako dejanje; na pr. Naši na-
stopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti.  (Vodn.)

— Blag mož se ne znosi nad svojim sovražnikom.  — Pregrešiti se,
kleti, vzgledovati se nad kom.

d)  o vzroku  kakega dušnega stanja, na pr. Gospodu se
gnusi nad hudobniki.  (Dalm.) — Množice so se zavzele nad njegovim
ukom.  (Met.) — Ostrmeli so nad prvim čudežem.  (Ravn.) — Jeziti se
nad kom; čuditi se nad čim;  dvomiti nad čim; pohujšati se nad kom.

208

§ 291. Pod (sub, subter, infra — unter, nnterlialb) zazna¬
muje, da je kaj na nižjem  mestu mimo drugega ali ravno pod
njim, in znači:

I. s tožilnikom  na vprašanje: kam?

a)  mesto,  pod katero kaj prehaja; na pr. Slovenci so radi
tujce pod streho jemali.  (Vodn.) — Kdor se ljudem pod zobe dd,
tega le čas iz ust reši.  (N. pr.) —• Že so pod grad prijezdili.  (N. ps.)
— Pod Sisek vojsko gnati.  (N. ps.)

b)  odvisnost ali podložnost,  na pr. Sisek pod se zgra¬
biti.  (N. ps.) — Dene vse pod meč.  (N. ps.) — Pod nič dati; pod
svojo oblast spraviti; biti pod našega cesarja; biti pod kako sodnijo.

c)  bližino  v časnem pomenu, na pr. Pod večer  (gegen Abend);
pod noč; pod jutro; pod jesen; pod starost.

II. z orodnikom  na vprašanje: kje?

a)  mesto,  pod katerim je kaj; na pr. Vse pod solncem pre¬
ide, le Boga ljubiti in dobro storiti ne.  (Ravn.) — Pod milim nebom;
pod streho; pod goro; pod gradom.

b)  odvisnost ali podložnost, na pr. Vsa južna Evropa
je bila pod rimsko oblastjo.  — Pod avstrijskim cesarjem žive štirje
glavni narodi.  — Focl seboj imeti; pod kaznijo prepovedati; pod
prisego pričati.

c)  časni pomen,  na pr .Pod cesarjem Leopoldom so udarili
Turki na Beč.  — Beli Kranjci so se hrabro borili pod svojimi vodji
Gušiči.  (Vraz)

§ 292. Pred (ante, coram — vor) zaznamuje mer dejav¬
nosti na prednje mesto, na prednjo stran.  Rabi nam:

I. s tožilnikom  na vprašanje: kam?  o mestu,  na pr.
Vsaka koklja pred svoje piske brska.  (N. pr.) — Gre in pred njega
poklekuje.  (Ravn.) — Pred oči priti; pred oči postaviti; pred sod¬
nika stopiti; koga pred sebe pustiti.

II. z orodnikom  na vprašanje: kje?

a) o  mestu,  pred katerim se kaj godi ali premika; na pr.
Vsak pometaj pred svojim pragom!  (N. pr.) — Na ledini pred hišo
igrajo otroci.  — Pred kom stati; pred kom biti.

Tudi v prenesenem pomenu, na pr. Oponošen dar je črn pred
Bogom.  (N. pr.) — Ponižnost gre pred častjo, napuh pred padcem.
(Met.) — Kakor pred strupeno kačo, bežite pred grehom.  (Ravn.)

b)  o času,  pred katerim se kaj godi; na pr. Pridna gospo¬
dinja je že pred dnem po koncu.  —■ Sveta Ciril in Metod sta pred
tisoč leti položila temelj slovanskemu slovstvu.  (Tom.)

209

H. Predlogi z rodilnikom, tožilnikom in

orodnikom.

§ 293. Za (post, pro — hinter, fiir) je zelč različnega
pomena in nam znači:

I. z rodilnikom  na vprašanje: kdaj?

čas,  v katerem se kaj godi (wahrend, zur Zeit); na pr .Za
solnca in po solncu še gredo hitro tjakaj v hrib.  (Levst.) — Dan
se zarana lovi.  (N. pr.) — Kdor za mladih dnij ne skrbi, v starosti
trpi.  (N. pr.) — Za Marije Terezije in Jožefa II.  — Za vlade
našega cesarja.

II. s tožilnikom  na vprašanje: kam? za koga?  itd.

a)  predmet,  za katerega se kdo ali kaj pomakne (hinter);
na pr. Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih za peč iskat.  (N. pr.)
— Solnce gre za goro.  (N. ps.) — Za vrata se skriti; za mizo sesti.

b)  mero,  na pr. Pij in jej za potrebo in varuj se nezmer¬
nosti!  (Slom.) — Kamor pregovor zadene, ne izgreši za en las.
(N. pr.) — Za seženj daljši; za dve leti mlajši.

c) prizadeto  reč  pri glagolih: prijeti, privezati,
obesiti, vleči, držati, zgrabiti  itd.; na pr. Kdor za smolo
prime, ta se osmoli.  (N. pr.) — Za glavo ribo zgrabi, ako ti ne
zdrkne.  (N. pr.)

d)  osebo ali reč,  kateri je kaj primerno in koristno, ali za
kaj je kaka stvar namenjena  (fiir, zu); na pr. Vino je za
priletne ljudi, kar je mleko za otroke.  (Slom.) — Za vero, za
rod, za dom korenjak.  (Vilh.) — Za svoje se potegnemo in za dežele
čast.  (Vodn.) — Za pridnega za vsakim grmom petica.  (N. pr.)

Opomba. V tem pomenu stoji za  tudi pred prislovi in prislovnimi izrazi;
na pr. Za na kmetih obleki ni bilo kaj reči.  (Jurc.) — Hrastov išče za črez
morje.  (Vilh.) — Jekleni oklepi za na prsi.  (Levst.) — Brešno za po poti.
(Kavn.) — Za zdaj; za naprej; za vselej.

e)  vzrok  (wegen, um — ivillen, um, fiir), na pr. Pridna
gospodinja mora za pero črez plot skočiti.  (N. pr.) — Za to kovač
klešče ima, da z golo ne prime.  (N. pr.) — Za božjo voljo!  — Za
Boga te prosim.  — Za pet krvavih ran!

f)  zameno,  zlasti pri glagolih: kupiti, prodati, pla¬
čati  itd. (fiir, anstatt); na pr. Glavo za glavo.  (N. r.) —■ Ce jedne
podplate na beračiji raztrgaš, beraške palice za grajščino ne daš.
(Slom.) — Oko za oko in zob za zob.  (Met.) — Za dobra dela
Bog obresti plača.  (Slom.) — Za denar se poštenje ne kupi.  (Slom.)

14

Slovnica. 8. izd.

210

g)  čas (binnen, nach Verlauf von, liber), na pr. Za pol ure
je bil mrtev.  — Za leto dnij  (in einein Jalire). — Za malo dnij
se leto obrne.

h)  dopovedek  pri glagolih: biti, imeti, izvoliti,
imenovati, postaviti, spoznati  itd.; na pr. Ti si me po¬
stavil za kralja Izraelcem.  (Ravn.) — Za tovariša biti komu; iz¬
voliti koga za župana; za sina koga vzeti; za zlo imeti; za nedolž¬
nega spoznati.

i)  osebo ali reč,  katere se tiče dejanje, zlasti pri glagolih:
marati, vprašati, praviti, skrbeti, vedeti, zahvaliti
itd.; na pr. Pametnega moža vprašaj vedno za svet.  (Ravn.) —
Mara zanj ko za lanski sneg.  (N. r.) —• Ne pravi mu za skrite za¬
klade.  — Otel vas je iz nevarnosti) , za katere sami ne veste, da ste
bili v njih.  (Ravn.) — Za stariše skrbeti; za postrežbo zahvaliti;
prepirati se za kaj.

III. z orodnih  o m na vprašanje: kje?

a)  mesto ali stvar,  za katero se kaj godi ali je, ali kateri
kaj sledi (liinter, nach); na pr. Kdor se lenobi poda, ta se za ušesi
drgljd.  (N. pr.) — Solnce je že za goro.  (N. ps.) — Za pridnega
za vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kamenom krajcar.  (N. pr.)

— Za siromakom vsak pes laje.  (N. pr.) ,— Na levi, na desni za
gričem je grič, drevd za drevesom, za ptičem je ptič.  (Vilh.) —
Ukradena reč za gospodarjem vrišči.  (N. pr.) — Hodi za Kristusom!

— Pridite za nami; hajdi za menoj!  — Prvi za cesarjem.

b)  čas,  po katerem se kaj godi; na pr. Za njimi nastopi
sedem hudih letin.  (Ravn.) — Dež za solncem mora biti, za veseljem
žalost priti.  (Slom.) — Dan za dnevom, leto za letom preide.

c)  vzrok  kakega telesnega ali dušnega stanja; na pr. Za
lakoto umreti je huje ko zgoreti.  (N. pr.) — Hujše umreti za žejo
ko pod mečem.  (Levst.) — Za grižo zboleti; plakati, žalovati, vzdi¬
hovati za kom.  .

Opomba. Vsi pravi predlogi so s svojim imenom zelč ozko zvezani in ni¬
majo naglasa. Tako se na pr. k bratu , s sestro, v mesto, na gorah , pri sosedu ,
za hišami  itd. izgovarja kakor jedna beseda z jednim naglasom: k-brdtu , s-sestro,
v-mesto. na-gorah, pri-sosedu , za-hišami.

Vsled tega se predlog ne daje ločiti od besede, s katero je zvezan, in
tedaj ne smemo dveh predlogov vezati z veznikom in  ali z ali  ter ju postaviti
pred jednoisto besedo. Krivo je pisati: pred in za gozdom,  temveč: pred gozdom
in za njim  (vor und hinter dem Walde); na gorah in v njih  (auf und in den
Bergen); na zemlji in pod zemljo,  ali: na zemlji in pod njo; na klop ali pod
njo; na gori ali za goro.

211

O imenih.

A. Samostalnik.

O spolu.

§ 294. Samostalniki imajo trojen spol: moški, ženski,
srednji.  Spol samostalnik imen se ne preminja; vendar pa
imamo nekaj samostalnikov, ki jih jemljemo zdaj v tem, zdaj
v onem spolu, v isti ali v razni obliki v rabo.

a)  V razni obliki istega pomena in spola  nam slu¬
žijo, na pr. britev  — britva, cerkev  — cerkva  in več sličnih na -ev
in -va; jablan (i)  — jablana, lakot  — lakota, postelj  — postelja, po¬
vodenj  — povodnja, mera  (Mal!) — mir  (Richtung).

b)  V istem pomenu raznega spola so, na pr. brezden
■■— brezdno, bruna  — bruno, čudež  — čudo, čut (a)  — čut (i),
pečat (a)  — pečat (i), pekel  — peklo, sled (-u)  — sled (i), topol
(a)  — topol (i).

c)  V raznem spolu raznega pomena  nam rabijo, na
pr. povedo  sr. (das Rind) — goved (i)  ž. (das Rindvieh = goveda );
hrast  m. (dob) — hrast  ž. (hraščevina); lov  m. (Jagd) — lov  ž. (Fang);
red  m. (Ordnung) — red  ž. (Reilie).

S 295. Nekateri moški samostalniki nam rabijo v množini
včasi v srednjem  spolu (toda ne v pisni slovenščini razen pot)-,
na pr. Polna lonca rada vzkipi.  (N. pr.) — Dola se zagrinjajo v žito.
(Ravn.) — Kdor se na prazna mrčesa zanaša, ana se božje pomoči.
(Ravn.) — Vsa kota iztakniti.  — Svoja pota hoditi.

Opomba. Naravni (prirojeni) spol ima sploh prednost pred slovničnim;
zat6 se jemlje tudi beseda dekle  in deklič  (prva slovnično srednjega, druga moš¬
kega spola) rada z ženskim spolom v rabo; na pr. Dekle po vrtu šetala.
(N. ps.) — Sama je očetu pridna  dekle pastiričila.  (Ravn.) — Ona je vrstna
deklič; dekliči so igrale.  (Navr.)

O številu.

^ 290. Imena nam služijo v jednini, dvojini ali množini;
rabi nam pa:

a)  j ednina,  kadar govorimo o jedni osebi ali reči; na pr.
Smrt reši človeka vsega trpljenja.  (Slom.) — Velika ptica potrebuje
velikega gnezda.  (N. pr.)

Opomba. V skupnem pomenu znači jednina tudi množino  oseb in rečij,
na pr. Listje se osiplje.  — Turka bomo pozobali.  — Malo kupca, veliko črva.

14 *

212

b)  dvojina, kadar govorimo o dveh osebah ali rečeh;
vendar govorimo o telesnih udih, ki jih imamo po dva, rajši v
množini, če jih ne izrekamo s poudarkom; na pr. Kadar dva psa
jedno kost glojeta, se rada skoljeta.  (N. pr.) — Kjer ti jezik obne¬
more, tam moraš z rokama potisniti.  (N. pr.) — Z očmi vidimo, z
ušesi slišimo, z rokami delamo.

c)  množina,  kadar govorimo o več osebah ali rečeh; na
pr. Čudni so potje človeškega življenja.  (N. pr.) — Kolikor glav,
toliko mislij.  (N. pr.)

§ 297 . Nekateri samostalniki nam služijo samo v jednini,
drugi le v množini.

a)  V jednini  nam rabijo:

1. lastna  imena v jedninski obliki, če jih ne vzamemo v
občnem pomenu v rabo; na pr. Prešeren, Samo, Zagreb  itd.

2. skupna  imena, ki naznanjajo nedoločno  množino
rečij ali stvari j; na pr. Drevje cvete; cvetje obletava; listje rumeni;
grozdje je dozorelo.

Kadar pa govorimo o kaki določni  množini, jemljemo na¬
mesto skupnih imen njih občne samostalnike v rabo; na pr. Klasje
je prazno  — sedem polnih klasov pomenja sedem rodovitnih let.  —
Grozdje dozoreva  — trije grozdi so zreli.  — Perje za kapo  — tri pera
(peresa) je za klobuk dejal.  — Drevje cvete ■— štiri drevesa cveto.

3. samostalniki, kateri pomenjajo kako lastnost ali kako¬
vost, na pr. milosrčnost, hvaležnost, lenoba, pridnost, trohnoba.

b)  V množini  so najbolj navadni:

1. moškega  spola: gostosevci , mlinci, možgani, otrobi, re¬
zanci, senci, stariši, zmedki;

2.  ženskega  spola: brke, breguše, bukve, burkle, citre, gače,
gare, garje, grablje, hlače, ikre, klešče, koline, lisice  (okovi), mekine,
nečkč (niške), nožnice, novice  (novine), pomije, statve, škarje, toplice,
tropine, vice, vile, vilice, vislice,  — cepi, duri (dveri), gosli, jasli,
obrvi, prsi, sani, svisli, zjedi;

3. srednjega  spola: drva, jetra, kola  (voz), nosila, pljuča,
tla, usta, večala, vrata.

V množini nam rabi tudi več lastnih imen, posebno mest¬
nih in vaških, na pr. Benetke , Borovlje, Draždani, Konjice,
Lesce, Polčane, Poreče, Železniki.

213

O sklonu.

§ 298. Dvema ali več samostalnikom, ki stoje vjednakem
razmerju, dajemo tudi isti sklon:

a)  kadar so po veznikih združeni ali po ločilih ločeni; na

pr. Dom in družina sta pravi shrambi domačih navad.  (Tom.) —
Premislek, um in svht najdemo pri starih ljudeh.  (Vodn.)

b)  kadar prikladamo jedni osebi ali reči dvoje ali več imen,
da jo bolj natanko določimo; na pr. Za cesarja Simeona je tekla
zlata doba za staroslovensko slovstvo.  — Za cesarja Franca Jožefa I.

Opomba. Neizpremenjene ostanejo včasi (zlasti v narodnih pesmih) besede:
gospod, mojster, kralj  in še druge jednake; na pr. Išče svojega gospoda, žlaht¬
nega gospod-Baroda.  (N. ps.) — Alenčica, kralj-Matjaževa sestrica.  — Zapoj
o kralj-Matjažu.

B. Pridevnik.

l. O pridevniku sploh.

§ 299. Pridevnik nam rabi v jedninskem imenovalniku in
tožilniku moškega spola v določni in v nedoločni  obliki.

1. Določna  pridevnikova oblika nam služi:

a)  kadar govorimo o določni,  že znani osebi ali reči, ali
kadar mislimo vse osebe ali vse reči jedne vrste; nemščini rabi
vtem  slučaju določni spolnik: der, die,  d as  pred pridevnikom.
Na pr. Novi sosed se je vaščanom hitro priljubil.  — Hudobni človek
beži, ko ga nihče ne podi, pravični pa je neprestrašen.  (Ravn.) —
Z revščino se uteplje, kdor išče boljšega kruha, kakor je beli.  (Levst.)

Opomba. Izjema more nastopiti le tedaj, kadar ima pridevnik zaimek:
vsak, sleherni , svoj  ali kako sorodno določilo pred seboj; na pr. Vsak hvaležen
(pravilno: hvaležni) narod slavi one svetle zvezde, ki so prve migljale na slov¬
stvenem nebu.  (Napr.) — Sleherni pravičen  (pravilno: pravičnik) se boji, da ne
bi tičal kak skrit greh v njem.  (Met.)

b)  kadar se je pridevnik popolnoma stopil s samostalnikom
v jeden pojem (za nemške sestavljenke); na pr. Cvetni prah
(Blutenstaub), sladki koren, tnali traven, veliki traven, stari oče,
častni ud; Beli grad, Stari trg, Včliki Zvonar.

c)  pri svojilnih pridevnikili na -ski, -ji, -nji,  ki sploh nimajo
nedoločne oblike; na pr. jesenski dan, divji konj, srednji pot.

d)  pri pridevnikih, katere le v določni obliki jemljemo v
rabo, in sicer: mali, obči, pravi, zali.  Namesto mal  pišemo majhen.

214

2.  Nedoločna  pridevnikova oblika nam rabi:
a)  kadar govorimo o nedoločni, še neznani  osebi ali
reči; Nemcu rabi: ein, eine,  ein  pred pridevnikom. N. pr. Malo¬
priden pastir čredi vodo kali.  (N. pr.) — Več velja prihranjeno
jajce ko pojeden vol.  (N. pr.) — Prazen sod ima močen glas.  (N. pr.)

h)  kadar stoji pridevnik za dopovedek v stavku; na pr. On
bode bogat, ko pes rogat.  (N. pr.) —• Sodi svoje delo trezen, ne pi¬
jan.  (Slom.) — Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti.  (N. pr.)

c)  pri svojilnih  pridevnikih na -ov  in -in,  pri svojilnih in
pri nekaterih kazalnih, vprašalnih, oziralnih in nedoločnih zaimkih,
kakor moj, naš, tak, tolik, čigav, kolik, marsilcak, vsak  itd. (glej
§ 134., 135., 138., 140. in 142.). Na pr. Mojstrov sin dostikrat ni
imena vreden.  (N. pr.) — Vsaka reč ima svoj čas.  (N. pr.) — Slo¬
venci obhajajo slovesno vsak Marijin praznik.

§ 300 . Kadar stoji pridevnik namesto samostalnika, tedaj se:
a)  pridevnik preobrazi v samostalnik, na pr. Hudobnež  (na¬
mesto hudobni  = der BOse) se boji lastne sence.  (N. pr.) — Bolniku
(namesto bolnemu) je treba zdravila.  (Met.) — Istotako: mutec,
slepec, glušec, belec, črnec, tujec  itd. namesto: mutasti, slepi . . .

h)  pridevnik prevzame sam samostalnikovo opravilo, ako ne
tvori istopojmovnega  samostalnika, in stoji:

1. v moškem  spolu, če mu lahko v mislih dodamo: človek,
ljudje,  ali kak drug moški samostalnik, zlasti v množini, kakor
bližnji  (der Nachste), stari  (die Alten), mladi, mlajši, domači, moški,
zakonski, cesarski  itd.; na pr. Zdravi (človek) ne potrebuje zdravila.
(N. pr.) — Za pridnega  (fiir den FleiBigen) za vsakim grmom kos
kruha.  (N. pr.) — Poslednji krvave pete odnese.  (N. pr.) — Ljubi
svojega bližnjega kakor sam sebe.  — Bog ponižuje ohole, slabim pa
deli moč in hrabrost.  — Cesarski bombe mečejo, se Turki ’z grada
vlečejo.  (N. ps.)

2. v srednjem  spolu, če se naznanja kaka lastnost brez
določnega samostalnika, ali če je izpuščen samostalnik srednjega
spola; na pr. Iz malega raste veliko in slavno.  (Kos.) — Dobro se
samo hvali.  (N. pr.) — Lepo je vsakemu milo.  (N. pr.) — Vse pride
na svetlo.  — Bog zna iz hudega naravnati dobro.

2. O primerjalni stopnji.

§ 301 . Primerjalna stopnja ali primerjalnik  nam rabi,
kadar jedni izmed dveh stvarij kako lastnost v višji ali nižji
meri prikladamo kakor drugi. Reč, kateri se prva primerja, stoji:

215

a)  v istem sklonu s primerjalnimi členicami: ko, kakor  ali
nego;  na pr. Hujša je žeja ko glad.  (Slom.) — Modrost je slajša
ko med.  (Slom.) — Slajše reci na svetu ni kakor lepa pesem.  (Slom.)
— Boljše poštenje nego sramotno življenje.  (N. pr.)

b)  v rodilniku s predlogom od  ali mimo;  na pr. Človeštvo
nima hujše sovražnice od mehkužnosti.  (Vrt.) — Ni ga večjega bo¬
gastva mimo poštenega srca.

c)  v tožilniku s predlogom crez  ali nad,  vendar le bolj
redkoma; na pr. Ni ga višjega gospoda crez Jehova.  — Ni ga mo¬
gočnejšega kralja nad Boga.

3. O presežni stopnji.

§ 302 . Presežna stopnja ali presežnik  stoji, kadar jedili
izmed več stvarij kako lastnost v najvišji ali najnižji meri pri-
kladamo. Reč, s katero se prva meri, stoji:

a)  v rodilniku brez predlogov, ako se ponavlja samostalnik;
na pr. Materin jezik je vseh darov najlepši dar.  — Lenoba je vseh
grdob največja grdoba.  (Slom.)

b) v  rodilniku ali v kakem drugem sklonu s predlogi: iz,

izmed, od, med, crez  ali nad;  na pr. Kolibrij ima med vsemi ptiči
najlepše perje.  — Jožef je bil očetu izmed vseh sinov najljubši.

4. O  nepopolnih pridevnikih.

§ 303 . Nepopolni pridevniki so oni, kateri nimajo prve ali
druge, ali pa druge in tretje stopnje.

a)  Prve stopnje nima: bližji, najbližji;  na pr. Srajca je bližja
od suknje.  (N. pr.)

b)  Druge stopnje nimajo: dolnji, gornji, prednji, poslednji,
zadnji, prvi, skrajni  itd., tretjo pa tvorijo z besedico naj: naj-
zadnji  (der allerletzte), ndjprvi  (der allererste).

c)  Druge in tretje stopnje nimajo pridevniki, pri katerih se
že po njih pomenu večja ali manjša mera misliti ne more. Taki
pridevniki značijo:

1. čas ali mesto,  kakor današnji, včerajšnji, sedanji, po¬
letni, desni, levi;

2. kako snov, na pr. lesen, prsten, peščen, steklen;

3. čigavost,  na pr. bratov, sestrin, ptičji, človeški;

4. že sami ob sebi najvišjo mero, kakor vsegaveden, predober,
preumeten, vsemogočen  itd.

216

C. Števnik.

1. O glavnih števnikih.

§ 804 Glavni števniki: jeden, dva, trije  in štirje  se ujemajo
s svojim samostalnikom v vseh sklonili; ostali od pet  naprej so
samostalniki v imenovalniku in tožilniku  ter zahtevajo
rodilnik za seboj, v drugih sklonih pa se vežejo kakor pridevniki
s svojim samostalnikom. Na pr. Modri glavi jedno oko dosti.  (N.
pr.) — Kdo vzdigne težo zemlje s tremi prsti?  (Ravn.) — Človeku
je odločenih osemdeset let, redki jo pripelje do sto in dvajsetih.
(Ravn.) — Po sedmih dnevih dežju porečem na zemljo iti štirideset
dnij in štirideset nočij.  (Ravn.)

Vrh tega pomni:

a) Jeden  in nobeden  se glasita kot pridevnika v zvezi s
samostalnikom en  (poudarjeno tudi jeden ) in noben;  na pr. En
krivičen vinar deset pravičnih sne.  (N. pr.) — Celo brez skrbi ni
noben človek.  (N. pr.) — Jeden odide, drugi pride.  (N. pr.) —
Nobeden Belega grada se lotiti upal ni.  (N. ps.) — Preščren je jeden
najboljših pesnikov.  — Pred Bogom je tisoč let kakor jeden dan.

b)  Nemški zwei  pred samostalnikom slovenimo v do¬
ločnem  govoru z dvojino, sicer pa rabimo zanj dva, dve;  na pr.
Brata se učita  = die zrvei Briider lernen. — Deklici sta moji sestri
= die zwei Madclien sind meine Schwestern. — Dva brata  = zwei
Briider. — To sta dve sestri  = das sind zwei Sclrvvestern. — Dva
popotnika sta prišla  = zwei Wanderer kamen; popotnika sta prišla
= die zwei Wanderer kamen. — Dva trda kamena nikdar lepe
moke ne zmeljeta.  (N. pr.)

c)  Navadno stoji nižje število pred višjim, na pr. jeden in
dvajset, dva in dvajset, tri in dvajset  itd.; nekateri Slovenci, po¬
sebno Beli Kranjci pa pravijo tudi: trideset jeden, trideset dva,
trideset tri,  ali trideset prvi, trideset drugi  itd.

Opomba. Kadar stoji manjše število za višjim, tedaj se ravna samostalnik
samo po njem; na pr. Jeden in trideset učencev,  ali trideset in en učenec; dva
in petdeset hiš,  ali petdeset in dve hiši; štiri in osemdeset kmetov,  ali osemdeset
in štirje kmetje.

2 . O vrstilnih števnikih.

§ 305. Vrstilni  števniki ali vrstilci  se ujemajo s svo¬
jim samostalnikom v sklonu, spolu in številu ter nam služijo:

217

a)  kadar naznanjamo vrsto  ali red  štetih predmetov na
vprašanje: kolik, -a, -o?  Na pr. Prva stopinja prave ponižnosti je
spoznati slabost in nepremožnost svoje volje.  (Met.)

b)  pri letni štetvi,  toda le za poslednje število; na pr.
Sv. Metod je umrl dne 6. (šestega) malega travna 885. leta (= osem
sto osemdeset in petega leta,  ali osem sto pet in osemdesetega leta).

3. O ločilnih števnikih.

§ 306 . Ločilni  števniki ali ločilci  nam rabijo na
vprašanje: koliker, -a, -o?  in sicer:

a)  kadar štejemo plemena ali razpole oseb in rečij,  v
vsakem spolu in številu; na pr. Skrivnost je dobro hranjena, da-
ravno znana je stoterim.  (Met.) — Mavrica je sedmer trak.  —
Dvoje zlo  = zweierlei Ubel; troje žito  = dreierlei G-etreide; petera
vina  = ftinferlei Weine.

b)  namesto glavnih števnikov  pri samostalnikih, ki
nam rabijo le v množini; na pr. oboje grablje  = beide Rechen, pa
tudi: beiderlei Rechen; četvere vile  = vier Heugabeln; petere bukve
= fiinf Biicher; troja vrata  = drei Thiiren.

c)  namesto glavnih števnikov,  pa le tedaj, kadar ho¬
čemo naznaniti, da je kaka različnost med osebami in med ži¬
valmi, katere štejemo, bodisi na spolu, na starosti ali po velikosti
(v imen. in tož. v srednjem spolu); na pr. Kmet ima dvajsetero
goved v hlevu: osem krav, deset volov in dve teleti.  — Petero ptičev
sem ustrelil: dva goloba in tri jerebice.  — Sestero konj ima v
konjaku: enega žrebca, tri kobile in dve žrebeti  (ali dvoje žrebet,
če sta raznega spola). —- S šesterimi konji opravlja svoja dela.

4. O množilnih števnikih.

§ 307 . M n o ž i 1 n e števnike ali m n o ž i 1 c e jemljemo
v rabo:

a)  na vprašanje: koliker en  ali kolikojen, -a, -o?  na pr. Drugo
seme je padlo v dobro zemljo in je dalo sad: jedno stoteren, jedno
sestdeseteren, jedno trideseteren.  (Met.)

b)  na vprašanje: koliko?  pri samostalnikih, ki nam rabijo
le v množinskem številu; na pr. Dvojne duri  = z\vei Thiiren; če¬
tverne vile  = vier Heugabeln; trojne grablje  = drei Rechen; peterne
bukve  = fiinf Biicher.

Opomba. Nekaterim Slovencem služijo rajši v tem primeru ločilni števniki;
na pr. dvoje bukve  = zwei Biicher; četvere grablje = vier Rechen.

218

I). Zaimek.

l. O osebnih zaimkih.

§ 308. Imenovalnik osebnega zaimka se pred glagolom na¬
vadno opušča, ker je izražen v glagolovem osebilu, kakor v la¬
tinščini; zatd pravimo, na pr. Hvalim stvarnika nebes in zemlje.

— Kakor seješ, tako žanješ.  — Kakor pozdravljamo, tako nam od-
zdravljajo.  — Kaj pravite, da delam? TJUm se.

Treba pa je, da stoji osebni zaimek  tudi v slovenščini:

a)  kadar ga s poudarkom izrekamo, ali kadar so zaimki
med seboj ali s kako drugo besedo v nasprotju; na pr. Malo ti
za me, malo jaz za te.  (N. pr.) -— Mi orjemo zemljo, Bog orje pa
nas.  (Slom.) — Ce si ti na levo izvoliš, grem jaz na desno.  (Ravn.)

—  Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram!  (Met.) — Kdo si pa
ti? Jaz sem sosedov sin.  — Mi o volku, on primaha.  (N. pr.)

b)  kadar ima kak prilastek pri sebi; na pr. Ne veste vi,
dolinarji, kako prijetno je po letu v gorah.  (Cegn.) — Ti, ki si
ustvaril nas ko listja, trave, dela blagoslovi naših slabih rok.  (Jenko.)

§ 309. V rodilniku, dajalniku in tožilniku osebnih zaimkov
imamo dvojne oblike: kraeje ali breznaglasne in daljše
ali popolne.  Prve nam rabijo sploh v govoru in pisavi, druge
pa le:

a) v  začetku stavka; na pr. Njemu se moraš potožiti, ki ti
je v stanu preložiti.  (N. pr.) — Tebe bom po smrt poslal.  (N. r.) —
Sebi seješ, sebi žanješ.  (Pr.)

b)  kadar se zaimek poudarja, zlasti pri kakem nasprotju,
ali če ima kak prilastek pri sebi; na pr. Denar le ti imej, pa glej,
da tebe denar imel ne bode.  (N. pr.) — Kdor tebe s kamenom, ti
njega s krtlhom.  (N. pr.) — Danes meni, jutri tebi.  (Pr.) — Po-
prašaj njega samega!  — Veruj meni, ki sem tvoj prijatelj!

c)  za predlogi;  le v tožilniku stoji za jednozložnimi
predlogi rajši prvotna oblika me, te, se  namesto mene, tebe, sebe;
na pr. Težko meni brez mene.  (N. pr.) — Kdor ni z menoj, ta je
zoper mene.  (Met.) — Vsak ima prste k sebi obrnjene.  (N. pr.) —
Ko bo Pegam šel nad te.  (N. ps.) — Vsak naj za se skrbi.  —
Mimo mene; od tebe; do njega; brez njiju; izmed njih.

Opomba. 1. Za predlogi: c 'rez, na, nad, po, pod, pred, skoz, v  in za  stoji
pogostoma prvotni moški tožilnik i, ki mu spredaj zavoljo zevi u (en)  priraste
in ga v j izpremeni, kakor č'reženj, nanj, nadenj, ponj, predenj, skozenj, vanj,
in zanj,  zraven: črez njega, na njega, nad njega  itd. Tako tudi: name, nate,

219

nase, zame, zate, zase  zraven: na me, na te, na se  itd. (gl. § 131. b).  Na pr.
Stori črezenj sveti križ.  (N. ps.) — Zanj družba ne mara, in on ne za njo.
(Preš.) — Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.  (N. pr.) — Vsak prerad
sam zase skrbi.

2. Včasi se vežejo breznaglasne oblike  tretje osebe tudi s samo¬
stalniki  ter jih krepijo na pomenu (gl. § 258., op. 1.); na pr. Gospod, nimam
g a človeka, ki bi me v jezero dejal.  (Itavn.) — Ni j e cvetlice, in ni g a peresa,
da bi ne bilu objela ga smrt.  (Vilh.) — Ali ga vidiš škrata na drevesu?  —
Glej jih norce, kako se spakujejo in kričijo!  — Imam ga prijatelja, kateremu
smem vse zaupati.

§ 310 . Preprosto ljudstvo se tika med seboj; kadar pa
govori Slovenec o višjih osebah, na pr. o stariših in sorodnikih
ter o duhovski in deželski gosposki, tedaj jih iz spoštovanja vika,
kadar k njim govori, v njih nenavzočnosti pa rad onika. Na pr.
Kaj vas prosim, mati moja!  (N. ps.) — Kaj vam pravim, oče vi!
(N. ps.) — Spoštuj svojo mater in pomni, kaj so vse zavoljo tebe
prestali; kadar ti pa umro, pokoplji jih zraven mene.  (Ravn.)

§ 311 . Povratni  zaimek se, sefe ne služi samo za tretjo
osebo, kakor v latinščini in nemščini, ampak tudi za prvo in
drugo,  kadar se nanaša na osebek, od katerega izhaja dejanje;
torej govorimo in pišemo:

hvalim se (sebej
hvališ se
hvali se

hvalimo se
hvalite se
hvalijo se

J e d n i n a.

ich lobe mich
du lobst dich
er lobt sich

Množina.
wir loben uns
ihr lobet euch
sie loben sich

laudo me
laudas te
laudat se.

laudamus nos
laudatis vos
laudant se.

Na pr. Sebi orješ, sebi seješ, sebi bodeš tudi zel.  (Vodn.) —
Kdor sam sebe ne časti, ni vreden nobene časti.  (N. pr.) — Kadar
greš volku naproti, pokliči psa s seboj.  (N. pr.) — Boljše ti je
starejšega od sebe poslušati.  (N. pr.) — Ne spravljajte si zakladov
na zemlji!  (Met.) — Ne plaši se, ako se zbodeš na potu življenja
ali ti nesreča za petami gre.  (Slom.)

§ 312 . Vzaj  e mn  o (reciprokno) dejanje, t. j. dejanje, ki
izhaja od več osebkov in prehaja od jednega na drugega, da se
vsakega dotika, izražamo:

a)  s povratnim  zaimkom, na pr. Ljubite se med seboj.
(Met.) — Ako si med seboj ne pomagamo, kdo nam pomore?  (Cegn.)

220

b)  s pomočjo besed: jeden drugega, jeden drugemu  itd., ali
še bolje: drug drugega, drug drugemu  itd.; na pr. Pomagajte drug
drugemu, kolikor vam je mogoče!  •— Voljno jeden drugega slabosti
nosite!  (Slom.) — Drug drugemu je srce delal.  (Cegn.)

c)  s ponavljanjem  samostalnika, da nam rabi kot osebek
in predmet, če prehaja dejavnost od jednega na dragega; na pr.
Vrana vrani očij ne izkljuje.  (N. pr.) — Ce slepec slepca vodi, oba
v jamo padeta.  (N. pr.) -— Orel orla plodi, sova sovo rodi.  (N. pr.)

— Roka roko umiva.  (N. pr.) — (Nemec pravi: Pine Hand wdscht
die andere,  Latinec pa: manus manum lavat.)

§ 313. Zaimek sam, sama, samo  krepi druga imena na
pomenu in pomenja:

a)  kar v nemščini: selbst, in eigener Person,  lat.
ipse,  t. j. ne drug namesto njega; na pr. Vsak je sam sebi naj¬
rajši.  (N. pr.) — Kdor slabo vest ima, ljudem se sam izda.  (N. pr.)

— Najprej samemu sebi pomagaj iz nadlog, potSm drugim okrog!
(N. pr.) — Ljubi bližnjega kakor sam sebe  (ali: kakor samega sebe)\

b) sam od sebe =  selbst, von freien Stticken, sam ob sebi  =
an und fiir sich; na pr. Sama od sebe zemlja rodi.  — Solnce samo
od sebe sveti.  — To se samo ob sebi razumeje.

c)  ali e in, lat. solu  s,  t. j. ne dva ali njih več; na pr.
Sam Bog je vsemogočen (a nihče drug).

d)  n i c h t s a 1 s, 1 a u t e r, r e i n; na pr. Iz samega čistega
zlata.  —■ Sama kost in koža ga je.  — Sama nedolžnost jo je.

2 . O svojilnih zaimkih.

§ 314. Svojilni zaimki nam rabijo namesto osebnih, kadar
zaznamujejo last ali čigavost oseb in rečij. Le namesto njen,
njun  in njihov  rabimo češče tudi osebne zaimke: nje, njiju (nju)
in njih.  Na pr. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko.  (Met.) — V
našem življenju se čredijo jasni in oblačni dnevi.  — Smrt vse omaja,
nje kosa kosi od kraja.  (N. pr.) — Zunanjščina človekova je ogledalo
njegove notranjščine.  (Vrt.) —■ Vsaka dežela ima svoje šege in na¬
vade.  (Levst.) — Umolknile so njune (sv. Cirila in Metoda) besede,
ali duh živi še danes.  (Napr.) — Kdor jezik ljudij zna, tudi njih
srca ima.  (Slom.)

Opomba. Namesto svojilnika govorimo in pišemo češče tudi dajalnik
osebnega  zaimka; na pr. On mi je stric, ona mi je teta, bodi mi varuh,
namesto: on je moj stric, ona je moja teta, bodi moj varuh.  — Skrbno obdeluj
si polje!  (Led.) — Bistre sape zrak vedre, jasnijo mi glavo, srce.  (Pot.)

221

§ 315 . Kar velja o osebno - povratnem zaimku (§ 311.),
velja tudi o svojilno - povratnem svoj, svoja, svoje;  ta stoji vselej
namesto drugih svojilnih zaimkov:

a)  kadar se nanaša na osebek ravno istega stavka, naj si
stoji osebek v imenovalniku ali v kakem drugem sklonu:

.1  e d n i n a.

spoštujem svojega  dobrotnika ich ehre meinen  Wohlthater
spoštuješ svojega  dobrotnika du ehrst deinen  Wohlthater

spoštuje svojega dobrotnika er ehrt seinen Wohlthater.

Množina.

spoštujemo svoje  dobrotnike wir ehren unsere  Wohlthater
spoštujete svoje  dobrotnike ihr ehret euere  Wohlthater

spoštujejo svoje dobrotnike sie ehren ihre Wohlthater.

Na pr. Grbec tujo grbo vidi, svoje pa ne.  (N. pr.) — Ako so¬
sedova hiša gori, pazi na svojo!  (N. pr.) — Ljubite svojega bližnjega
kakor sami sebe!  — Ne pozabimo svojih slabostij!  (Slom.) — Srečni
tisti, kateri svoj jezik s pametnim molčanjem posvečujejo.  (Met.) —
Vsemu na svetu pride svoj konec.  (Cegn.)

Opomba. 1 . Nemški nnser se sloveni v tem primeru vendar z zaimkom
naš,  kadar se govori o kaki splošni  posesti, t. j. kadar je osebkov pomen ožji
ko pomen svojilnega zaimka; na pr. Pojdimo vnaša cerkev!  — Častimo našega
cesarja!  — Govorili smo o našem slovstvu.  — V nasprotju pa rabimo zopet
povratni svoj;  na pr. če nočete v našo cerkev, pa idite v svojo!

2. Unser beider, euer beider  se glasi navadno najin, vajin  namesto
svoj,  če se tudi nanaša na osebek istega stavka; na pr. Le celico najino  za-
priva, prostosti sveta ne želiva!  (Preš.) — Ali sta prodala vajino  hišo?

b)  v pomenu nemškega sein, eigen,  lat. suus; na pr. Pu¬
stite vsakemu svoje!  — Svoja glava, svoj svet.  (N. pr.) — Svoja roka,
svoj gospod.  (N. pr.) — Vsakemu se svoje najlepše zdi.  (N. pr.) —
Zvestoba v svojem stanu je mati časne in večne sreče.  (Slom.)

Opomba. Ce se nemški sein,  ihr  ne nanaša na osebek tistega stavka,
ampak na kako drugo besedo v tem istem ali drugem stavku, tedaj nam rabijo
svojilniki: njegov, njen  (nje), njun  (njiju) ali njihov  (njih), kakoršnega spola
ali števila je pač beseda, na katero se ozira; na pr. Ljubi materin jezik po
njegovi ceni!  (Slom.) — Boga spoznamo iz njegovih, del.  — Za Bogom ti je
mati prva dobrotnica; nikdar ne žabi nje velike skrbi za te!  — Kako se izgubi
človek , ko se poloti greh njegovega srca!  (Met.)

3. O kazalnih zaimkih.

§ 31 ( 5 . Kazalni zaimek ta, ta, to  in sestavljeni toti, tota, toto
(der, dieser) kažeta na bližje, oni, ona, ono  (jener) na bolj odležne

22 2

predmete; vse tri pa krepi na pomenu besedica le: td-le (toti-le)
ali le-ta  (dieser da) in oni-le  ali le-oni  (jener dort); na pr. Darila
sta ta in oni (Kajn in Abel).  (Ravn.) — Srečnejši je ta, kateri
daje, kakor oni, kateri jemlje.  (N. pr.) — Ta je šel opravičen domu,
le-oni ne.  (Met.) — Kdor se s hudobnikom peča, ta se sam popači.
(Ravn.) — Kdor božjega daru ne spoštuje, tega šiba božja kaznuje.
(N. pr.)

§ m Tisti, -a, -o  ali taisti, -a, -o  (der, derjenige, derselbe.
jener) kaže sploh na reč, katero smo že imeli na misli ali jo še
imamo in je torej že znana; na pr. Varuj se tistih maček, katere
spredaj ližejo, vzadi pa praskajo.  (N. pr.) — Tisti mi je brat, kateri
bi mi storil dobro rad.  (N. pr.) — Ni tisti siromak, kateri nikoli
nič ni imel, nego tisti, ki je imel, pa je izgubil.  (N. pr.)

Opomba. Kadar se kak odvisen stavek nanj ozira, tedaj se more tisti  pred
samostalnikom izpustiti; brez samostalnika pa se v odvisnih sklonih navadno
zamenjuje z osebnim zaimkom  3. osebe; na pr. Varuj se maček , ki  (nam.
varuj se tistih maček . .  .) itd. — Kdor ljubi svoj narod , njemu so dragi tudi
matere mili glasovi.  (Slom.) — Trnje ga pika , kdor se ga dotika.  (Cegn.) —
Kogar Bog ljubi, mu pošilja križe in težave.  (Ravn.) — Ne bojte se jih, kateri
telo umore, duše pa ne.  (Met.) — Blagor mu, ki se spočije.  (Cegn.)

§ 318. Rabijo nam dalje kazalniki: tak, takov, takšen  (so
beschaffen, soleh); in, inak  (anderer Art, anders); tolik  (so grob.
so vi el); tolikšen, tolildr; ov  (dieser), onak  (derartig), in še več
kazalnih prislovov; na pr. Sad je takšen, kakoršno je drevo.  (Met.)
— Kolikor krajev, toliko običajev.  (N. pr.) — Inako se mi stori
(es ergreift mich ein trauriges Gefiihl).

4. O vprašalnih zaimkih.

§ 319. Vprašalni zaimki nam služijo posebno v glavnih, za
zavisna vprašanja pa tudi v odvisnih stavkih, in sicer:

a) kdo  vprašuje za osebe, kaj  za reči; oba sta samostalniške
veljave; na pr. Kdo je času dal perot ubežno? Kdo narodom čudno
pota meri? Komu moli se molitev sveta?  (Vilh.) — Ako se sol iz¬
pridi, s čim se bo solila zemlja?  (Met.) — Kaj se ve, kaj zadene
človeka v neznanju?  (Levst.) — Naj ne ve tvoja levica, kaj dela
desnica.  (Met.) — Bog že vč, komu perje lomi.  (N. pr.)

Opomba. Ako je treba vprašalni zaimek kdo  v svojilni  rodilnik posta¬
viti, tedaj se ne piše koga,  ampak svojilni čigav  ali čij, -a, -e;  na pr. Hči, čigava
si 9  (Ravn.) — Med ljudstvom, malokdaj v pisavi, služi koga  tudi za kaj  v ime¬
novalniku in tožilniku, kaj  pa za zakaj, čemu?  na pr. Koga sem jaz, in koga
je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podariti?  (Ravn.) — Oj Veltava, kaj kališ
si vodo ?  (Levst.)

2‘23

b) kateri, -a, -o,  sem ter tja koji, -a, -e,  vprašuje za osebe
in reči gledč na množino,  iz katere so vzete, ali na red,  v
katerega spadajo; na pr. Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo?

— Katera gospa ves svet obhodi?  (N.’ug.)

c)  Dalje nam služijo: kak, kokov  ali kakšen  (wie, wie be-
schaffen, lat. qualis) o kakovosti  oseb in reči j, kolik  ali kolikšen
(wie viel, wie grofi, lat. quantus) o množini ali kakovosti, in
koliker  o razpolili oseb in rečij; na pr. Kukovo je to darilo, ki se
z jedno roko daje, z drugo jemlje?  — Koliko je usmiljenje božje!

— Kolikero žito raste na polju?

5. O oziralnih zaimkih.

§ 320 . Oziralni zaimki vežejo odvisne stavke z glavnimi
ali nadrednimi stavki, kjer stoji beseda, na katero se nanaša
oziralnik. Oziralniki so:

a) kateri, -a, -o,  redkeje koji, -a, -e,  ki stoji navadno takoj
za besedo, na katero se nanaša; na pr. Tesna je pot, katera pelje
skoz življenje.  (Met.) — Ljudstvo, katero je v temi sedelo, je videlo
veliko luč.  (Met.) — Ne žabi jezika, kojega te je učila mati. -
Pazi na jezik preprostega kmeta, pri kojem je še pristna slovenščina
doma.  (Slom.)

b) ki  za vse spole in vsa števila, samo da mu dodevamo za
dopolnilo v odvisnih sklonih 3. osebo osebnega zaimka v dotionem
sklonu in številu; na pr. Ne jezi se nad tem, ki ti neradovoljno
kaj zoprnega stori.  (Met.) — Dela, ki ga danes lahko storiš, ne
odlagaj na jutri!  (N. pr.) — Oko je čisti žarek, ki v njem blešče
nebesa.  (Cegn.) — V mladosti trdnejše so mreže, ki v njih drži nas
upa moč goljufiva.  (Preš.) — To je sapa turških konj meglena, ki
njih polna je steza zelena.  (N. ps.)

Opomba. Ob Kolpi in po Istri se ki  popolnoma sklanja ; na pr. Ki nima
mere, nima vere.  (N. pr.) — V ko selo prišla, na to kolo prela.  (N. pr.) —
Blažene ročice, ke so ga nosile.  (N. ps.)

c) kdor  se ozira na osebe, kar  na reči ter nam rabi, kadar
govorimo v obče brez določnega samostalnika; sorodni kazalnik
v glavnem stavku se tudi opušča; na pr. Kdor resnico ljubi,
ušes ji ne maši.  (Levst.) — Kogar se bojiš, tega ne ljubiš.  (Pr.)

— Ne neha beračiti, komur se palica v rokah ogreje.  (N. pr.) —-
Kar je v srcu, to je tudi na jeziku.  (N. pr.) — Davno je potopljeno
v morje večne pozabe, česar duh ni oživljal.  (Napr.) — Kar je le¬
seno, ne zmeči beseda, ne poleno.  (N. pr.)

224

Opomba. Kadar bi trebalo kdor  postaviti v svojilni  rodilnik, govorimo
sploh: čigar;  na pr. V čigar srcu gospodari hudobno poželenje , ta ne bode ne
dobro govoril , ne dobro delal.  (Met.)

*•

6. O nedoločnih zaimkih.

§ 321. Nedoločni zaimki so po svoji rabi samostalniki ali
pridevniki; sicer si pomni sledeče:

a)  Nedoločni zaimki, sestavljeni z ne,  kažejo na osebe in
reči, ki v resnici obstoje, pa jih še ne poznamo ali nočemo ime¬
novati. V bolj splošnem, nedoločnem pomena (irgend jemand, ir-
gend etwas) nam rabijo kdo, kaj, kak  namesto nekdo, nekaj, nekak
itd. Na pr. Nekateri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri dre¬
vesu.  (N. pr.) — Vsak človek je tak, kakor snega je Bog dal; vsak
ima nekaj nad seboj.  (Levst.) — Včasi se vržejo otroci po kom iz
bližnje rodovine.  (Cegn.) — Kdor očetu ali materi kaj vzame, pa
pravi: ni greh, tovariš tolovajev je tak.  ( Ravn.)— Z marsikaterim
starčkom in z marsikatero staro materjo pojde kak drag košček do-
movinstva v tihi grob.  (Tom.)

b)  Za nemški ali, gesammt, ganz,  lat. o mn is, totus,
cunctus,  nam služi ves, vsa, vse;  na pr. ves svet, vsa vas, ves
narod, vsi ljudje; ves dan  (den ganzen Tag), vso noč; ves teden,
vse leto; na ves glas, na vse zgodaj.  — Ves nedolžen je.  — Koren
vsega hudega je lakomnost.  (Met.) — Na vsem svetu vse dobiš.  (N. pr.)

Manj pravilen je v tem pomenu pridevnik: cel, cela, celo,  ki
pomen j a po pravem le to, kar v nemščini ganz, unversehrt,
in v latinščini integer;  na pr. Kupica se ni ubila, ampak je še
cela.  — Hleb ni več cel, pa je še ves.  — Po celem snegu gazi po
zimi lovec.  — Celo uro čakati  (eine volle Stunde warten); tri cele
dni in noči; cel dan  (einen ganzen Tag); celo noč  (eine ganze Nacht).

c)  Nemški nedoločni zaimek man izražamo v slovenščini
na različen način:

1. s povratnim zaimkom  se  (nikdar sebe ); na pr. Kjer
se lahko pridela, tam se malo dela.  (N. pr.) — Ni gršega na tem
svetu, kakor če se kaj da, potlej pa očita.  (Levst.) — On se ime¬
nuje  = er wird genannt, man nennt ihn;  on sebe imenuje  = er
nennt sich.

2. s prvo ali tretjo množinsko  osebo v tvorni dobi,
kadar pomenja toliko, kakor mi  ali ljudje;  na pr. Kakor smo
sejali, tako bomo želi.  — Novo vino devajo v nove mehove.  (Met.)

225

3. včasi tudi z drugo jedninsko  osebo, in sicer tedaj,
kadar je rek splošne veljave; na pr. Dobrota, ki jo očetu storiš,
nikdar ne bode pozabljena.  (Ravn.) — Kakor si bodeš postlal, tako
bodeš spal.  (N. pr.)

4. z zaimkom kdo  ali s samostalnikom človek,  kadar ga lahko
z njima zamenjamo; na pr. Kakor kdo živi, tako umrje.  (N. pr.) —
Kar človek sam prisluži, najbolje obrne.  (N. pr.)

d)  Nemški zaimek kein  izražamo z zaimki: nihče (nikdo),
noben, nijeden, nikak  itd., če vsemu rodu ali raz polu  kaj od-
rekujemo; na pr. Nijedna tuga samodruga.  (N. pr.) — Nobeno delo
ne grdi človeka.  (Slom.)

Kadar pa zaimek kein le posameznim stvarem  kaj
odrekuje, tedaj ga izražamo z golo nikalnico ne;  na pr. Bodljivi
kravi Bog ne dd rogov.  (N. pr.) — Brez muke ni moke.  (N. pr.) —
Brzemu konju ni treba ostroge.  (N. pr.)

O glagolu.

A. O kakovosti glagolov.

§ 322. Po kakovosti dejanja ločimo glagole v dovršne
in nedovršne.

1. Dovršni glagoli ali dovršniki  (perfektivni glagoli)
značijo po vsej spregatvi nastop, dovršitev ali uspeh  ka¬
kega dejanja ali stanja, t. j. da je nastop, konec ali uspeh de¬
janja alf stanja opravljen, izpolnjen, dovršen. Dovršni glagoli
nam služijo o preteklosti in prihodnjosti,  za pravo se¬
danjost nam rabijo le nedovršniki.

Po svojem pomenu so dovršniki:

a)  jed no d ob ni, ki pomenjajo enkratno, v hipu dovršeno
dejanje brez ozira na čas, v katerem se godi, kakor dvigniti,
kupiti, leči, mahniti, raniti, sesti, storiti, suniti, treniti, udariti  itd.

b)  večdobni,  kateri naznanjajo mimo dovršitve ali konca
tudi daljšo ali kračjo trajnost dejanja ali stanja, kakor iznositi,
izpodlesti, nanositi, natrositi, navoziti, poigrati, poležati, posedeti,

; posekati, pozaspati, prevoziti  itd.

Opomba. Ker si pri dovršnih glagolih mislimo samo dovršitev dejanja
brez ozira na čas,  v katerem se godi, spoznamo dovršnik najlaže po

15

Slovnica. 8. izd.

226

tem, da ga izkusimo pritakniti stavku: počakaj, da . .  na pr. Počakaj, da
se umijem, počešem, oblečem, obujem, pomolim  itd.

2. Nedovršni glagoli alinedovršniki (imperfektivni
glagoli) naznanjajo po vsej spregatvi trajajoče  dejanje ali
stanje brez ozira na začetek, konec ali uspeli, t. j. da se dejanje
v odločenem času vrši, ter odgovarjajo na vprašanje: kaj delaš?
kaj se godi? kaj si? kaj bodeš delal?

Nedovršni glagoli imajo vse čase: sedanji, pretekli in
prihodnji,  ter so po svojem pomenu:

a)  trajni  (durativni), s katerimi naznanjamo dejanje ali
stanje, ki se nekaj časa neprenehoma vrši ali traja, kakor gnati,
iti, giniti, sahniti, goreti, leteti, -prositi, kraljevati, nesti, piti, spati,
stati, tresti, vesti  itd.

b)  opetovalni  (iterativni), kateri značijo dejanje ali stanje,
ki se opetuje zaporedoma in tedaj dalje časa traja. Le-sem spa¬
dajo sploh glagoli, ki so stopili iz nižje v višjo vrsto, kakor
goniti, hoditi, letati, nositi, pevati, skakati, spavati, stopati, vlačiti,
voditi, zevati  itd.

c)  ponavljalni  (frekventativni), kateri kažejo dejanje ali
stanje, ki se večkrat in v različnih dobah ponavlja; Nemcu rabi
v tem primeru pflegen,  Latincu pa s o le r e. Ponavljalni gla¬
goli so na pr. cvetčvati, gonjevati, hoj Svati, koššvati, leUvati, no-
š&vati, spčvati, stojevati, vidčvati, vojevati, zapisavati.

§ 323. Iz bistva dovršnih in nedovršnih glagolov sledi, da
moramo v vseh časih in naklonih trajajoče, nedovršeno
dejanje ali stanje sploh z nedovršnimi  glagoli dopovedovati,
enkratno, dovršeno pa z dovršnimi.  Samo nekaj dovrš-
nikov rabi slovenščini tudi za nedovršnike, namreč: poznati, spo¬
znati, utegniti, premoči, lotiti se, stati (stanem);  večkrat pa tudi:
-pomeniti, poslali, priporočiti se, zahvaliti, zaslužiti, zadržati se,
zaupati, zarotiti  itd.

Opomba. V govoru in pisavi moramo natanko ločiti dovršnike od nedo-
vršnikov. Tudi pri navedenih glagolih se naj nedovršniki jemljejo v rabo, kakor
poznavati, veljati, pomenjati, pošiljati, priporočati se  itd.

O rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v sedanjiku  je
treba še posebej pomniti:

1. Nedovršniki  nam rabijo:

a)  v določnem naklonu sedanjega časa ter značijo, da se
ravno ta hip kaj dela ali godi, zlasti v naravnost pripovedujo¬
čem ali neodvisnem govoru; pristaviti se jim da v tem primeru:

227

sedaj, dolgo, pogostoma, vedno, neprenehoma,  ali kaka druga be¬
sedica, ki naznanja kračjo ali daljšo trajnost dejanja. Na pr.
Učenec gre v solo.  — Prst mu molim, roko zeli.  (N. pr.) — Pesem
je včasi človeku potrebna; nebo mu odpira, ker je iz nebes, daje
mu srce, tolaži mu dušo in preganja skrbi iz glave.  (Napr.)

b)  kadar vprašujemo, bodisi dejanje večkratno ali samo
enkratno, če hočemo zvedeti, s čim se kdo peča; na pr. Kaj
jemlješ ti orožje, sin, saj v črni gori ni zverin?  (N. ps.) — Kaj
pišeš?  — Zakaj me biješ?

c)  kadar služijo v dopolnilo glagolom: jeti, začeti, pričeti,
nehati;  na pr. Žito jame polegati.  — Nehalo je bliskati.  — Nemec
in Slovenec sta začela zemljo obdelovati, orati, kopati, sejati, saditi
in sta postala zemljaka.  (Vodn.)

2.  Dovršniki  nam služijo:

a)  kadar naznanjamo, da se bo dejanje še le zgodilo, na¬
mesto prihodnjega časa,  posebno v pogojnem,  pa tudi
v naravnost pripovedujočem govoru (zlasti tedaj, kadar se pomen
prihodnjosti iz zmisla samega poda); na pr. S časom vse mine  (t. j.
bode minilo).  (N. pr.) — Ko denar poide, pamet pride.  (N. pr.)

b)  kadar pripovedujemo, da se godi večkratno dejanje
vsakokrat posebej,  hip za hipom, ali da je, da je bilo in
da bode vsak čas jednako veljavno,  zlasti v pregovorih
in v drugih, pregovorom podobnih izrekih, namesto ponavljalnih
glagolov; pogostoma se da v tem primeru pritakniti: navadno,
rado, vsakokrat, vselej, lahko, težko  itd. Na pr. Cerkniško jezero se
vsako leto posuši in zopet z vodo napolni, ki potem po podzemelj¬
skih vodotočih odteče.  (Navr.) —- Majhen lonec hitro vzkipi.  (N. pr.)
— Človek toliko potrpi, kolikor strpi.  (N. pr.)

c)  kadar kako preteklo dogodbo v sedanjost pomaknemo,
namesto preteklega časa,  zraven nedovršnikov; na pr.
Dolgo smo imeli lepo vreme, na enkrat nam oblak nebo skrije, blisk
od vseh stranij šviga, morje se pčni, z velikim trudom ladijo v
zavetje priveslamo.  (Vodn.)

B. O časih.

§ 324. Vse na svetu je, ali je bilo, ali bode.  Potrebni
so torej glagolu prav za prav samo trije časi: sedanji, pre¬
tekli in prihodnji  za sedanje, preteklo ali prihodnje dejanje
ali stanje; pravimo jim glavni  časi. Glavni časi sami ob sebi

15*

228

vendar niso tolike moči, da bi mogli z njimi natanko dopovedovati
vse glagolove razmere. Zatč si je oskrbel vsak jezik še nekaj drugih
časov za tiste razmere, katerih ne more izražati z glavnimi časi.

Tako rabijo slovanskim jezikom razen glavnih še trije
drugi časi,  namreč: trajnominuli  (imperfekt), prostorni¬
mi li  (aorist) in predpretekli  (pluskvamperfekt). Nam Slo¬
vencem sta vendar prva dva že izginila iz splošne rabe, tako
da ju moramo zdaj nadomeščati s preteklim časom.  Rabijo
nam tedaj v govoru in pisavi samo štiri časovne oblike,
toda s pomočjo dovršnih in nedovršnih glagolov izražamo lahko
vse čase, kakor so v drugih jezikih.

l. Sedanji čas.

S 325. Sedanji čas ali sedanjik  je po svojem pomenu
sester  in znači:

a)  dejanje ali stanje, ki se godi ali traja ravno ta hip, ko
govorimo o njem (pravi sedanjik).  V pravem sedanjiku nam
služijo samo nedovršni glagoli.  Na pr .Mlatiti mlatijo .—
Otroci molijo  jutrnjo molitev.  — Pastirji ženejo  živino na pašo.

— Ladi ja se pogreza, mi poginja  m o.  — Ali slišite, kako zvona

glas doni?  — Kvišku, kvišku plani se dviga, na široko liže, vžiga,
urneje od vetra šviga.  (Kos.)

b)  dejanje ali stanje, ki se večjidel godi ali vedno biva, ki
je vsak čas v moči ali veljavi (neomejeni sedanjik).  Le-sem
gred6 vsi pregovori in drugi reki, katerih resnica je veljavna za
vse čase sedanje, pretekle in prihodnje. V neomejenem sedanjiku
nam rabijo nedovršni in dovršni glagoli.  Na pr. Strup
tega sveta kuži vse čase.  (Napr.) — Solza pobožnemu ne pade na
tla, v večnost puhti.  (N. pr.) — Preoster nož se hitro okrha.  (Slom.)

— Sladko spanje razpodi človeku prazne misli, odžene nepotrebne
skrbi, pokroti njegovo žalost, ga okrepča na duši in na telesu.
(Vrt.) — Kdor veliko pije, malo izpije.  (N. pr.) — Človek obrača,
Bog obrne.  (N. pr.)

c)  dejanje ali stanje, ki se je že poprej pričelo, pa še v se¬
danjosti traja,  posebno v opisovanju raznih predmetov, prikaznij
in stanja (opisovalni sedanjik).  V opisovalnem sedanjiku
nam služijo sploh nedovršniki;  na pr. Človeški rod čimdalje
bolj v hribe leze, goščo trebi in rodovitno zemljo prideluje.  (Vodn.)

— Oj, molči vsa Praga v jutra spanju, Veltava se kuri v megli

229

zgodnji, vrhi se za Prago že modrijo, in za vrhi šolnini vzhod se
jasni.  (Levst.)

d)  dejanje ali stanje, ki se od časa do časa, v stanovitih
obrokih ponavlja (ponavljalni sedanjik).  Eabijo nam v
ponavljalnem sedanjiku nedovršniki in dovršni  ki;  ti, kadar
pripovedujemo, kako se godi večkratno dejanje hip za hipom,
vsakokrat posebej, oni pa, kadar se dejanje vedno ponavlja.
Na pr. Priden kmet vsak dan zgodaj vstane , potem se hitro umije,
obleče, živini položi, pa se poda na svoje delo.  (Navr.) — Ah srečni,
ki jih združena molitev v velikih urah zbira v hiši božji!  (Cegn.)

e)  dejanje ali stanje, ki je že preteklo  in se pomakne
iz preteklosti v sedanjost, da se nam takorekoč pred očmi raz-
snuje, kar izražamo z nedovršnimi in dovršnimi  glagoli
(pripovedni ali historični sedanjik).  Na pr. Na konjiča
brzo prhnila, ko ptica daleč zdaj drči, kjer šator turški mi stoji.
V šator e dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog.  (N. ps.) —
Kraljica je čakala bele zore. Nastane šum in trkanje po gradu, na
uho nam bijejo mnoga kladiva; menili smo, da so rešitelji. Up
nam miga, življenja sladka želja se prebuja vnovič z močjd ne¬
skončno, zdaj vrata se odprd  — noter stopi sir Pavlet in oznani,
da tesarji postavljajo pod nami smrtni oder.  (Cegn.)

f)  prihodnje  dejanje v obliki sedanjega časa, z dovrš¬
nimi  glagoli v odvisnih in neodvisnih stavkih, z nedovršnimi
samo v odvisnih (sedanjik s prihodnjikovim  pomenom).
Na pr. Kdaj vstaneš od svojega spanja?  (Dalm.) — Kam pobežim
pred tvojim obličjem ?  (Eavn.) — Če tebe, ptica, ujamemo, vse perje
tebi vzamemo.  (N. ps.) — Volk se je zarekel, da ne kolje več jagnjet.

2. Prihodnji čas.

§ 326. Prihodnji čas ali prihodnjik  zaznamuje v
prihodnjosti trajajoče ali v prihodnjosti dovršeno dejanje ali stanje.
Zatd rabijo prihodnjiku nedovršni in dovršni  glagoli, po¬
slednji prav kakor v stari slovenščini pogostoma že v sedanjikovi
obliki, zlasti v odvisnih stavkih (gl. § 323., 2. a).

Prihodnji čas nam rabi, kadar naznanjamo:

a)  dejanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti godilo ali v
prihodnjosti trajalo, kar dopovedujemo vselej z nedovršnimi
glagoli (navadni futuruin);  na pr. Molila bom rožni venec,
srečen bode boja konec.  (N. ps.) — Mehko sta si postlala, mehko

230

bosta tudi ležala.  (Cegn.) — Kakor led na solncu, se bodo tajali
tvoji grehi.  (Met.)

b)  dejanje ali stanje, ki se bode zgodilo ali nastopilo v
priliodnjosti. V ta namen služijo dovršniki  v sedanjikovi ali
v prihodnjikovi obliki; na pr. Vse veselje kmalu mine, vsaka sreča
hitro izgine.  (N. pr.) •—• Ustavi skoro se kolo življenja.  (Cegn.) —
Ko suha hruška razcvete, onda nazaj pridem.  (N. pr.) — Pismeni
jezik bo našo slovenščino izbrusil, izlikal in obogatil.  (Vodn.)

c)  prihodnje dejanje, ki bode že končano, ko se prične drugo.
Tako dejanje dopovedujemo z nedovršniki v prihodnjikovi
in z dovršniki v sedanjikovi  (redkeje v prihodnjikovi)
obliki.  Nemščini rabi v tem pomenu prihodnje-pretekli čas,
latinščini pa futurum exactum.  Na pr. Ce boš pila vinčece
rdeče, boš imela lice bolj cveteče; če pogačo bodeš pokuš’vala, boš pa
polti bele bolj postala.  (N. ps.) — Ce perje mi populite, življenja mi
ne vzamete.  (N. ps.) — Kukavica nas skliče na planino, ko bo zemljo
odel mili rožni cvet in pomlad vzbudila studence spet.  (Cegn.)

d)  prihodnjik nam rabi včasi namesto velelnega naklona,
da povelje krepkeje izrečemo; na pr. Streljal bodeš sinu jabolko
raz glavo!  (Cegn.) — Ti me boš ubogal, ali pa bo druga.  (N. r.)
— Danes mi ne boš delal!

3. Pretekli čas.

§ 327. Pretekli  čas  naznanja v preteklosti trajajoče ali
v preteklosti dovršeno dejanje ali stanje in se opisuje z nedo¬
vršnimi in dovršnimi glagoli.

Pretekli čas nam rabi, kadar dopovedujemo:

a)  dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo ali trajalo,
kar naznanjamo vselej z nedovršnimi glagoli  (v latinščini
imperfekt);  na pr. Slovenci so od najstarejših časov drobnico
in goved pasli, radi zemljo obdelovali in kot kmetovalci se pošteno
živili.  (Vrt.) — Ljudjč so se potili, cvetlice so venele, ptice so
letale, živina je sence iskala.  (Cegn.)

b)  dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali na¬
stopilo brez ozira na drugo dejanje ali stanje. V ta namen slu¬
žijo dovršni glagoli  in kažejo to, kar v nemščini in latinščini
pripovedni pretekli  čas  ali v grščini aorist.  Na pr. Z
lastnimi žulji je malokdo obogatel.  (N. pr.) — V kupi se jih je več

231

utopilo, ko v morju potonilo.  (N. pr.) — Rodile ve (mladosti leta)
ste meni cvetja malo, še tega rož’ce so se lcoj osule.  (Preš.)

c)  preteklo dejanje, ki je bilo že končano, predno se je
pričelo drugo, toda le z dovršnimi glagoli  (namesto pred¬
preteklega časa); na pr. Kadarkoli je smrt ustrelila, še nikdar ni
izgrešila.  (N. pr.) ■— Stari Slovani so vsakega tujca, ki se je zatekel
pod njih streho, prijazno sprejeli in dobro pogostili.

4 .  Predpretekli čas.

§ 328. Predpretekli  čas  naznanja preteklo ali dokon¬
čano dejanje z ozirom na drugo preteklo dogodbo. Opisuje se z
dovršnimi,  redkoma s trajnimi (durativnimi) glagoli.

Predpretekli čas nam rabi:

a)  v odvisnik stavkih za dejanje, ki se je že dovršilo, predno
je nastopilo ono v glavnem stavku; na pr. Kakor sem mu bil
ukazal, tako je tudi storil.  — Drevesa , ki smo si jih bili lani na
vrtu zasadili, so nam usahnila.  (Šol.) — Ko je bil trideset let
kraljeval, je umrl.

b)  v glavnih stavkih z ozirom na drugo dejanje v pre¬
teklosti; na pr. Ko smo cerkev zidali, tedaj smo si bili veliko
delavcev najeli.  (Sol.)

C. O naklonih.

§ 329. Svoje misli in želje izrekujemo kot gotove, določne
in samostalne, ali kot negotove, mogoče in odvisne. V ta namen
služijo štirje nakloni: določni, pogojni, želelni  in velelni,
ter štiri imenske oblike ali deležja: nedoločnik, namenilnik,
deležnik in glagolnik.

1. Določni naklon.

§ 330. Določni naklon ali določnik  sedanjega, pre¬
teklega ali prihodnjega časa nam rabi:

a)  kadar (trdilno ali nikalno) določno, nedvomno in
brezpogojno  v sedanjosti, preteklosti ali prihodnjosti pripo¬
vedujemo ali vprašujemo v samostojnih in odvisnih stavkih; na pr.
Bridkost resnico razodene.  (Met.) — Jedna lastovica ne prinese
gorkote.  (Met.) — Lepa Vida je pri morju stala, tam na produ si
plenice prala.  (N. ps.) — Kdor bo kupil, ta bo lupil.  (N. pr.) —
Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?  (Valj.) — Kadar

232

zlato govori, vsaka beseda slabi.  (N. pr.) — Ce ne pomaga desnica,
bode li pomagala levica?  (N. pr.)

b) v mnogih odvisnih stavkih namesto veznega  naklona
(konjunktiva) drugih jezikov, ki ga slovenščina zdaj z določni-
kom, zdaj s pogojnikom, zdaj z želelnikom izraža; na pr. Upajmo,
da napoči s časom tudi naši knjigi lepša doba  (dass — anbreclien
werde). — Da ga zemlja k sebi ne vleče  (wenn ihn nicht — žoge),
še krila bi mu vzrastla.  (N. pr.) — Alco pridem, pridem sit, ali pa
ne pridem več, je rekel komar.  (N. pr.)

2. Pogojni naklon.

§ 881 . Pogojni naklon ali pogojnik  nam rabi, kadar
nedoločno, dvorano ali pogojno  kaj trdimo ali pripovedu¬
jemo, to pa:

1. v glavnih  stavkih:

a)  kadar želimo, da bi se kaj zgodilo  ali izpolnilo;
na pr. Da bi ti solnce svetilo od zore do mraka!  — Da bi se Bog
usmilil uboge sirote!  — O da bi bili srečni vse žive dni!  (N. r.) —
Zračni veslarji, brzi oblaki, da bi vozila se z vami po zraki!  (Cegn.)

b)  kadar dopovedujemo, da se utegne kaj zgoditi  ali
izpolniti; na pr. Lakomnik bi še lastnega brata prodal.  (N. r.) —
Utegnil bi me Bog k sebi poklicati, in jaz bi vendar rada v domači
zemlji počivala.  (Cegn.) — Brez jezika in naroda bi bila še toliko
rajska dežela žalostna puščava.  (Slom.)

c)  v pretehtovalnih rekih in vprašanjih, na katera ne pri¬
čakujemo odgovora; na pr. Zakaj bi ne žvižgal, zakaj bi ne pel?
(N. r.) — Kdo bi ustregel vsem ljudem?  (N. r.) — Kje našel bi za
bridke ure leka?  (Cegn.)

d)  kadar se temu začudimo, kar bi se utegnilo pripetiti;
na pr. Kako žalostna bi bila zemlja brez živalij!  (Vrt.) — Kako
bi se mogla laži družiti resnica!

2. v odvisnih  stavkih:

a)  kadar pripovedujemo, da se utegne kaj zgoditi  ali
izpolniti, če se dopolni pogoj; na pr. Komarje bi koval, ko bi mu
kdo podkve delal  (ali: da mu kdo podkve dela,  gl. § 330. b).  (N. pr.)
— Nekateri človek ne bi bil srečen, ako ne bi mogel vsakega ve¬
selja, vsake žalosti na ogled iznesti  (ali: da ne more  ....  iznesti).
(Cegn.) — Ko vroči trud ne bi potil človeka, kako bi v prsih misel
se rodila!  (Cegn.)

233

b)  kadar se kako vprašanje, kaka želja ali kaka druga
trditev kot negotova, mogoča ali nedoločna  izreče; na
pr. Človekov sin nima, kamor bi glavo 'položil.  (Met.) — Ne manjka
jih med nami, ki bi za časno veselje večno zveličanje zamenili.  (Ravn.)

c)  kadar se naznanja namera  kakega dejanja za veznikom
da  in po primerjalnih členicah: kakor, ko;  na pr. Kakor koklja
skrbi za piščeta in jih pod peroti spravlja, da bi jih ogrela in ob¬
varovala škode . . .  (Met.) — Človek ni ustvarjen, da bi lenobo pasel,
ampak da bi se trudil in upiral za časno in večno srečo.  — Delaj,
kakor bi imel večno živeti, in živi, kakor bi imel jutri umreti.  (Pr.)

3. Želelni naklon.

§ 332. Želelni naklon ali želelnik  nam služi:

a)  za napoved kake želje ali kakega voščila; na pr. Naj
meni večna milost zmago dade!  (Cegn.) — Trdna le vera voznik
naš naj bo!  (Pot.) — Tvoj duh naj nas vodi črez hribe, črez plan!
(Villi.) — Naj bi bila trapica skrita tičala, ne pa po ulicah hvale
iskala!  (Pož.) — Kazen naj je vselej primerna pregrehi!  — Naj
bi se bil pridno učil, pa ne pohajkoval po mestu!

b)  za napoved kakega povelja,  ki se po želelniku v pri¬
jaznejši in manj osorni obliki izrekuje, kakor po velelniku; na
pr. IAce naj bo živo ogledalo tvojih mislij!  (Slom.) — Dokler stu¬
denec mislij teče, naj teče tudi tvoje pero!  (Slom.) — Kdor krajo
skriva in hrani, naj se obesi tatu na desni strani!  (N. pr.)

c) v zaznamovanje dvom nega vprašanja,  ali bi se smelo
kaj storiti, kar je odvisno od dovoljenja kake druge osebe; na
pr. Naj li jaz grem na polje ali sestra ?  — Oče, ali naj zdaj jaz
pišem namesto brata ?— Kaj naj storim?  — Kaj naj dela hlapec?

d)  v zaznamovanje dopuščen  j a (v dopustnih stavkih);
nemščini rabi v tem primeru po navadi mo ge n; na pr. Naj brije
zdaj okrog viharjev sila, naj se nebo z oblaki preobleče, ni meni
mar.  (Pr.) — Hudobnežu je vse težko, naj dela, karkol’ če.  (Stan.)

— Vse je njegova dobrota, kar vidimo, bodi solnce na nebu, bodi
naj pesek še tolikšen na tleh.  (Ravn.) — Naj sem storil, kar sem
hotel, ni mu bilo prav.

Opomba. Sem ter tja, zlasti na jugo, rabijo tvorno-pretekli deležnik brez
pomožnega glagola za želelni naklon; na pr. Umnožilo se vam veselje, kakor
zvezde na nebu!  (N. r.) — Bog hotel! Zdrav bil!  — Srečno hodil in dohodil!

— Usahnila mi roka!  — Posušil se mi prst!  (N. r.)

234

4 . Velelni naklon.

§ 333. Velelni naklon ali velelnik je po svojem
bistvu prihodnjega pomena, ker se ima dejanje, ki ga velevamo,
še le zgoditi ali izpolniti; izraža pa kako povelje ali izpod-
bujo,  kako željo ali opomin,  ali pa kako prepoved.
Jemlje se v rabo:

a)  kadar komu kaj velevamo ali prepovedujemo,  ali
kadar kaj zahtevamo  od koga — v 2. ali 3. osebi; na pr. Po¬
strezi svojemu očetu na starost!  (Ravn.) — Pomozi mili Bog po¬
potnikom!  (Cegn.) —• Ne pečaj se s hujšim od sebe!  (N. pr.) —
Vsak po svojo smojko v ogenj sezite!  (N. pr.) — Ne iščite si za¬
kladov, ki jih molji snedo!  — V umetnosti vladaj umerjenost!

Opomba. 1. Namesto 2. osebe se nahaja v nikalnih stavkih včasi nedo¬
ločnik;  na pr. Nikar, nikar jokati, po veselju žalovati!  (<3b.) — Nikar mo¬
riti ga, ki se ne brani več.  (Kos.) — Ne terjati, kar meni dano ni.  (Kos.) —
Stoječe vode ne piti, polna gnilobe in mrčesa je.  (Slom.)

Namesto 3. jedn. osebe stoji pogostoma želelnik,  da se želja ali po¬
velje v manj osorni obliki izreče (gl. § 332. 6); na pr. Naj utihne brona grom!
(Kos.) — Kdor delati noče, naj strada!  (N. r.) — Kdor ima vero, naj jo tudi
pokaže v dejanju!  (Met.)

2. Večkrat stoji velelnik tudi v odvisniku, češče namesto sedanjega časa
s prihodnjim pomenom; na pr. Prijel sem tebe za desnico, da si narode pod-
vrzi in meč kraljem odpaši.  (Ravn.) — Naročam ti, da bodi priden in se uči,
kolikor moreš.  —■ Mečem ti, da se ne mudi predolgo.

3. Redkoma stoji velelnik  v odvisniku namesto želelnika;  na pr.
Mesto, kjer stoj  kaka stvar v knjigi, določuje pri pesniku navadno le kro¬
nologija.  (Ašk.)

b)  kadar izpodbujamo  sebe in druge z nami na kako
dejanje, v 1. osebi množine ali dvojine; na pr. Tjakaj gori se ozrimo,
kjer svetov ne izmeri oko.  (Kast.) — Iz pšenice, vrli bratje, ljuljko
populimo, zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo!  (Cegn.)

c)  kadar izpodbujamo  koga na dejanje, ki ga postav¬
ljamo za pogoj dragemu dejanju;  zatd se taki stavki
lahko vselej izpremene v pogojne odvisnike. Na pr. Izid imej na
misli pri vsem, kar počneš, in vekomaj ne boš grešil. (= če imaš izid
na misli . . .).  (Ravn.) — Prav stori, in trdno bo tvoje zdratje (-če
prav storiš . . .).  (Ravn.) — Zavrzi vero, opusti besedo materino,
in tvoje napredovanje bo hromo (= če zavržeš . . .).  (Slom.)

d)  kadar kaj pripuščamo,  zraven pa izrekujemo, da
ostane glavno dejanje vendar še v moči in veljavi; v tem pri¬
mem nam rabi velelnik 2. jedninske osebe tudi za 1. osebo. Na

235

pr. Bodi len ali priden, nič mi ne pomaga.  (Met.) — Govori, ali
ne govori, mi ti ne verjamemo.

§ 334. Z velelnikom velevamo trajnost ali dovršitev
dejanja ali stanja; zato nam rabijo v trdilnem velelniku nedo¬
vršni in dovršni  glagoli, ker si mislimo dejanje, katero uka¬
zujemo, trajajoče ali dovršeno. Na pr. Moli in delaj!  (Pr.) —
Opasujmo uma svetle meče !  (Cegn.) — Precej mu plačaj, kdor ti kaj
dela.  (Ravn.) — Pokoplji moje truplo, kadar loči Bog mojo dušo.  (Ravn.)

V nikalnem velelniku  nam služijo praviloma nedo¬
vršni  glagoli, to pa zatd, ker se ovira pri prepovedi že po-
skušnja,  kolikor bolj dokončana izvršitev kakega dejanja. Na
pr. Ne prisegaj po krivem,, izpolni pa svoje prisege!  (Met.) — Kadar
hočeš kaj posloveniti, ne sloveni po besedi, temveč  jjo  misli, jedro
vzemi, lupino slovensko ogrni!  (Slom.) — Ne prodajaj kože, dokler
medved v brlogu tiči.  (N. pr.) — Nikar praznih besed ne razdirajte!
(Levst.)

Opomba. 1. Namesto trajnih glagolov nam služijo v nikalnem velelniku
opetovalniki; zatorej se govori in piše: idi  — ne hodi, nesi  — ne nosi, vedi
— ne vodi, pelji  — ne vozi, ženi  — ne goni; reci  — ne govori, povej  — ne
pravi, poglej ■— ne gledaj  itd. Na pr. Ne hodi na tursko mejo drobnih rožic
trgat!  (N. ps.) — Ne nosi zamere v svojem srcu!  (Slom.)

2. Dovršniki v nikalnem velelniku so zel6 redki; navadno nam rabijo le
tedaj, kadar prepovedujemo kako posamezno  dejanje, posebno če se je že
začelo vršiti. Na pr. Ne daj se hudemu premagati, ampak premagaj hudo z
dobrim!  (Met.) — Ne prevzemi se v dobri sreči, niti se ne ponižaj v nesreči!
(N. pr.)

D. O delež j ih.

l. Nedoločnik.

§ 335. Nedoločnik  kaže dejanje brez vse določbe po
osebi, številu, času ali naklonu. V nedoločniku nam služijo po
kakovosti dejanja dovršni in nedovršni  glagoli.

Nedoločnik nam rabi:

1. kot osebek,  zlasti pri pomožnem glagolu sem, liti;  na
pr. Dajati je slajše nego jemati.  (N. pr.) — Le otroka ga videti, mu
že veselje dela.  (Ravn.) — Z mnogimi težavami se nam je boriti.  -—
Boga ljubiti, je najlepša modrost, Boga se bati, korenina modrosti.
(Ravn.)

2. kot predmet,  in sicer:

a)  pri glagolih nepopolnega  pomena, kakor hoteti,
želeti, moči, morati, smeti, začeti, končati, nehati, znati, dati, slišati,

236

učiti, reci, ukazati, utegniti, videti  itd.; na pr. Riso zidati mora
mož, podpirati jo mora žena.  (Slom.) — Kdor noče spoznati brata
za brata, bo moral tujca spoznati za gospodarja.  (N. pr.) — Lakota
nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata.  (Preš.) — Kdo je
Ilir’ji sinove budil, svoj dom jih ljubiti, braniti učil?  (Vodn.) —
Videla je dva angelja v belem oblačilu sedeti.  (Met.)

b)  pri nekaterih  pridevnikih,  kakor dolžen, srčen, dosto¬
jen, vreden, zmožen, dober, len, slab  itd., s pomožnikom biti;  na
pr. Dobri pastir je dolžen, dati življenje za svojo čredo.  — Vsa
drevesa so preslaba, roditi to sladkost.  (N. ps.) — Len je delati.
(Levst.) — Dober govornik je zmožen, do srca ganiti svoje poslušalce.

3. kot dopolnilo  pri nekaterih samostalnikih, kakor moč,
■oblast, pravica, potreba, dolžnost, navada, namen, prilika  itd.; na
pr. Clovečji sin ima oblast, odpuščati grehe na zemlji.  — Kdo ti
je dal pravico, meni zapovedovati ?  — Od Boga smo prejeli dolžnost,
ubogati svoje stariše.

4. namesto velelnega naklona (§ 333. a,  op. 1.), na pr. Nikar
premladih in prešibkih otrok s pretežkim delom obkladati!  (Vrt.) —
Utopljenih ne na glavo postavljati!  (Slom.)

§ 336. Kadar slovenimo nemške nedoločnike s predlogom:
zu, zum, um zu,  moramo vedno imeti v mislih, da se v sloven¬
ščini nedoločnik nikdar ne druži s predlogom.

Slovenimo pa take nedoločnike na več načinov, in sicer:

a)  da izrazimo nemški nedoločnik s predlogom zu  z golim
nedoločnikom; na pr. Vsa priroda je videti v novem zelenju  (= ist
zu sehen). — Prinesti zlata reče četrtnico.  (Preš.)

b)  da ga pretvorimo v samostalnik,  ali pa, da ga iz¬
razimo z veznikom da  v posebnem stavku; na pr. Pero za pisanje
(= die Feder zum Schreiben; ne: pero za pisati).  — Vročina, da
bi se stopil  (ne: za stopiti se).  — Ušesa imamo, da. slišimo  (= zum
Horen; ne: za slišati ). — Bog je ustvaril dan za delo, noč za po¬
čitek  (ne: za delati  — za počivati).  — Svetilnica potrebuje olja,
da gori, človek pa hrane, da živi  (= zum Brennen — zum Leben).
(Slom.)

c)  da preravnamo nemški skrajšani stavek s predlogom um zu
v popoln odvisnik z veznikom da;  na pr. Človek ne živi, da bi jedel,
ampak le je, da more živeti  (= um zu essen — um leben zu konnen).
(Pr.) — Gospod, dopusti mi, da tjakaj grem in poprej očeta po¬
kopljem  (ne: tjakaj iti in pokopati).  (Dalm.) — Da jezik popolnoma

237

v svojo oblast dobiš  (ne: jezik . . . dobiti ), ti je treba marljivega uka
in skrbne vaje.

2. Namenilnik.

§ 337.  Namenilnik nam služi:

a)  za glagoli, ki pomenjajo premikanje  z mesta na
mesto (lat. supinum na -um)-,  na pr. Vse žive stvari hite uživat
novo življenje in veselje.  (Cegn.) — Ide si odpirat gornje line, ide?
gledat doli na ravnine.  (N. ps.) — V coklah ne hodi zajcev lovit.
(N. pr.)

b)  pri glagolu dati,  kadar pomenja toliko, kakor poslati;  na
pr. Sina je dal učit.  — Predivo smo dali prčst.  (Levst.) — Raz¬
lično od tega je: Dajte mi presti  (gl. § 335., 2. a).

§ 338. V namenilniku nam rabijo sploh nedovršni,  red-
koma dovršni  glagoli. Ognemo pa se radi dovršnikom s tem:

a)  da si vzamemo namesto dovršnika njegov nedovrš-
nik  tudi tedaj, kadar le enkratno dejanje  v mislih imamo;
na pr. Prišel sem te izpovedavat, na smrtni poti ti oznanjat mir.
(Cegn.)

b)  da vzamemo dovršni glagol v velelniku  ali v kakem
drugem naklonu v rabo, kakor je to misli po godu; na pr. Poj¬
dite, povejte mojim bratom  (namesto: Pojdite povedat mojim bratom).
(Met.) — Pojmo, poglejmo, kaj se v hlevu godi.  (N. ps.) — Idi,
okno odpri; idi, duri zapri; pojdi, k jedi pokliči.  (N. r.) — In gre,
očeta zatoži.  (Ravn.)

c)  da napravimo namesto namenilnika poseben odvisnik; na
pr. Greva, da konja izbereva.  (Levst.)

3. Deležniki.

§ 330. Deležnik  ne kaže samo časa, kdaj, ampak tudi
način, kako se dejanje vrši. Po obliki so nekateri deležniki pri¬
devniki,  drugi pa prislovi.

Glede rabe dovršnih in nedovršnih  glagolov je pomniti:

1. v sedanjih deležnikih nam rabijo le nedovršniki  (iz-
vzemši peščico dovršnikov, kakor umrjoč, rekoč,preletel, obstoječ);

2. v L preteklem deležniku na -si  ali -vsi  služijo le do-
vršniki;

3. v II. preteklem (opisovalnem) in v trpno-preteklem delež¬
niku pa nam rabijo nedovršniki in dovršniki.

238

Opomba. Nekateri deležniki so se skoro popolnoma iznebili svoje glagol¬
ske narave ter nam rabijo dandanes kot pravi pridevniki;  na pr. vroč,
goreč, rdeč, žgoč  — zrel, vrel, gnil, vel, pretekel, ostarel, osamel  itd.

a) Deležnik sedanjega časa.

§ 340.  A.  Prislovni  deležnik sedanjega časa nam služi
posebno v skrajšanih prislovnih stavkih  in nadomešča
odvisne stavke.

Prislovni deležnik določuje dejanje  glavnega stavka:

a)  z ozirom na čas;  ta deležnik se lahko izpremeni v ča¬
sovni  stavek z veznikom ko, med tem ko;  na pr. Crez mestni
■prag stopaje (-ko  stopa), izroča se Bogu.  (Cegn.) — Gredč v
zaton, še solnce svet pozdravi.  (Jer.)

b)  z ozirom na način,  da se glavno dejanje bolje označi;
na pr. Molči orožje vsak si vzame  (schweigend, med tem ko molči).
(Preš.) — In zapre se grad škripaje.  (Kos.) — Strmi poslušam
čudno moč jezika.  (Cegn.) — In žena vsa ponižana je vzdihovaje
klicala.  (N. ps.)

c)  z ozirom na vzrok;  tak deležnik se lahko izpremeni v
vzročni stavek  z veznikom ker;  na pr. Videč (= ker je videl),
kako je Hanibal oslabil rimsko vojsko, ni hotel iti na ravnico.  (Vrt.)
— Pečaje se vedno z jedrom našega jezika, je spoznal Vodnik, kaj
mu pridi.  (Nov.)

Opomba. Sem ter tja med ljudstvom in tudi v knjigi (kar pa ni, da bi
posnemali) se nahaja v jednakih stavkih nedoločnik namesto deležnika,
zlasti če je ob jednem časovnega in vzročnega pomena; na pr. To slišati, se
vzdigne turški paša še to leto.  (Nov.) — Te videti, grje videti napake, je srcu
rane vsekalo krvave.  (Preš.)

d)  z ozirom na način ali sredstvo;  na pr. Le poslušaje
(audiendo) se vadimo lepo govoriti.  (Hrov.) — Prebiraje (legendo)
dobre spise in jih glasno govoreč na pamet  (recitando), si priprav¬
ljamo pisavo (= s tem da prebiramo ... in .. . govorimo).  (Vernč.)

Opomba. Namesto prislovnega (I.) deležnika na -e  in -je  nam rabi v
istem pomenu tudi II. deležnik na -oč  in -eč,  ki pa ostane navadno neizpre-
menjen; le včasi se ujema s samostalnikom kakor pravi pridevnik; kakor
gredoč, videč, molčeč, govoreč, stopajoč, škripajoč, kupujoč, vzdihujoč  itd. Na
pr. Megle temnosive se vale črez vrte, trate, njive, grmeč groznd, preteč strašno.
(Greg.) — Potujoč po deželi, opazujemo kmetske šege in navade.  — Lastovice
žvrgoleče prerokujejo, da se je pomlad vrnila.  (Napr.) — Duša moja se hre¬
peneča vzdiguje k tebi.  (Ašk.)

239

§ 341.  B.  Pride  v ni  deležnik se sklada s svojim imenom
kakor pravi pridevnik in določuje osebe in reči,  ne pa de¬
janja, kakor prislovni.

Pridevni deležnik sedanjega časa nam rabi kot prilastek
ter pojasnjuje samostalno ime; s pomočjo oziralnika ki  ali kateri
se da izpremeniti v prilastkov stavek sedanjega časa; na pr.
Stoječ mlin in molčeč jezik ne hasnita (= mlin, ki stoji, in jezik, ki
molči).  (N. pr.) —• Njegov prst kaže pot deročim rekam.  (Cegn.) —
Nobena kal se ne razvije, če nima grejočega solnca.  (Napr.) —
Čiči, stanujoči blizu kranjske meje, govorč slovenski jezik.  (Nov.) —
Odrastle zreš in otročiče, nesoče oljkove snopiče.  (Greg.)

Opomba. Včasi stoji pridevni deležnik tudi brez samostal¬
nika, ki pa se v mislili lahko doda; na pr. Molčeči ne dela raz¬
prtij (= tisti, ki molči; človek, ki molči).  — Gledajoči ne vidijo in
poslušajoči ne slišijo.  (Met.)

b)  Deležnik preteklega časa.

§ 342. Deležnik preteklega časa v tvorni dobi  je dvojen:

a)  Pravi gl a go ln i (I.) deležnik, kateri kaže preteklo
dejanje v hipu dovršitve  ter nam rabi prislovno  v skraj¬
šanih stavkih, ki so izgubili po odpalmjenih časovnih veznikih:
ko, potem ko, brž ko, kadar  itd. lastno svojo stavkovo obliko.

Prislovni  tvorno-pretekli deležnik I. se nahaja le pri do¬
vršnih glagolih  in ima stalno obliko na -ši  ali -vsi  za vse
spole in števila. Na pr. Čaplja, domanje močvirje zapustivši (= ko
je zapustila . . .), na viš leti v oblake visoke.  (Šub.) — Ljud, raz-
bivši spon vezita (= ko je razbil ■ . .), si sam pomaga strašnih zlob.
(Kos.) —• Ce pozabivši na njivi kak snop popustite, ne vračajte se
ponj.  (Ravn.)

Opomba. 1. Malokdaj se sklada ta deležnik tudi v slovenščini, kakor v
drugih slovanskih jezikih, s svojim imenom v sklonu, številu in spolu; na pr.
Jakoba, prišedšega do reke Jordana (ko je prišel . . .), začne Ezav skrbeti.  (Ravn.)

2. Redkoma nam rabi tvorno-pretekli deležnik I. kot prilastek,
ujemajoč se s samostalnikom kakor pravi pridevnik;  na pr. Si U žar po-
rodivše se zvezde, vzplamenivše na novo v vsemiru (= ki se je rodila, vzpla¬
menita)?  (Ašk.)

b)  Opisovalni  (II.) deležnik, kateri kaže preteklo  de¬
janje kot trajajoče ali dovršeno  in nam služi v imenoval¬
niku vseh števil in spolov v opisovanje zloženih časov
in naklonov; na pr. Samec je obletal domače dobrave, samec je

240

obhodil snežene gore.  (Cegn.) — Z desnico je prijemala, z levico je
objemala.  (N. ps.) — Ko bi ljudje ne mrli, že davno bi bili svet
podrli.  (N. pr.)

Opomba. Nekateri opisovalni deležniki neprehajalnih glagolov so postali
pravi pridevniki  ter kažejo stanje, kije  že nastopilo, pa še sedaj traja; kakor
gnil, minul, ozebel, ostarel, oprhel, pretekel, premrzel, vel, zrel  itd. Na pr.
Osamela kakor hruška na polju.  (Ceg.) — Ozebla roka in premrzla noga je
znamenje premraženja.

§ 343. Pretekli  deležnik trpne dobe  zaznamuje ne¬
dovršeno ali dovršeno dejanje in se popolnoma ujema s trpno-
preteklim deležnikom drugih jezikov. Rabi nam:

a)  v opisovanje vseli časov in naklonov trpne dobe, toda
le redkoma; na pr. Vsako drevo, katero ne rodi dobrega sadu, bode
posekano in v ogenj vrženo.  (Met.) — Takrat je bilo dopolnjeno,
kar je bilo govorjeno po proroku.  (Met.) — Kakor dobljeno, tako
izgubljeno.  (N. pr.)

b)  za prilastek  v zaznamovanje dovršenega dejanja ali
stanja; na pr. Nabrušen nož rad reže (-ki  je nabrušen, ki seje
nabrusil).  (N. pr.) — Oponošen dar je črn pred Bogom.  (N. pr.) —
Prisiljen stan je zaničevan.  (N. pr.) —• Hiša razdeljena razpada
kakor zapuščena.  (N. pr.)

4. Glagolnik.

§ 344. Glagolno ime ali glagolnik  razodeva dejanje
v samostalniški obliki. G-lagolniki nam rabijo od nedovršnih,
redkoma od dovršnih glagolov. V obče se slovenščina upira rabi
glagolnikov ter jih rajši nadomešča s celimi stavki. Na pr. Ne
škoduje toliko večerno sedenje, kakor jutranje ležanje (= da zvečer
sedimo, kakor da vjutro ležimo).  (N. pr.) — Prevzetnost in bahanje
se samo tepe.  (N. pr.) — K dobremu poznavanju slovenskega jezika
nam je treba uka in vadbe.  (Boljše: Da jezik slovenski dobro po¬
znavamo, nam je treba . .  .)

E. O trpni dobi.

§ 345. Trpna doba  kaže dejavnost, ki prehaja od drugod
na osebek, bodisi v preteklosti, prihodnjosti ali v sedanjosti, kar
dopovedujemo večinoma z dovršnimi glagoli.

a)  Trpna doba nam služi pri prehajalnih glagolih, kadar
tožilnik tvornega stavka prestopi v imenovalnik, imenovalnik pa
s predlogom po  v mestnik ali s predlogom s  v orodnik. Stavkom,

241

v katerih stoji imenovalnik v rodilniku s predlogom od,  se upira
duh slovenskega jezika; zatorej ne kaže dajati takim stavkom
trpne oblike (gl. § 273./). Na pr. Kar je storjeno, nestorjem več
ne bode.  (Valj.) — Kje je meni spalnica odbrana, kje je meni po¬
stelja postlana ?  (N. ps.) — O dete, hvaljeno bodi, bodi češčeno!
(Levst.) — Dopolnjeno je, kar je bilo prerokovano po prorokih.
(Met.) — Mesto je krog in krog obdano s sovražniki.

b)  Ker se trpna doba slovenščini sploh le malo prilega,
dajemo glagolu trpni pomen s pomočjo povratnega zaimka
se,  če rajši tvorne oblike v stavku ne rabimo. Na pr. Kar se rodi
(= was geboren wird), smrti zori.  (N. pr.) — Kjer se dela vse ne¬
delje  (gearbeitet wird, man arbeitet), tam se sreča mimo pelje.
(N. pr.) — S časom se vse pozabi.  (N. pr.) — S pestjo se zrnjiče seje,
snopje se na ramah znaša  (ali: sejemo  — znašamo').  (Ravn.) — V
nesreči in nadlogi se očišča človek, kakor zlato v ognju.  (Cegn.)

Opomba. S povratnim zaimkom se  moremo trpni pomen  izražati le
tedaj, kadar glagol ni povraten, ali kadar kaka dvoumnost ne nastane, kar se
utegne pripetiti, če je imenovalnik živa oseba; na pr. vstavkih: Kdor se hvali,
hodi v resnici hvale vreden  (tu se ne ve natanko, ali se hvali kdo sam, ali ga
hvalijo drugi; zatorej je pravilno: Kogar hvalimo , ta hodi .  . . .). — Kjer se
veliko prepira in pravda, tam gine ljubezen in prijateljstvo  (tu rabi glagoloma
povratni se  že v tvorni dobi, zatorej je pravilno: Kjer se veliko prepirajo in
pravdajo  _

Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh.

§ 346 . Zloženi stavek izobrazimo, če združimo dva ali več
prostih stavkov v jedno celoto.

Stavki, v jedno celoto ubrani, se imenujejo členi  zloženega
stavka. Če ima vsak člen v zloženem stavku sam ob sebi
svoj popolni pomen,  tedaj imenujemo tak stavek priredno-
zložen stavek ali priredje;  če pa je kak člen v zloženem
stavku drugemu le v pojasnilo dodan in sam ob sebi brez
samostojnega pomena,  tedaj mu pravimo podredno-zložen
stavek ali podredje.

V priredju so vsi stavki glavni ali samostojni  (samo-
stojniki), v podredju pa so glavnim  stavkom odvisni  stavki
(odvisniki) v pojasnilo dodani.

Slovnica. 8. izd.

16

242

Priredje.

§ 347.  Priredno-zloženi stavek  ali  priredje obstoji
iz dveh ali več prostih glavnih stavkov, ki se vežejo med
seboj ali po samem pomenu, ali po prirednih veznikih, ali tudi
po prislovih.

Priredni stavki ali priredniki so po medsebojnem razmerju:
A.  vezal ni, B.  protivni, C.  vzročni, in D.  sklepalni.

A. Tezalno priredje.

§ 348. Če združimo dva ali več po pomenu sorodnih
stavkov v celoto, tedaj imenujemo priredje vezalno (k o p ul a -
tivno).  Posamezni stavki so si po veljavi jednaki; vsak ima
zase svoj pomen, vsi pa izrekujejo skupno misel. Za vezi služijo
v vezalnem priredju vezal ni vezniki:  in, ter, pa, tudi ; ne le

— ampak tudi; potim, nato; vrh tega  itd.

1.  in (lat. et — nemški und)  je v slovenščini najobširnejše
rabe in:

a)  veže stavke, kise  na pomenu ujemajo med seboj; na pr.

Jutranje solnce se prikaže, in gorski vrhovi žari od rumene zarje.

— Vzgled očetov ti hodi pred očmi, in dika domovini bos enkrat.
(Strit.) — Spoštuj brata, ki je Starejši, in tvoj mlajši bode tebe
spoštoval.  (Cegn.)

Opomba, če združimo več stavkov, stoji veznik in navadno samo pred
poslednjim členom; v živahnem govoru  pa ga lahko popolnoma izpustimo
(Asyndeton, hrezvezje), ali pa ga ponavljamo pred vsakim rekom (Polysyndeton,
mnogovezje); na pr. Cesarske puške pokajo, se turške gospe jokajo , cesarski
bombe mečejo, se Turki ’z grada vlečejo.  (N. ps.) —• Vali se, in hrka, in vre,
in kipi.  (Kos.)

h)  naznanja, da dejanje v sledečem stavku v hipu nastopi
(und sogleich, und wirklich); na pr. Kar reče, in že se zgodi;
ukaže le, in vse že stoji.  (Met.)

2. ter je blizu jednakega pomena kakor in  (und,  und  so);
na pr. Po ravnem polju cesta gre, ter s ceste vidi se okrog snežnik
in brdo, gozd in log.  (Levst.) — Tolažba moja Bog je sam, ter
upanje le vanj imam.  (Levst.)

3. pa, in pa, no pa (und, und auch)  veže kaj sorod¬
nega ali jednakega kakor in;  na pr. Stoji mi, stoji polje široko,
na polju pa mi raste drevce zeleno.  (N. ps.)

243

4. tudi, pa tudi (etiam — auch) prideva prejšnjemu reku
nekaj sorodnega ali podobnega; to pa velja včasi tudi o besedici
še in i. Na pr. Strašna je smrt hudobneža; tudi njegovo življenje
je polno grenjav.  — Dali so knezi veliko zlata, srebra in žlahtnih
kamenov v sklad, pa tudi brona in železa je bilo mnogo v njem.  (Ravn.)

V nikalnem stavku nam rabijo: tudi  ne,  in  pa  ne,  ali
še bolje: niti; na pr. Ne zakrivajte svojih potov pred Gospodom,
niti misel v vašem srcu mu ne ostane zakrita.

5. ne le (ne samo) — ampak tudi; ne samo (ne le) —
temveč tudi,  i — i (non solum — sed etiam, et — et; niclit
nur ■— sondern auch, sowohl — als auch) kaže, da velja rek za
vse člene v jednaki meri; na pr. Smrt ne pokosi le starosti, ampak
ona postreli tudi mladino.  (N. pr.)

V nikalnem govoru nam služijo: ne — ne, ni— ni, niti
— niti  (nec — nec; weder — noch); na pr. Ne bodo obstali ne
hudobniki pri sodbi, ne grešniki se ne bodo opravičili v svetu pra¬
vičnih.  (Ravn.) — Niti bodi med, niti bodi jed (strup).  (N. pr.) —
Niti nam dokaže, kdor preveč dokazuje, niti mu verjamemo, kdor
se pridušuje.  — Nisem ga ni videl, ni poznam ga jaz.  (Podg.)

Opomba. 1. Kadar naznanjamo, da se nekaj ne samo ni zgodilo, ampak
da se je še kaj hujšega storilo, tedaj nam služijo: ne kar, nikar, nikar pa, ne
pa kar  (nicht einmal, um so weniger, geschweige denn); na pr. Se jesti ni kaj,
ne pa kar bi se mi lepo oblačili.  (Podg.) — Tega kamena nikdo ne vzdigne,
nikar pa da bi ga ti nesel.  (Levst.)

2. Kadar imata ne le  — temveč tudi  skupen dopovedek (v skrčenem
stavku, gl. § 356.), tedaj devamo glagol pred nikalnico,  ker se ne zanikuje
dejanje; na pr. Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela, temveč tudi
strasti in hudobije.  (Krivo hi bilo: Zgodovina nam ne kaže le lepih in slavnih
del, temveč tudi  . . .). — Slavni možje pospešujejo blagor človeštva ne le z be¬
sedo, temveč tudi z dejanjem.  — Lepe vzglede materinske ljubezni najdemo ne
le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih.

6. potčm, nato  (dann, hierauf) priklepa dejanje, ki nastopi;
na pr. Ne hvalite sami sebe, potim vas bodo drugi hvalili.

Vrstilne moči v časovnem zmislu so tudi: dalje, naj prvo,
naposled, poslednjič, nazadnje  itd.; na pr. Vse je zapravil, naposled
mu le še ostane beraška palica.

7.  vrh tega, mimo tega  (iiberdies, auBerdem, dazu) pri¬
deva prejšnjemu stavku drug važnejši rek; na pr. Lažnivcu nikdo
ne verjame; vrh tega so lažniva usta tudi Bogu v zameri.

§ 349. Priredno-zloženi stavki so deli jedne, obsegajoče
jih misli; vežejo se s prislovi: včasi  — včasi, nekaj  — nekaj.

16 *

244

1. včasi — včasi, zdaj — zdaj (tum — tum, bald — bald)
vrsti stavke v času; na pr. Včasi slast srce napaja, včasi ga jok
pelini spet.  — Zdaj me trese mraz, zdaj me zopet vročina kuha.

2. nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko  (partim —
partim; theils — theils) vrsti stavke po načinu; na pr. Lama je
nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je ista podobna tudi velblodu.

§ 350 . Stavek se pridruži stavku, da ga bolj pojasnjuje,
t. j. rek razširja ali določuje, in sicer s členicami: tako, takisto,
namreč, zlasti.

1. tako, takisto (ita, sic — so, also); na pr. Nekatere reči
se svetijo same od sebe; tako se sveti na pr. solnce, nekatere zvezde,
goreče in žareče reči, mnogi mrčesi itd.  (Vrt.)

2. namreč (nominatim — namlich) imenuje to, kar služi
prejšnjemu reku v pojasnilo; na pr. Človeku je treba dveh rečij,
on potrebuje namreč dobrega slovesa in dobre vesti.

3. zlasti (praecipue — besonders, insbesondere) uvaja stavek,
ki natančneje določuje prejšnji rek; na pr. Vsaka strast popači
obraz človeku, zlasti pa ga nevoščljivost ogrdi.

li. Protivno priredje.

§ 351 . Pr o ti vno (adverzativno) priredje je tisto, v
katerem so nasprotni, sebi odporni reki v celoto ubrani.

A.  Pomen prvega stavka se po drugem omejuje,  in sicer
s protivnimi vezniki:  a, ali, pa, toda, vendar, le  itd.

1. a (vero, autem — aber, doch) nam rabi, če se kakemu
reku drug nasproten dodaje; na pr. Dela je dosti, a moža ni, da
bi se ga lotil.  (Levst.) — Sanje so laž, a Bog je istina.  (N. pr.)

2. ali (sed, verum — allein, aber) se jemlje v rabo:

a)  kadar se stavita reka drug proti drugemu; na pr. Volja
je dobra, ali meso je slabo.  (Pr.) — Večkrat so bili Slovenci pre¬
magani, ali nikoli ni ta rod izgubil prave ljubezni proti svoji do¬
movini.  (Vod n.)

b)  kadar se veljava prvega reka omejuje po drugem; v tem
primeru stoji v prvem stavku navadno: sicer, res da  itd. Na pr.
Besnica more sicer za nekaj časa biti potlačena, ali premagati je
nikdo ne more.  (Met.) — Povsod je božja zemlja, ali dom je vsa¬
kemu najmilejši.  (Cegn.)

3. pa, pak (autem — aber, jedoch, dagegen) nam rabi:

245

a)  namesto tehtnejšega a  pri nasprotnih rekih; v tem po¬
menu pa ne stoji spredaj, ampak za prvo besedo  v stavku; na
pr. Ljudje sodijo vnanje, Bog pa sodi notranje.  (Met.) — Kolikrat
se nedolžnost preganja, krivica pa ošabno glavo nosi!  (Napr.)

b)  namesto toda, vendar,  kadar se drugi rek prvemu stavi
v nasprotje; na pr. Bučelica je majhen ptiček, pa presladek je nje
sad.  (N. pr.) — Levova samica rodi samo jednega mladiča, pa ta
je lev.

4.  toda, le da, samo  da  (verum — jedoch, dagegen, hin-
gegen) zaznamuje, da je kaka reč imenitnejša od druge; na pr.
Kranjci imajo le jednega znamenitega starinoslovca in zgodovinarja,
toda ta jedini je Valvazor.  — Mala ptica prepelica, toda ona upeha
konja in junaka.  (N. pr.) — Bog večkrat žuga, toda mi se ne zme¬
nimo za to.  (Met.)

5. vendar, vendarle, pa vendar, pri vsem  tem
(tamen, attamen — doch, dennocli, und doch, gleichwohl) nam
služi, kadar se veljava prvega reka po veljavi drugega omejuje
ali razširja; na pr. Svet je lep, pa vendar ga bode enkrat konec.

— Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar hoče vsak imeti.  (N. pr.) —
Laž nima rok, vendar ona človeku zaupanje razdere.  (N. pr.)

6. le, samo (solurn — nur, allein) naznanja izjemo, ki se
stavi nasproti prejšnjemu reku; na pr. Vse na svetu se stara in
vene, le narod vedno živi.  (Erj.) — Vse nas zapusti v smrti, le
dobra dela gredo z nami.

§ 352. B.  Zapopadek prvega reka se po drugem ometuje
ali ovrgava;  to razmerje naznanjajo vezniki: ne  — ampak, ne

— temveč, ne ■—• marveč.

1. ne — ampak (non — sed, verum; nicht — sondern) ra¬
bimo, kadar izrečemo nasprotje jednega reka proti drugemu, da
se trdilnost bolj pokaže po nikalnosti. V tem primeru ne stoji
nikalnica vselej pred dopovedkom, ampak večkrat pred besedo,
katera se zanikuje. Na pr. Ne na besede gleda Bog, ampak on gleda
na srce.  — Ne sodimo dela po človeku, ampak človek se sodi po
delu,.  (Met.) — Trdovratnost in svojeglavnost nima obstanka, ampak
ponižnost in potrpežljivost je stalna.  (Met.)

2. ne — temveč, nego  (non — sed; nicht — sondern viel-
melir) nam rabi, kadar ločimo pomen dveh nasprotnih rekov;
na pr. Na pot malikovalcev ne zahajajte, temveč pojdite k izgubljenim
ovcam!  (Met.) — Ne stoji na zemlji dom, temveč on stoji na ženi.
(N. pr.) — Življenje naše ni kratko, nego mi je delamo kratko.

246

3 . ne — marveč (non — sed potius; nicht — sondern viel-
mehr) nam služi, kadar, prvo misel zavrgši, naznanjamo, da je
druga prikladnejša; na pr. Ne dopasti bodi govorniku namen, mar¬
več dolžnost njegova je hasniti.  (Slom.) — Lepota slovenščine ni v
posameznih čistih besedah, marveč ona obstoji v zalih domačih po¬
dobah.  (Slom.)

§ 353. Kadar se stavki, ki se vzajemno izločujejo, zvežejo
v jednoto, zovemo tako priredje ločilno  (disjunktivno). Ločilne
stavke vežejo ločilni vezniki:  ali, ali  — ali, bodi  — bodi.

1. ali, ali — ali (aut, aut — aut, vel — vel; oder, ent-
vveder — oder) naznanja, da od dveh ali več rekov biva jeden
ali drugi; na pr. Ali grmi, ali se zemlja trese?  (N. ps.) —- Sodnik
se mora krivicam ali naravnost ustaviti, ali pa on začne pravico
preganjati.  (Met.)

2. hodi — hodi, bodisi — bodisi,  naj  si  bo  — ali
(sive — sive; es sei, es mag sein — oder) nam rabi v delnem
pomenu, kadar govorimo o dejanjih, ki se opetujejo; na pr. Bodi
gruden, bodi kres, kadar zebe, neti les.  (N. pr.) — Bodi v družbi,
bodi sam, bodi sramnega te sram.  (N. pr.) — Vse doseže, kar mu
drago, bodi slava, bodi blago.  (Kos.)

C. Vzročno priredje.

§ 354. Kadar se stavek stavku tako pridruži, da izraža
vzrok veljavnosti prvega, tedaj pravimo tej zvezi vzročno  (kav¬
zalno) priredje.

V vzročnem priredju nam rabijo vzročni vezniki:  za¬
kaj, kajti, saj, sicer.

1. zakaj, kajti (nam, namque — denn) potrjuje iz notranjih
ali zunanjih vzrokov veljavnost prednjega reka; na pr. Ljubite
Gospoda, poslušajte ga in držite se ga; zakaj vaše življenje je on
in podaljšek vaših dnij.  (Ravn.) — Začni piliti in mikati, kajti
gradivo ni vse predivo.  (Slom.)

Opomba. Včasi se vzročni veznik tudi opušča; na pr. Mladost je norost;
črez jarek skače, kjer je most.  (N. pr.) — Njemu je lahko; on ima zlate rude.  (N. pr.)

2. saj (enim, etenim — denn, ja, doch, namlich) navaja
vzrok kot reč sploh znano in naravno, ki se sama ob sebi raz¬
umeva; na pr. Ne bo naj prepira med nama in med najinimi pa¬
stirji, saj sva si brata.  (Ravn.) — Počakaj, saj nisi voda.  (N. r.) —
Blagor mu, kije  zvest resnici, saj velik pokoj mu v srce prinese.  (Met.)

247

3. sicer (denn sonst, widrigenfalls) nam rabi, kadar izreku-
jemo nasprotje tega, kar se godi; na pr. Ne delajte svojih dohrili
del pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri
svojem očetu.  (Met.) — Le brž, sicer bode druga.  (N. r.)

Jednakega pomena je tudi drugače  in inače;  na pr. Poboljšaj
se, drugače ne bode prida iz tebe.

D. Sklepalno priredje.

§ 355. Sklepalno (konsekutivno) priredje imenujemo tisto,
v katerem obsega drugi stavek to, kar se da sklepati iz prvega.

V sklepalnem priredju nam služijo sklepalni vezniki:
torej, zato, radi tega, tedaj  itd.

1. torej, zatorej, zatd, zategavoljo, zategadelj,
po tem takem, radi tega, zaradi tega  (propterea, qua-
propter, itaque — deshalb, deswegen, daruin, demzufolge, folglicli)
naznanja posledek, ki izvira ali se sklepa iz prednjega reka;
na pr. Slaba tovarišija izpridi dobro zadržanje; zatorej ne zahajaj
med slabe tovariše.  (Slom.) — Izkušnjave so povsod; torej bodi
vedno pazen, da vanje ne zabredeš.

2. tedaj (igitur, ergo — daher, darum, demnach, also) nam
služi, kadar naznanjamo to, kar izhaja iz prednjih rekov kakor
iz svojega vira; na pr. Tako iz malega stvar nastane velika in
slavna; volja se vzbudi tedaj, truda ne strašite se!  (Kos.) — Lju¬
bezen božja se v ljubezni do bližnjega pokaže kakor v svojem iz¬
delku; tedaj jedna brez druge ne more biti.  (Met.)

Skrčeni stavek.

§ 356. Kadar imajo priredno-zloženi stavki jeden ali več
stavkovih členov v spolovini, tedaj jih lahko uberemo v ožjo
celoto ali skrčimo, ako skupni stavkov člen  le enkrat
izrazimo. Vsak skrčeni stavek se da razvezati v stavke, iz ka¬
terih je nastal.

Na pr. Kmet dela z roko, a gospod z glavo,

je skrčen stavek,  ki je nastal iz protivnega pri¬
redja s skupnim  dopovedkom:

Kmet dela  z roko, a gospod dela  z glavo.

248

V skrčenih stavkih služi:

a)  jednemu dopovedku več osebkov, na pr. Nebo in zemlja
sta zrcalo božje modrosti (= nebo je zrcalo božje modrosti, in zemlja
je zrcalo božje modrosti).  (Slom.) — Bog je hvale vreden, človek
pa polivale.  (N. pr.)

b)  jednemu osebku več dopovedkov, na pr. Solnce vzhaja in
zahaja vsej zemlji  f= solnce vzhaja vsej zemlji, in solnce zahaja vsej
zemlji).  (Ravn.) — lAsica se dlake izlevi, zvijače se ne iznebi.  (N. pr.)

c)  jednemu glagolu ali pridevniku več predmetov ali jedna-
kili prislovov; na pr. Bog je ustvaril nebo in zemljo (= Bog je ustvaril
nebo, in Bog je ustvaril zemljo).  (Ravn.) — Lakomnik ima velike oči,
pa majhen želodec.  (N. pr.) — Živi zmerno in prosto, pa doživiš let
sto.  (N. pr.) — Slepca za pot in bedaka za svet ne vprašaj!  (N. pr.)

d)  jednemu samostalniku več prilastkov; na pr. Vsaka reč
ima svojo dobro in slabo stran (= vsaka reč ima svojo dobro stran,
in vsaka reč ima svojo slabo stran).  (Pr.) — Srce je sedež lepih
čednostij in grdih pregreh.  (Met.)

Opomba. V jednoistem stavku imamo lahko tudi po dva ali več
jednakih stavkovih členov, ne da bi bil stavek skrčen iz dveh ali več
priredno-zloženih stavkov. Take stavke imenujemo proste stavke z množnimi
stavkovimi členi. Na pr. Pes in mačka se sovražita.  — Ogenj in slama
ne ostaneta dolgo skupaj.  (N. pr.) — Sreča  j in nesreča se čredita.  — Ima smeh
in joč v jednem mehu.  (N. pr.) — Iskren in raven pogled čisla celi svet.  (N. pr.)
— Sršeni, ose in bučele bodo vedno prepir imeli.  (N. pr.)

Podredje.

§ 357. Podredno-zloženi stavek ali podredje  iz¬
obrazimo, če kak člen prostega stavka  izrečemo s poseb¬
nim stavkom.  Tako na pr. moremo iz prostega stavka:

Zadovoljni ima kmalu dosti,
napraviti podredno-zloženi stavek:

Kdor je zadovoljen, ima kmalu dosti.

Prosto podredje obstoji iz glavnega in odvisnega  stavka.
Odvisni stavek nadomešča kak člen v glavnem stavku. Odvisnik
nima tedaj samostojnega pomena, temveč služi le v pojasnilo
glavnemu stavku. Tako je na pr. v prostem podredju:

Kdor po svetu gre, mnogo zve,

prvi stavek odvisnik  ter izraža osebek  drugemu, glavnemu
stavku (= popotnik mnogo zve).

249

Odvisniki so po členih prostega stavka, katere na¬
domeščajo: A.  osebkovi, B.  predmetni, C.  prilastkovi,
in D.  prislov ni stavki.

Odvisniki se ločijo po vnanjem od glavnih stavkov v tem,
da so zvezani z njimi s posebnimi besedami; in sicer vežejo od¬
visnike z glavnim stavkom:

1. podredni vezniki,

2. oziralniki, ali

3 .  vprašalni zaimki.

A. Osebkovi stavki.

§ 358. Osebkovi  stavki se izobrazijo, če razširimo
osebek  prostega stavka v poseben stavek, ki služi potem namesto
osebka v glavnem stavku; odgovarjajo tedaj na vprašanje: kdo?
ali kaj?  Osebkove odvisnike vežejo z glavnim stavkom:

1. oziralni zaimki: kdor, kar, kateri, ki itd. V glavnem
stavku stoji pogostoma kazalnik: ta, oni, tisti itd. Take odvis¬
nike imenujemo oziralne stavke.

Na pr. Kdor bo kravo vračal, ta bo oves plačal.  (N. pr.) —
* Kdor koprivo pozna, nagec skrije.  (N. pr.) — Kdor ima v pravem
koncu glavo, premaga solnce, dež, težavo.  (Levst.) — Kdor se v pre¬
vzetnosti upijani, srce in dušo svojo rani.  (Cegn.) — Ne dela prav,
kdor prevrača red naravni.  (Cegn.) — Kogar kača piči, se boji
zvite vrvi.  (N. pr.) — Kar rodi priroda, vse enkrat mine.  (Levst.)

— Kar je dobro, to se samo hvali.  (N. pr.) — Cesar oko ne za¬
gleda, to srcu. ne preseda.  (N. pr.) — Najboljše se pogaja, kar je iz
domačega kraja.  (Cegn.) — Dolgo živi, kateri dobro živi.  (Pr.) —
Moder in srečen, ki drugih nesrečo nase obrne.  (Ravn.) — Hudobec
je, ki svojih starišev ne spoštuje.  (Slom.)

2. vprašalni zaimki: kdo, kaj itd. in vprašalne členice: kako,
koliko, ali, li itd. Taki stavki se imenujejo zavisni vprašalni
stavki.

Na pr. Kaj je človek bil, se dd uganiti; kaj bo, s časom raz¬
jasniti.  . (N. pr.) — Vsakomur je očito, kdo je njegov največji dobrot¬
nik.  — Ni nam znano, ali posije solnce tudi pred naša vrata.  —
Nikomur ni odkrito, čaka li ga sreča ali nesreča v prihodnjosti.

3 .  veznik da, včasi tudi če.

Na pr. Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse žive dni.  (Ravn.)

— To je prava pot do Boga, da izpolnjujemo božje zapovedi.  —-

250

Da nas Bog včasi z nadlogami obišče, tudi to je znamenje njegove
ljubezni.  (Ravn.) — Največja nesreča je ta, če kdo sovražnike svoje
za prijatelje ima.  (Slom.)

Opomba. Redkoma se izraža imenski dopovedek  s
posebnim stavkom. Tak stavek imenujemo do povedkov sta¬
vek.  Z glavnim stavkom se vežejo po oziralnih  zaimkih in
so torej oziralni stavki.  Na pr. Bog je, kateri je ustvaril nebo
in zemljo  (prosti stavek: Bog je stvarnik neba in zemlje).  — Duh
je, ld diči in povzdiguje človeka nad živali.  — Vsemogočni Bog je,
ki nam pomore v vsaki sili.  (Ravn.)

B. Predmetni stavki.

§ 859. Pred metni stavki  odgovarjajo na vprašanje
koga  ali česa? komu  ali čemu? koga  ali kaj?  itd. ter namestujejo
predmet  glavnemu stavku. Predmetne odvisnike vežejo z glav¬
nim stavkom:

1. oziralni zaimki: kdor, kar, kateri, ki itd. (= oziralni
stavki).  V glavnem stavku stoji čestokrat sorodni kazalnik:
ta, oni, tisti itd.

Na pr. Kdor ni dalje prišel ko do korita, temu je vsaka mlaka
morje.  (N. pr.) — Kogar Bog ljubi, tega kaznuje.  (N. pr.) — Kdor
iz dežele gleda, s tem. se ni varno na solncu greti.  (N. pr.) — Smrt
ne prehiti nikoli tega, čigar srce je pri Bogu.  (Met.) — Kar sem
kupil, to bom lupil.  (N. pr.) — Smrt vse ozdravi, kar boli.  (N. pr.)

— Kar je rodila mati priroda, v krilo globoko smrt ji zaklene.
(Cegn.) — Gorjč mu, pri komur se mačke in miši bratijo.  (N. pr.)

— Varuj se tistih, ki se ti prilizujejo.

2.  vprašalni zaimki: kdo, kaj itd. in vprašalne členice: kako,
koliko, ali, li itd. (= zavisni vprašalni stavki).

Na pr. Kadar vbogajme daješ, naj ne ve levica, kaj dela des¬
nica.  (Ravn.) — Človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti.
(N. pr.) — Bog že ve, kateri kozi rog odbije.  (N. pr.) — Prevzet¬
nost in napuh ne vesta, kako se služi kruh.  (N. pr.) — V sreči ne
znaš brati, kaj za družnikom tiči.  (Jarn.) — Izpustil je goloba iz
ladije, da bi zvedel, je li voda že padla ali ne.

3. veznik da.

Na pr. Pomislite, da je vse minljivo na svetu.  (Cegn.) — Ob
uri tmin kdo petelina opomni, da se bliža dan?  (Kos.) —• Človek
je dolžen družbi in sebi, da hodi v čisti obleki.  (Cegn.) — Naj zmisli,

251

kdor slepoto ljubi sveta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.  (Preš.)

— Ne žabi, da na svetu sreča nesreči roko podaje.  (Slom.) — Po¬
misli, človek, da si sad prahu.  (Led.) — Greh stori, da človek po¬
zabi na Boga.  (Met.)

Opomba. 1. Po glagolih zahtevati, ukazati, prositi, opominjati  itd. stoji
češče želelni naklon brez veznika  da;  na pr. Rekel mi je, naj pridem
k njemu  (nam. da naj pridem k njemu).  — Ukazal je, naj se vojaki umaknejo.

— Pri odhodu so mi oče naročali, naj se pridno učim.  — Prosil meje, naj
mu pomagam.

2 .  Včasi se začenja predmetni ali osebkov stavek tudi z dvojnim  vez¬
nikom : kako da, zakaj da, kje da  itd. Ta zveza je skrčena iz dveh stavkov in
nam rabi, kadar vprašujemo s posebnim poudarkom.  Na pr. Vprašal sem
ga, kako  da  je zapustil našo hišo, v kateri je bival vso mladost  (skrčeno
namesto: .. . kako je prišlo (kako je to), da je zapustil . .  .). — Povej mi ven¬
dar, zakaj  da  nikdar ne prideš k nam!

Premi in zavisni govor.

§ 860 . Govor kake druge osebe navedemo lahko dobe¬
sedno (direktno),  t. j. tako, kakor ga je kdo govoril, ali pa
v zavisni (indirektni) obliki predmetnega stavka
z veznikom da,  ki pa se v nadaljnem pripovedovanju rad opušča.

Zaimki premega govora  se v zavisni obliki izpre-
minjajo z ozirom na osebo,  ki tuji govor pripoveduje.

Premi govor označujemo navadno z narekovajem („ “), pred
katerim stoji po napovednem stavku  dvopičje.

Premi govor.

1. Kristus nam veli: Ljubite
se med seboj!

2. Star pregovor pravi: Cesar
se Janezek nauči, to tudi Janez
zna.

3. Krpan odgovori: „Lepa hvala
vam. bodi za pisemce, da ga bom
v zobe vrgel vsakemu, kdor me
bo ustavljal na cesti. Pri vas pa
ne bom ostajal črez noč, ako se
vam ne zamerim s tem) 1

4. Cesar mit di: „Nič se ne
boj; to bom že poravnal sam brez
tebe) 1

Zavisni govor.

1. Kristus nam veli, da naj
se ljubimo med seboj.

2. Star pregovor pravi, česar
se Janezek nauči, da to tudi
Janez zna.

3. Krpan odgovori, da jim
bodi lepa hvala za pisemce, da ga
bo v zobe vrgel vsakemu, kdor ga
bo ustavljal na cesti. Pri njih
pa (da) ne bo ostajal črez noč,
ako se jim ne zameri s tem.

4. Cesar mu dč, da se naj nič
ne boji; (da) to bo že poravnal
sam brez njega.

252

5. „Idi  v mestoso  mi rekli
oče, „ter nakupi, česar potrebu¬
jem za praznike. u

o. Oče so mi rekli, da naj grem
v mesto ter nakupim, česar po¬
trebujejo za praznik.

Opomba. Večkrat se vtikajo v stavek opombice, kakor mislim, menim ,
pravijo, veš  itd., ne da bi vplivale na odvisnost stavka ; na pr. Tri sto goldinar¬
jev, veš, je dosti denarja, ali pa malo, kakor se vzame.  — Stare vere, starih
ljudij in starega denarja, pravi pregovor, ti kodi vselej mari!

€. Prilastkovi stavki.

§ 361 . Prilas tkov stavek odgovarja na vprašanje:
kak?  ali kakšen?  in nadomešča samostalniške ali pridevne
prilastke v glavnem stavku.

Ako izrazimo prilastkov samostalnik  s posebnim
stavkom, tedaj ga imenujemo samostalniški prilastkov
stavek;  če pa namestuje pridevni prilastek,  tedaj mu
pravimo pridevni prilastkov stavek.

l. Samostalniški prilastkov stavek.

Samostalniški prilastkov stavek se veže z glavnim stavkom
po vezniku da,  pa tudi po vprašalnih zaimkih in členi-
cah,  kakor kdo, kaj, koliko, ali  itd.

Na pr. Očitanje, da smo neodkritosrčni proti svojim prijate¬
ljem, je bridko  (kot samostalniški prilastek: Očitanje neodkri-
t o srčno  s ti  . .  .). — Misel, da je zmaga gotova, vžiga vojakom
pogum (- misel na gotovo zmago).  — Oni mu obljubijo trideset
srebrnikov, in odsihdob je iskal priložnosti, da bi ga jim brez hrupa
izdal  (kot skrajšan prilastkov stavek:  ...priložnosti, ga
jim brez hrupa izdati;  glej § 335. 3.). (Slom.) — Slomšeku gre
velika zasluga, da je povzdignil narodno šolstvo na Štajerskem.  —
Nihče ne more odgovoriti na vprašanje, koliko je število zvezdic na
nebu.  — Kdo bi hotel rešiti vprašanje, ali je pero, ali plug izomi-
kal svet ?  — Prepričanje, da smo izpolnili v življenju svoje dolžnosti,
nam olajšuje smrt.  — Misel, da je vse ničevo, dela človeka ponižnega.

2. Pridevni prilastkov stavek.

Pridevni prilastkov stavek se veže z glavnim stavkom po
o z i r a 1 n i h zaimkih:  kateri, ki  itd. in po oziralnih členi-
C a h:  kjer, koder, kamor, kadar  itd.

Pridevni prilastkovi stavki imajo dvojen pomen,  in sicer:

253

a)  omejujejo veljavnost glavnega stavka, na pr.
Pes, ki nič ne laja, globoko zobe zasaja;  ali

b)  razširjajo njega poved s tem, da mu dodajajo misel,
ki bi se laliko izrekla tudi  kot  glavni stavek; na pr.

Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni;
kot priredje:

Čast je ledena gaz; ona hitro zvodeni.

Vsi pridevni prilastkovi stavki  so  oziralni stavki, v
katerih se oziralnik nanaša na isti samostalnik v glavnem stavku,
čigar pridevni prilastek  izraža.

Na pr. Pokora, ki se prisili, le malo velja (= prisiljena pokora
le malo velja).  (Slom.) — Konja, ki rad teče, ni treba tirati.  (N. pr.)
— Kje rož’ce rasf/j, ki zmeraj cveto?  (Hašn.) — Človek v ječi je
podoben človeku svobodnemu, kakor lastovka pod ledom oni lastovki,
ki obletuje streho, pod katero je zidala gnezdo.  (Cegn.) — Poglejte
travo na polju, katera danes stoji in se jutri v peč vrže.  (Met.) —
Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča.
(Met.) — Dela, ki ga danes moreš storiti, ne odlagaj na jutri!  —-
Domovina je kraj, kjer je naša zibel tekla.  — Vsak kraj, koder
solnce sije, leskeče božjih dobrot.  — Pravica da vsakemu svoje pravo,
kakor (kakorŠno) mu gre.

Opomba. 1. Oziralnik se more nanašati tudi na svojilni pridevnik ali na
osebni zaimek; na pr. Odpusti nam grehe, ki smo slaba nezanesna stvar.  —
Premisli božjo  vsemogočnost , kateri ravna, ves svet.

2. Včasi je samostalnik, na katerega se nanaša oziralni zaimek, iz glav¬
nega stavka prestavljen v odvisni stavek, tako da se v spolu, številu in sklonu
ujema z oziralniltom; na pr. Katere besede brez premisleka z jezika teko, za te
navadno srce ne ve.  (Pr.) — V katerikoli stan prideš, vsakega dolžnosti zvesto
izpolnjuj!

I). Prislovni stavki.

§ 362. Prislovni  stavki se izobrazijo, če prislovno
določilo  glavnega stavka izrečemo s posebnim stavkom. Pri¬
slovni stavki določujejo dejanje glavnega stavka z ozirom na
kraj, čas, način ali vzrok.  Prislovni stavki so sledeči:

l. Krajevni stavki.

§ 363. Krajevni  stavki določujejo dejanje glavnega reka
z ozirom na kraj  in odgovarjajo na vprašanje: kje? kod? odkod?
kam?  Z glavnim stavkom jih vežejo oziralnik!: kjer, koder, kamor,
odkoder, dokoder, kjerkoli, koderkoli  itd. V glavnem stavku jim na¬
vadno odgovarjajo sorodni kazalniki: tu, tam, tod, tja, dotlej  itd.

254

1.  kjer, kjerkoli (ubi — wo, wo immer) nam rabi posebno
pri glagolih mirovanja; na pr. Kjer laž kosi, tam ne večerja.  (N. pr.)
— Kjer je obilnost, tam je presilnost.  (N. pr.) — Kjer kuga raz¬
saja, tam smrt raja.  (N. pr.) — Vsaka ptica rada tja leti, kjer se
je izvalila.  (N. pr.)

2. koder, koderkoli  (qua, quacunque —- wo, auf welchen
Wegen, wo immer) nam služi, kadar se naznanja gibanje ali
kretanje, ne pa mirno stanje; na pr. Koder smrtna kosa kosi,
sreče ni prave, jok se glasi.  (Virk) — Koder jagnjiče skače, dd
Bog tudi paše.  (Slom.) — Koder teče bistra Sava, ondi živi krepki
rod slovenski.

3. kamor, kamorkoli, kamor  le  (quo, quocunque —
wohin, wohin immer) kaže mer dejavnosti v kak kraj; na pr.

Kamor on veli, tja buče vetrovi.  (Cegn.) — Kamor tvoja sla ti kaže,
preveč nagel ne smeš biti.  (Vodn.) — Kamor se človek obrne, povsod
nahaja nadloge in bridkosti.  (Cegn.)

4. odkoder, odkoderkoli  (unde, ex quo loco — rvoher);
na pr. Truplo se vrne tja, odkoder je bilo vzeto.

2. Časovni stavki.

§ 3(>4. Časovni  stavki določujejo čas,  v katerem se
dejanje godi, in odgovarjajo na vprašanje: kdaj? kako dolgo?
odklej ? doklej ?

Dejanje časovnega stavka se vrši z dejanjem glavnega
stavka istočasno, ali poprej, ali pozneje.  Časovni stavki
so tedaj z ozirom na glavno dejanje istočasni, predčasni
ali začasni.

Časovni stavki se vežejo z glavnim stavkom po časovnih
veznikih: kadar, ko, dokler, predno, lca,r, kakor  itd.; v glavnem
stavku stoje pogostoma sorodni kazalniki: tedaj, onda, precej,
zdajci , brž, v tem, med tem  itd.

1. kadar, kadarkoli  (cum, quando — wann, wenn, sooft)
kaže sploh na večkratno  dejanje, a zraven mu je še nekak
pogojni  pomen pritaknjen; rabi nam v zaznamovanje sedanjega
ali prihodnjega  dejanja; na pr. Kadar je vojska, tedaj so ne¬
besa odprta.  (N. pr.) — Kadar Bog mudi, onda se nič ne zamudi.
(N. pr.) — Kadar kimavca grmi, žito, sadje zarodi.  (Vodn.) —
Vsak narod, kadar se začne otesavati, začne to pri svoji domači
besedi, da jo očedi.  (Ravn.)

255

2. ko (cum. quando, postguam — als, da, wenn, nachdem)
nam služi za sedanje, pretekle in prihodnje dogodbe; na pr. Breda
vstane, ko se dan zazori.  (N. ps.) — Ko se beli dan zaznava, k delu
gre vse, kar živi.  — Hudobneža pomiluj, ko se mu najboljše godi.
(N. pr.) — Ko so zaškripala vrata, precej se oglasi perotnina.  (Cegn.)

Opomba. Včasi stoji namesto časovnega stavka z veznikom ko  ali kadar
glavni stavek; na pr. Blago odide, um pride (= ko blago . . .).  (N. pr.) —
Božic pride , zima odide.  (N. pr.)

3. dokler pomenja:

a)  da traja dejanje odvisnega stavka tisti čas, ali tisti čas
in tako dolgo, kakor dejanje glavnega stavka (quamdiu — so-
lange, solange als, vvahrend); na pr. Dokler imam repar svoj, vsak
mi pravi: bratec moj!  (N. pr.) — Dokler vstaja gorko solnce, zemlja
ima sad in cvet; dokler sije blaga sreča, z nami brati se ves svet.  (Vilh.)
-— Dokler je drevo mlado, lahko ga pripogneš, kamor hočeš.  (N. pr.)

h)  da dejanje glavnega stavka traja, dokler ono v odvisniku
ne nastopi (bis, solange bis, bis nicht, solange nicht); v odvisniku
nam rabijo dovršni  glagoli z nikalnico  ne (dokler ne).  Na pr.
Ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš  (bis du einschlafst). — Kako
lepo se rosa bliska, dokler jutra hlad ne mine.  (Preš.) — Nevoščlji¬
vost ni sita, dokler ni pokončano, kar ona sovraži.  (Met.) — Ne
govori vmes, dokler oni ne izgovori.  (Met.)

4. kar, odkar  (ex quo tempore — seit, seitdem, seit der
Zeit als), dok ar (bis zu der Zeit als, solange als) zaznamuje:

a)  dobo, od katere sem ali do katere traja dejanje; na pr.
Minljivost bije strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev.  (Led.)

— Ne razkladam vam trpljenja, ki smo ga prebili, kar iztrgali so
vas izmed naše srede.  (Cegn.) — Dobro je bilo za nas, kadar so
vozovi tod hodili, ali odkar so prestali, gremo nazaj.  (Podg.)

b)  trenutek, v katerem kaj nastopi (kar = als plotzlich); na
pr. Dolgo je bilo vreme prijazno, kar se nebo preobleče.  — Vse je
bilo tiho, kar nekaj zasumi v listju.

5. predno, prej ko, prej nego  (priusquam — elie, bevor)
naznanja, da se mora dejanje, v glavnem stavku izrečeno, poprej
dogoditi, ko nastopi ono v odvisniku; na pr. Predno prišla stara
leta, kralj Matjaž je šel iz sveta.  (N. ps.) — Vstani, predno se zori.
(N. ps.) — Na zemlji veselje umira, še predno se rodi.  (Led.)

6. kakor, jedva (komaj), kakor hitro, brž ko,
precej ko, toliko  da,  da  le  (ut, ut primum, cum primum

— sobald, sobald als. wie, sowie), v glavnem stavku pa: brž,

256

precej, zdajci itd. Ti časovni vezniki pomenjajo, da dejanje
glavnega stavka precej nastopi, ko se konča ono v odvisnem
reku. Na pr. Komaj to izgovori, svojo dušico spusti.  (N. ps.) —
Kakor beseda materina umira, peša tudi narodna slava in moč.
(Slom.) — Le da prinesem kaj na mizo, precej pridem.  (Cegn.)

7. Med tem ko (wahrend), dočim (wahrend, vrogegen, da
doch) stavi istočasno dejanje v nasprotje glavnemu dejanju; na
pr. Oče se trudi za gospodarstvo , med tem ko sin brez dela pohaj¬
kuje.  — Z jedno nogo stoji na vozu, dočim stopica z drugo po tleh.

3 . Primerjalni stavki.

§ 365 . Primerjalni  (komparativni) stavki izražajo jed-
nakost ali inakost  dejanja ali oseb in rečij, katere primer¬
jamo po njih lastnosti ali dejavnosti. Primerjalne stavke za¬
čenjajo vezniki: kakor, ko, nego; kolikor  — toliko.

1 . kakor, kakti,  v glavnem stavku: tako  (sicut, quemad-
modum — wie, gleiclrvvie), primerja dejanja po njih jednakosti ali
podobnosti; včasi se tako  izpusti. Na pr. Kakor se posojuje, tako
se vračuje.  (N. pr.) — Kakor rosa vročino hladi, tako dč dobro
lepa beseda.  (Ravn.) — Kakor si je postlal, tako bode ležal.  (N. pr.)

— Tiho sta zapustila svet, kakor bi bil svečo popihnil.  (Cegn.) —
Kakor se zdi trudnemu najemniku lep pomladnji večer, zdela se
bode pobožniku smrt mila in prijazna.  (Ravn.)

Opomba. 1. Včasi rabi v tem pomenu tudi ko;  na pr. Ko megla pred
solncem izgine, so posvetne sanje proč.  (Led.) — Ko bi trenil , mine vse posvetno.

2 .  Kakor (la (wie wenn, als wenn) se veže s pogojnikom ter kaže, da je
dejavnost ali lastnost, ki se primerja, neistinita ali le mogoča; na pr. Dela se,
kakor  da  bi nič ne vedel o tem.  — Zdelo se mi je, kakor  da  so prišli
nebeški angeljci.  — Včasi tudi brez veznika da,  na pr. Kakor bi hotel reči.  —
Kakor bi bil slep.

2.  kolikor — toliko (quot — tot; soviel — als) nam služi,
kadar merimo reči po množini ali številu; na pr. Kolikor glav,
toliko mislij.  (N. pr.) — Kolikor krajev, toliko običajev.  (N. pr.)

3. ko, kakor, nego  (quam — als) nam rabijo, kadar se
jedni reči lastnost v večji ali manjši meri prilaga kakor drugi,
zlasti pri primerjalni stopnji; na pr. Nič ni lepšega, ko je strah
božji.  — Lepše, kakor srebro in zlato se sveti, sije modrost.  (Slom.)

— Kar človek od daleč gleda, se mu zdi drugače, nego se mu kaže
v bližini.  (Cegn.) — Kje je boljše, nego je med ljudmi, ki nas imajo
radi?  (Cegn.)

257

Opomba. 1. Včasi nam služi v tem pomenu tudi kot  ali IcaTcti;  na pr.
Bolj skrbe včasi drugi ljudje za nas, l;ot skrbimo mi sami zase.  — Resnična
presodba bodi tebi ljubša, kakti je lažniva pohvala.  (Slom.)

2. Čestokrat nahajamo namesto popolnega primerjalnega stavka skraj¬
šani stavek  (goli primer); na pr. Kakor senca ginejo naši dnevi (= kakor
senca gine, tako ginejo naši dnevi).  (Eavn.) — Človek se med ljudmi obrusi,
kakor kamen po svetu.  (N. pr.)

§ 366. Primerjalnim stavkom prištevamo tudi razmerne
(proporcionalne) stavke, ki kažejo mero, po kateri se dejavnost
vekša ali manjša. Za vezi nam služijo:

1. čim — tčm (quo — eo; je — desto); na pr. Čim više
kdo stoji, tem niže more pasti.  (N. pr.) — Cim više solnce vzhaja,
tem bolj gasnejo zvezde na nebu.

2.  če, kolikor  (više, niže) — tem, toliko  (više itd.); na
pr. Ce je više vstajalo solnce, bolj so se množile megle.  (Cegn.) —
Ce je starša trta, toliko boljšo kapljico da.  (Levst.)

3. več ko, manj  ko  — več, manj, toliko  več  itd.;
na pr. Več ko je lažnikov, laže zveš resnico.  (N. pr.) — Večja ko
je družina, večja je tudi ljubezen med njo.  (Slom.)

4. Posledični stavki.

§ 367. Posledični  (konsekutivni) stavki naznanjajo po-
sledek ali učinek glavnega reka, v katerem stoje ali se morejo
v mislili dodati besede: tako, toliko, tako zel6  itd.

Posledične stavke veže z glavnim stavkom veznik  da;

na pr. Zaškrtne podkev, zapraši, da pesek in ogenj se kadi.  (N. ps.)

— Nobena zver ni tako dobra, da ne bi bila včasi tudi zla.  (Cegn.)

— Nič na svetu ni tako skrito, da ne bi s časom postalo očito.  (N.
pr.) — Zakon prirode je tak, da iz malega raste veliko.  (Kos.) —
Na svetu se le prerado zgodi, da cvenk pravico prevpije.  (N. pr.)

Opomba. Večkrat nahajamo posledični  veznik da  v okrnjenih rekih:
Toliko (tako), da nikoli tega : (wie nie zuvor); toliko da  (kaum); da  = toliko
časa, da  (bis); prej (poprej) da  (bevor). Na pr. Toliko da sem se ga dotaknil
(kaum beriihrte ich ihn), pa je že zakričal.  — Čakaj, da pride  (bis er kommt).

— Mogla umreti ni stara Šibila, da so prinesli ji z doma prsti.  (Preš.) —
Poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo.  (Levst.)

5. Vzročni stavki.

§ 368. Vzročni  (kavzalni) stavki naznanjajo vzrok de¬
janju v glavnem stavku; začenjajo pa take stavke:

Slovnica. 8. izd.

17

258

1.  ki, ko (quippe qui, quod — da, indem), na pr. Kaj mi

boš pravil, ki sam ne veš resnice!  — Ne taji, ki dobro vemo, da

si kriv.  (Podg.) — O hvala vam, zelena ve drevesa, ki stene ječi
moji ste zakrila!  (Cegn.) — Komu smem verjeti, ko prevaril me
je on?  (Cegn.)

2. ker (quia, quod — weil, da), na pr. Med se liže, ker je
sladek.  (N. pr.) — Ker bo hudobija obilno rastla, bode ljubezen pri
mnogih omrznila.  (Met.) — Pregrinja s črnim krilom se višava,
ker solnce proti večerni zemlji plava.  (Levst.)

3. kot, ko, kakor  (indem, weil) naznanja vzrok, ki po¬
haja iz osebkove lastnosti ali njegovega značaja; rabi nam po¬

sebno tedaj, kadar se odvisnik v skrajšani obliki  kot pri¬
lastek pridene glavnemu stavku, da bi se dal vzrok in nagib
glavnega dejanja ob jednem na znanje. Na pr. Kralj, kot blag
mož (- ker je blag mož), je prepovedal končati mlado življenje.  —
Starka, kot dobra duša  (= kakor je dobra duša), je molila zanj
noč in dan.

6. Namerni stavki.

^ m).  Namerni  (finalni) stavki naznanjajo n a m ero
dejanja ali stanja in se vežejo z glavnim stavkom po vezniku
da v določnem in pogojnem  naklonu (ut — damit, dass,
auf dass). V glavnem stavku se nahaja čestokrat zato, zatorej
itd. Na pr. Zato žarko solnce sveti, da sirote moje krepi.  (Cegn.)

— Človek mora imeti srce za ljudi, da ga imajo tudi radi.  (Cegn.)

— Mravlja se žene po živežu ob žetvi, da ima po zimi kaj živeti.
(Ravn.) — Pometali so orožje, da bi se laže umaknili preveliki sili.

— Uči nas šteti svoje dneve, da bomo modrejšega srca.  (Ravn.) —
Človek ni zato na svetu, da bi lenobo pasel, temveč, da se poganja
za časno in večno srečo.

Opomba. Tudi brez glavnega stavka (ki pa se v mislih lahko doda)
stoji včasi namerni stavek. Se komu kaj velevamo; na pr. Da mi resnico
govoriš!  — Da boš vedel, kako se ti je obnašati!  — Da mi ne greš od doma!

7. Pogojni stavki.

§ 370 . Pogojni  (kondicijonalni) stavki obsegajo pogoj
glavnega dejanja in naznanjajo, da se dejanje dovrši, če se iz¬
polni pogoj v odvisniku. Pogojne stavke začenjajo vezniki: če,
ako, ko, samo da.

259

1. če (si — wenn, falls) pomenja. da je pogoj v resnici ali
vsaj po mislih govorečega resničen; druži se v tem pomenu le z
določnikom,  ne s pogojnikom. Na pr. Če Bog hoče, tudi mo-
tovilo poči.  (N. pr.) — Vsaka žival je hvaležna, če jo ima človek
rad.  (Cegn.) — Če je oče junak, hode sin gotovo vojak.  (N. pr.) —
Kar vkup ne more hiti, pametno ravna, če loči se.  (Kos.)

2. ako (si ■— wenn, wofern, falls) nam rabi, kadar je pogoj
resničen, mogoč ali dozdeven, ter se menja z veznikoma če  in ko.
Na pr. Sadje je les, ako ni kruha vmes.  (N. pr.) — Ni dobro,
ako se sreča sovraštvo s sovraštvom.  (Cegn.) — Ako želiš učenosti,
pojdi v mesta med učene ljudi; ako hlepiš po časti in visoki
službi, pojdi, kamor te srce pelje; ako pa želiš prave sreče, ostani
v domovini.  (Erj.) — Ako bi sirot ne bilo, žarko solnce ne bi
svetilo.  (N. pr.)

3. ko (si — wenn, wofern, falls) se druži sploh s pogojni¬
kom  ter nam rabi, kadar je pogoj po predmetu (objektivno) ne¬
veljaven  ali nedoločen. Na pr. Ni ga več moža besede, ko bi
z lučjo ga iskal.  (N. ps.) — Ko bi bile sanje vse res, bi bil
svet že davno naopak.  (N. pr.) — Ko bi meni kdo ptičico ujel,
hotel bi mu dati prav dober dar.  (N. ps.) — Ko bi vedeli in
spoznali, kaj je čas in kako hiti, vse drugače bi obračali njega
minljive dni.  (Slom.)

Opomba. Namesto ko  s pogojnikom nam služi včasi da  z določnikom; to
pa sploh le tedaj, kadar je glavni stavek v pogojnem naklonu. Na pr. Da sem
jaz deželni sodnik, vsakemu bi storil pravico.  (Itavn.) — Da sem velika umet¬
nica v slikarstvu, vse drugače bi te oslavila, mila babica!  (Cegn.) — Da ni
bilo tebe, jaz bi se bil utopil.

4.  samo da, da le, nam rabi, kadar želimo, da se izpolni
dejanje v odvisnem stavku; na pr. Ni treba gledati, kje mačka
spi, da le miši lovi.  (N. pr.) — Samo da prideš o pravem času,
drugo bo naša skrb.

5. vprašalna členica li, pa le bolj poredkoma; na pr. Hočeš
li Boga iz srca prositi, temu je mesto povsod.  (Cegn.) — In umre
li glava rodovini, vladajo naj vkup blago otroci.  (Levst.)

Opomba. Včasi je pogojni veznik izpuščen, kar pa ni vredno posnemati;
boljše je, da se izpremeni pogojni odvisnik v priredni stavek;  na pr. Je
nadelana cesta  (nam. če je nadelana.  . .), ne zajemajo pesta.  (Vodn.) — Bil
bi kruli  (nam. če bi bil kruh), zobje se dobe.  (N. pr.) — Vihar privrši, in
ni več hudobneža.  (I-tavn.) — Božja sapa naj potegne, in trava usahne
(pogojni odvisnik: Ce božja sapa potegne, trava usahne).  (Ravn.)

17 *

260

8. Dopustni stavki.

§ 371. Dopustni  (koncesivni) stavki pripuščajo, kar je
glavnemu stavku v nasprotju, in se vežejo z njim po veznikih:

1. dasi, dasi tudi, dasiravno, daravno, akoravno,
čeravno, če tudi, če prav  (etsi, quamvis — wiewohl, ob-
gleich, obschon, nngeachtet itd.); v glavnem stavku stoji pogo-
stoma: vendar, toda.  Na pr. Sv. Jakob žito zori, če se tudi
solnce kuja.  (N. pr.) ■ — Vol je vol, če mu tudi roge odbiješ.  (N.
pr.) — Dar ljubezni, daravno (je) majhen, bodo spoštovali.  (Cegn.)

— Dasiravno ti je na rokah delati ali kmetovati trdo, ne pri¬
jema naj se ti; Bog je obrnil tako.  (Ravn.) — Akoravno sva brata,
mošnji si vendar nista sestri.  (N. pr.) — Moramo se ljubiti, če tudi
nismo rojaci.  (Cegn.)

2. da (tametsi, etsi, licet — mag auch, so sehr auch, trotz-
dem dass) s pogojnikom; na pr. Da bi bogat bil, moder gotovo ni.

— Da bi delal kakor črna živina, vendar mu nič po sreči ne izide.
(N. r.) — Da se človek dima nadimi, ognja se ne bode nagrel.  (N. pr.)

3. Večkrat nam rabi namesto kakega veznika sam dopustni
(želelni) ali velelni naklon; na pr. Jednaki škrlatu naj so tudi
vaši grehi, kakor sneg bodo beli.  (Ravn.) — Prilegaj se še tako
krivični kruh, zadnjič hrusta pesek po ustih.  (Ravn.) — Bodi še
tako dragega kaj, mimo čiste duše ni nič.  (Ravn.) — Možu, bodisi
(če je) še tak hrust, gre premislek, da ga položi lahko tudi mala
stvar.  (Valj.) — Naj delam ali ne  (ich mag arbeiten oder nicht),
nikoli nič nimam.  — Naj si  (obgleich) je on bil božji sin, naučil
se je pokorščine.  (Kast.)

Namesto dopustnih odvisnikov ljubi slovenščina protivne
prirednike;  na pr. Jezik je majhna prata, vendar dosti ušlata
(namesto: čeravno je jezik majhna prata, vendar dosti ušlata).  (N.
pr.) —- Jezik nima kosti, ali more bosti.  (N. pr.)

§ 372. A.  Nemški oline dass, otue zu, slovenimo:

1. z glavnim stavkom s protivnimi vezniki: ali , vendar, pa, toda;
na pr. Ich habe (len ganzen Tag gearbeitet, ohne die Arbeit vollendet zu haben
= ves dan sem delal, ali (vendar, toda, pa) dodelati nisem mogel.  — Ohne
dioh zu loben, muss ich dir sagen = nočem te hvaliti, ali povedati ti moram.
(Navr.) — Ich habe geschlafen, ohne ausgeschlafen zu haben = spal sem, naspal
se pa nisem.  (Navr.) — Er schrieb uns, ohne dass er deiner erwahnt hiitte =
on je nam pisal, tebe pa kar nič ni v misel vzel.

2.  z dopustnimi vezniki: dasi, dasi tudi, če tudi  itd.; na pr. Das Kind
ist lustig, ohne gesund zu sein = dete je veselo, dasi ni zdravo.  (Navr.) — Er

261

sprengte sogleich davon, ohne dass es ihm jemand befohlen hatte = kar odjahal
je, čeravno mu nikdo ni veleval.

3. s pogojnimi vezniki: če, alco, da;  na pr. Gehet niemals zu Tische, ohne
friiher das Tischgebet verrichtet zu haben = ne sedajte za mizo, da (če, oko)
niste prej odmolili.

4. s posledičnim veznikom: ne da (= ne tako, da);  na pr. Er gieng, ohne
sich etwas aufgehalten zu haben = šel je, ne da bi se bil kaj pozamudil.

5. s sedanjim prislovnim deležnikom;  na pr. Ihr beleidiget ihn,
ohne es zu wollen und zu wissen = žalite ga nehote in nevede.  — Wir trugen
das Gold in den Handen, ohne dass wir es versteckten = v rokah smo nosili
zlato, ne skrivaje ga.  (Navr.)

6. s preteklim glagolnim deležnikom;  na pr. Er entfernte sich, ohne
ein Wort gesprochen zu haben = odšel je, ne izpregovorivši besedice (= ne da bi
bil izpregovoril besedico).  (Navr.)

7. s predlogom brez  v zvezi s samostalnikom; na pr. Er lebt, ohne zu
sorgen = živi brez skrbi.  (Navr.) — Sie arbeiten, ohne zu rasten = delajo brez
opočitka.

B.  Nemški anstatt dass, anstatt  zu,  slovenimo radi tak6-le: An-
statt die Wahrheit zu sagen, verstummten sie = ne da bi resnico povedali  (krivo
je: namesto da bi . .  .), kar obmolknili so.  (Met.) — Anstatt mit dem alten
Vater Mitleid zu haben, verspottet er ihn = ne da bi usmiljenje imel s starim
očetom, še oponaša ga.  (Ravn.) — Ne da bi očetovo zmoto prikril, raztresa ga še
(še le raztresa ga).  — Ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki.

G.  Nemški geschweige denn, geschweige dass, geschtveige
den n dass,  slovenimo z zvezo ne da, ne pa da;  na pr. Ne da bi ga pozdra¬
vil, še pogledal ga ni  (er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn ge-
gruSt). — Ne da bi mu bil pomagal, še bežal je.  — Se videl ga nisem, ne pa
da sem (bi bil) govoril z njim.

Skrajšani stavek.

§ m.  Kadar služi glavnemu in odvisnemu stavku taisti
osebek,  ali kadar se odvisnikov osebek nanaša  na kako
drugo besedo v glavnem stavku, tedaj lahko združimo odvisnik z
glavnim stavkom v kračjo celoto s tem, da izpustimo osebek z
veznikom vred, glagolni dopovedek pa preobrazimo v deležnik.
Take stavke imenujemo skrajšane stavke.  Skrajšani stavki
imajo isto veljavo  kakor odvisniki.

S pomočjo deležnikov krajšamo:

a)  prilastkove in predmetne  odvisnike z oziralnikom
Id, kateri.  Če se godi dejanje odvisnega stavka v istem času,
kakor v glavnem stavku, nastopi pridevni sedanji, če pa je

262

že minilo, glagol ni pretekli  deležnik; v trpnem pomenu služi
trpno-pretekli  deležnik za sedanjost in preteklost.

Deležnik se ravna v sklonu, spolu in številu vselej po tisti
besedi, kateri je bil odvisnik v pojasnilo dodan.

Na pr. Drevesa otresajo tisoč in tisoč kapelj, lesketajočih se
(= ki se lesketajo) po zeleni njihovi obleki.  (Cegn.) — Dim se bliža
dolinam tem, pokojno še živečim (= ki pokojno še živč).  (Kos.) —
Prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega (= kije  ležal) na postelji.
(Met.) — Sedečim (= tistim, ki so sedeli) v smrtni senci je luč
prisvetila.  (Met.) — Poboljšavšega se (- tistega, ki se je poboljšal)
nikar ne zaničuj in ne očitaj mu grehov!  (Ravn.) — Vino, po
meri pito  (= ki se po meri pije), je za priletne ljudi , kar je mleko
otrokom.  (Slom.)

Opomba. Če je dopovedek samostalno ali pridevno ime, izpade z oziral-
nikom tudi pomožnik; na pr. Kratki in krepki so slovenski pregovori in pri-
slovice , žlahtnim, jagodam v kiti govora podobne (= ki so podobne...).  (Slom.)

— Človek ima veselje , ko vidi bučele, marljive delavke (= ki so ...), ves božji
dan letati iz ula , pa zopet v ul.  (Cegn.)

b)  prislovne  odvisnike časa, načina in vzroka.  Po
odpahnjenem vezniku preide dopovedek, če je dejanje odvisnega
reka istočasno z glavnim stavkom, v sedanji prislov  ni,  če
je pa že preteklo, v glagolni pretekli  deležnik. Namesto
prislovnega sedanjega deležnika nam rabi tudi pridevni,  ki
pa ostane večjidel neizpremenjen.

Na pr. V razoru gredi (= ko gre), naj se sveti lemež.  (Sub.)

— Ljudje silijo dalje in dalje, vedno hrepeneč (= ker hrepenijo) po
višjem in višjem.  (Vrt.) —- Turki so po deželi razsajali, sežigajoč
(= tako da so sežigali), česar se je iskra lotila, ter pokončujč in
mori, kar se je gibalo.  (Trd.) — V sinjem zraku se ziblje drobni
škrjanček, žvrgoleč navdušen slavospev stvarniku.  — Sveta jeza prime
človeka, videčega (= ko vidi), da se svet ne ravna po dobrih naukih.

— Odmetavši (= ko je odmetal) sulice, sežnja dolge, v beg je tekel,
kdor je teči mogel.  (Levst.) — Usekavši (= ko je usekal) vsak svojo
vejo, gredo urno za njim.  (Ravn.) — Al’ te huda je razrila burja,
vsuvši (= ko je vsula) točo iz nebes širokih, oplaknivši (= ko je
oplaknila) glave gor zelenih, izplaknivši zlatopesko glino?  (Levst.)

— To izrekši (= ko je to izrekel), se poravna nazaj na postelj in
umrje.  (Ravn.)

Opomba. 1. Pri nekaterih pridevnikih, kakor dolžen , vreden, zmožen, pre¬
dober, len  itd. (gl. § 335. 2. b),  stoji namesto popolnega predmetnega

263

stavka češče nedoločnik za predmet kot skrajšan stavek; na pr. Dobri
pastir je dolžen, da da življenje za svojo čredo  (skrajšan predmetni stavek:
Dobri pastir je dolžen, dati življenje . .  .).

2. Namesto popolnih sam o stalniških prilastkovih stavkov stoji
pri nekaterih samostalnikih, kakor oblast, pravica, dolžnost  itd. (gl. § 335. 3.
in § 361. 1.), tudi nedoločnik za dopolnilo kot skrajšan prilastkov
stavek; na pr. Človečji sin ima oblast, da odpušča grehe na zemlji  (skrajšan
prilastkov stavek: Človečji sin ima oblast, odpuščati . .  .). — Vsakemu rodoljubu
je sveta dolžnost, da spoštuje domače navade in šege ( skrajšan prilastkov stavek:
Vsakemu rodoljubu je sveta dolžnost, spoštovati domače navade in šege).

Pregled zloženega stavka.

§ 374 . A. Priredno-sloseni stavek ali priredje.

I. Vezalno priredje.

II. Proti vno priredje.

III. Vzročno priredje.

IV. Sklepalno priredje.

B. Podredito-slošeni stavek ali podredje.

I. Osebkovi stavki.

II. Dopovedkovi stavki  (gl. § 358., op.).

III. Predmetni stavki.

IV. Prilastkovi stavki:

1. Samostalniški prilastkovi stavki.

2. Pridevni prilastkovi stavki.

V. Prislovni odvisniki:

1. Krajevni stavki.

2. Časovni stavki:

a)  istočasni,

b)  predčasni,

c)  začasni.

3. Prislovni odvisniki načina:

a)  Primerjalni stavki.

b)  Posledični stavki.

4. Prislovni odvisniki vzroka:

a)  Vzročni stavki.

b)  Namerni stavki.

c)  Pogojni stavki.

d)  Dopustni stavki.

264

Množno-zloženi stavek.

§ 375. Da kako obširnejšo misel na vse strani natanko
izrečemo, združimo čestokrat tri ali še več stavkov  v večjo
celoto, ki jo imenujemo množno-zložen  stavek.

Množno-zloženi stavek obstoji ali iz samih glavnih, ali iz
glavnih in odvisnih stavkov. Najnavadnejše zveze so te-le:

1. V množno-zložen stavek so združeni sami glavni
stavki (množno priredje);  na pr. Tukaj smo le tujci, popot¬
niki smo v solzni dolini, povsod nas nevarščine obdajajo, trpljenje je
božjih otrok delež na zemlji.  (Slom.) — Pred noge ti vržem biser,
skloni se in poberi ga, sam se ti ne vzdigne.  (Napr.) — Opasujejo
z veseljem se griči, z drobnico so odete muljave, dola se zagrinjajo
v žita, vse vriska, prepeva vse.  (Ravn.)

2. Glavnemu stavku sta pridružena dva ali več odvis¬
nih stavkov,  ki se ga raznovrstno oprijemljejo; ta stoji spredaj,
oni za njim, zopet drug v njegovi sredini, kakor to glavna misel
zahteva (množno podredje).

Kar se tiče razmerja odvisnikov h glavnemu stavku, stoje
odvisni stavki med seboj:

a)  na jednaki  stopnji, t. j. vsi odvisniki so le glavnemu
stavku podredjem ter ga določujejo v raznih ozirih; na pr. Alco
poslušateljem rano vsekaš, skrbi, da jo tudi pohladiš in zaceliš.
(Slom.) — Slovenski stariši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slo¬
venskega jezika ne učč, ti so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom
drago domačo reč zapravljajo.  (Slom.)

b)  na nejednaki  stopnji, t. j. samo jeden odvisnik je pod-
redjen glavnemu stavku, ostali so pa drug od drugega zavisni;
na pr. Priden gospodar skrbi, da svojim nastopnikom ničesar ne za¬
pravi, kar je prejel od svojih prednikov.  (Slom.) — Življenje naše
je sejanje, pri katerem se poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo
leti in vemo, da, kdor je len ob setvi, malo žanje.  (Sveti.)

3. Dvema ali več glavnim stavkom sta pridružena dva ali
več odvisnikov, ki stoje med seboj v prirednem ali podrednem
razmerju ter se mnogotero vežejo z glavnimi stavki; na pr. Ne¬
znan je tu počitek, tuj je pokoj, kjer solnce meri nam kratkobo
dnij, in kjer minljivost bije že svoj strašni boj s prirodo, kar je
svet domija rev.  (Led.) — Na tvojo besedo, o kmetovalec, vzraste za

265

hišo, kjer je le robida omak imela, orehovo drevo, da se ti v njegovi
senci otroci igrajo; na tvojo besedo ti trn hruško rodi, jabolko se
ti čudo na lesniki debeli, pridelana kapljica vinca te v Gospodu
veseli.  (Vrt.)

§ 376. Posebna vrsta množno-zloženih stavkov je se-
stavj e ali p erij o da.

Perij oda je obsežna, umetno sestavljena skupina glavnih in
odvisnih stavkov.

Perijoda ima dva dela (prorek in porek),  ki se na¬
našata drug na drugega ter skupno tvorita jednotno, zaokroženo
celoto. Prorek je poreku prireden ali podreden; priredje
je večinoma protivno ali vzročno.

Vsak del perijode obsega navadno po več pri redni h
stavkov ali manjših podredij, ki se členi perijode
imenujejo. Po številu členov v jedni polovici delimo perijode v
dvo-, tri-, štiri- in veččlenske.

Obširnejše člene loči drug od drugega podpičje,  prorek
od poreka pa v mnogočlenskih perijodah dvopičje.

Vsaka perijoda bodi v obeh delih jednakomerna, lahko pre¬
gledna, popolna in blagoglasna.

1. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, ko mine cvetlica za
cvetlico, ko pade list za listom: tedaj se začno zbirati po ledinah
in zvonikih ptičja krdela.  (Erj.)

2. Ah mili deček, ko prideš na prod življenja med krnice in
pečine, ko bodo valovi ladijo tvojega življenja premetavali: spominjal
se bodeš tihega pristana, od katerega si odplul.  (Cegn.)

3. Kjer valovi prijazno Šumijajo, kjer se ribe ljubko igrajo,
kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja svoje
mreže: črez mailo dnij tam rožice zacveto, živina se pase, kosec
brusi koso svojo.  (Lik.)

4. Na bregu stojim in v morje strmim; pod mano srdito valovje
rohni ob kamenito bregovje; do neba praši se megleni dim, v obraz
mi brizgajo pene od skalnate stene: a stena skalna ostane stalna, in
jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem.  (Greg.)

5. Srdit človek izgubi božjo podobo, zakaj vse božje opravilo,
ravnanje in delo je krotko, in on ne more srdit biti; srd človeka
oslepi in ogluši, da dobrega tolaženja ne more poslušati; srd in jeza
je že tako v obče med ljudi prišla, da je ne držč za greh, ki člo¬
veka pripravi ob zdravje in ob dušo: odpri torej oči, in pameten

266

išči pota h krotkemu življenju, zakaj teh krotkih je nebeško kra¬
ljestvo.  (Kast.)

6. Kakor mora slikar natanko poznati vse lastnosti barv, ka¬
tere so mu pripomoček, da utelesi svoje ideje, da mu ne odreko,
kadar hoče ustvariti luč ali senco, človeško lice ali zvezdovito nebo:
tako mora pesnik v oblasti imeti jezik, svoje jedino umetniško
orodje, da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, kakor bi bil zrastel
z njima.  (Strit.)

7 .  Ko se na nebu kopičijo pogubonosni oblaki, ki hitro zavi¬
jejo solnce v svoj temnosivi plašč; ko se vžiga blisk za bliskom in
preti vžgati pohištvo ubogemu zemljanu; ko se pripogibajo vrhovi
dreves pred besnečim viharjem skoro do tal; ko trepeče vsak klas,
vsaka vejica, vsaka trta pred pogubnim ledenim zrnjem: tedaj sklepa
kmet pobožno roke, proseč dobrotljivega Boga, naj bi odvrnil od
doma in polja nesrečo.

O razpostavi besed in stavkov.

§377. Veliko je ležeče na tem, v katerem redu se vrste
besede v stavkih druga za drugo, kajti na to se opira jasnota
in lepoglasje vsakega jezika. Dasiravno je naš jezik v tem oziru
posebno gibčen, vendar se prilega tudi slovenščini najbolje tista
razpostava besed, katera se najože ujema z naravo in z zakoni
našega mišljenja.

Po prečudni mnogoterosti naših mislij in čutov, katere je
treba kolikor mogoče po vsej bistvenosti razodeti z besedami, se
ravna tudi različnost v razpostavljanju posameznih besed v stavku.

Red, v katerem vrstimo besede, je dvojen: naravni in
umetni. Naravnega  reda se držimo, kadar vrstimo besedo
za besedo, kakor se rodi misel za mislijo v naši duši; kadar pa
hočemo na kak posamezen člen obrniti čitateljevo pozornost, tedaj
razpostavimo besede po umetnem  redu ter jih vrstimo po njih
važnosti v govoru. Najimenitnejše je prvo  mesto, potem zadnje;
najmanjše veljave v stavku je sreda.

A. V prostem stavku.

§ 378. Kar se tiče naravnega  reda besed v prostem
stavku, je treba pomniti:

267

a)  v obče.

J. Osebek, ki se prvi rodi v naših mislih, stoji na prvem
mestu, dopovedek  pa za njim; vezilo  se vrine med osebek
in dopovedek. Na pr. Besede mičejo.  — Vzgledi vlečejo.  (N. pr.)

— Razvada je bolezen.  (Slom.)

Kadar je osebek skrit v glagolu, tedaj stoji glagol kot do¬
povedek na prvem mestu; na pr. Ukani in vriskam.  — Čujte zvona
stok in rig!  (Kos.)

2. V razširjenih stavkih stoje pojasnila blizu pojasnje¬
nih besed,  pred njimi ali za njimi, kakor zahteva stavkovo
razmerje.

O razredbi stavkovih pojasnil si pomni to-le:

а)  prilastki,  če so pridevniki ali samostalniki v dajalniku,
stoje sploh pred svojim imenom,  sicer pa za njim; na pr.
Materina beseda je jasno ogledalo vsakega ljudstva.  (Slom.) —
Modre besede o pravem času so zlata jabolka v srebrnem torilu.
(Ravn.) — Blagi otroci so starišem častita podpora.  (Slom.)

б) predmeti  se devajo za tisto besedo, kateri so dodani
v dopolnilo; na pr. Solnce razvedri oko.  (Čb.) — Smrt ozdravi
bolečine.  (Cegn.) — Človeška omika ima korenino v pisavi.  (Napr.)

Kadar stoji kateri izmed predmetov v dajalniku, tedaj se
mu daje mesto pred tožilnikom; na pr. Očetov blagoslov otrokom
hiše zida.  (Ravn.) — Ta človek vč vsaki reči glas.  (N. r.) —
Solnce deli zemljanom gorkoto, život in luč.  (Napr.)

c)  prisl ovna določila  stoje včasi pred besedo, katero
določujejo, včasi pa za njo, kakor to misel vsega stavka zahteva.
Le načinovno  določilo naj stoji v trdilnem stavku sploh pred
dopovednim glagolom,  posebno če je osebek pred glagol
postavljen ali pa skrit v njem. Na pr. Bogastvo iz odrtije se
nenadoma razbije.  (N. pr.) — Lahko je prislužil, lahko razrušil.
(N. pr.) — Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo.  (N. pr.)

— Peč je po zimi potrebna reč.  (N. pr.)

b)  po samezi.

§ 379.  1.  Pridevnik o m se daje mesto pred imenom,
kateremu služijo v pojasnilo; na pr. Prava snaga ne sega le do
praga.  (N. pr.) — Vsaka reč ima svojo solnčno in svojo senčno
stran.  (N. pr.) — Vsaka noč ima svojo moč.  (N. pr.)

268

2. Kračja  (breznaglasna) oblika osebnih zaimkov: me, te,
se, ga, je, jo; mi, ti, si, mu, ji; nama, vama, jima; nam, vam,
jim; ju, ji; nas, vas, jih,  se deva sploh med pomožnik in
glagol, ali med osebek in glagol;  samo sedanjikov po¬
možnik 3. jedninske osebe je  in pa prihodnjik: bom, boš, bo  itd.
imata breznaglasne osebne zaimke vedno pred  seboj, kakor je
razvidno iz tčga-le pregleda:

Jaz sem ga poslušal
Ti si ga poslušal
On ga je poslušal
Mi smo ga poslušali itd.

Jaz ga bom poslušal
Ti ga boš poslušal
On ga bo poslušal
Mi ga bomo poslušali itd.

Na pr. Književnost nam odpira veličastno poslopje vsakega
znanja.  — Davidova umetnost na harpo mu je odprla kraljeva
vrata.  (Ravn.) — To mi j e plug in brana.  (N. r.)

Povratni zaimek: se, si,  se deva vselej pred druge osebne
zaimke,  če se snide z njimi, kakor: Jaz sem si ga vzel; jaz
sem se mu dopadel; jaz sem se jih razveselil  itd., toda: on si
gaje  vzel, on se mu j e dopadel, on se jih j e razveselil.  — Jaz
si ga bom vzel; on si ga bo vzel; jaz se mu bom dopadel; ti se
mu boš dopadel; jaz se jih bom razveselil  itd. — Na pr. Usmili se
me po svoji milosti!  (Ravn.) — Gnusi se mu vse hudo.  (Ravn.)

3. Slovenski glagol se nahaja v začetku, v sredi, pa tudi
na koncu stavka, kakor je to misli po godu, katero izražamo v
stavku; le toliko zahteva njegovo svojstvo, da se sploh ne stavi
predaleč od svojega pomožnika,  in da stoji v večjih
stavkih rajši v sredi za pomožnikom,  ne pa od njega
oddaljen na koncu vsega stavka. Na pr. Pripaše svetlo sabljico.
(N. ps.) — Tema se je umaknila svetlobi.  (Napr.) — Rahla beseda
zlobnost utolaži.  (N. pr.) — Mini, da mu bo kapala mana iz nebes.
(N. r.) — Turka je prišlo, kakor listja in trave, v naše kraje.  (Drobt.)

4. Ker je prvo mesto v stavku vedno najvažnejše, zatb ne
smejo začenjati govora breznaglasne besedice ali breznaglas-
nice (n as Ioni c e), ki so:

ct)  pomožni  glagol v sedanjiku: sem, si, je, sva, sta, smo,
ste, so,  in navadno tudi aoristna oblika bi;

ft)  kračja oblika osebnih zaimkov: me, te, se, ga, je, mi,
ti, si  itd.;

y)  kračja oblika prihodnjikova: bom, boš, bo  itd.

269

a)  Kar se tiče  breznaglasnih besedic v glavnih stav¬
kih, velja v obče pravilo, da stoje našlo niče za prvim
stavkovim členom, ali na drugem mestu v stavku.

Preglejmo sledeči stavek po raznih teh razmerah:

Osebek: Bog je ustvaril človeka po svoji podobi.

Dopovedek: Ustvaril  je Bog človeka po svoji podobi.

Predmet: Človeka  je ustvaril Bog po svoji podobi.

Prislov: Po svoji podobi  je ustvaril Bog človeka.

Na pr. Govorilo je zdravilo.  (N. pr.) —■ S pokušanjem se
tudi nasitiš.  (N. pr.) — Srečen je ta, ki ima strasti, pa ne oblasti.
(N. pr.) — Kdo bi vsemu svetu pogače umesil?  (N. pr.) — Prisijalo
bo solnce tudi pred naš prag.  (N. r.) — Pomagaj si sam, in Bog
ti bode pomagal.  (N. pr.) — Prijatelja si ohrani, ki le prijateljstvo
ljubi, po tvojem ne kani.  (N. pr.)

b)  Isto mesto zavzemajo naslonice tudi tedaj, kadar tvori
več osebkov, dopovedkov, predmetov ali prislovnih določil iste
vrste  skupaj prvi stavkov člen, ali kadar ima ta-le kak pri¬
lastek,  ali kako drugo pojasnilo,  ali 51 eni  c o pa, a, ali,
zakaj, kajti  pri sebi. Na pr. Prevzetnost in bahanje se samo tepe.
(N. pr.) — Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo.  (N.
pr.) — Blešči in svetli se jutranja rosa kakor demanti.  — Kri-
zostom Zlatousti je napisal veliko pisem.  — Delajte pokoro, zakaj
nebeško kraljestvo se je približalo.  (Met.) — Počasi se daleč pride.
(N. pr.) — Slavni vojaški poveljnik Lavdon je premagal Turke pri
Belem gradu,  ali: Lavdon, slavni vojaški poveljnik, je premagal
Turke pri Belem gradu.  — Po javnih trgih in prostorih, po za¬
sebnih in očitnih poslopjih, po cerkvah in okoli vodnjakov se na¬
hajajo v Atenah znameniti starinski ostanki.  — Prvi prihod Fran¬
cozov na Kranjsko je popisal Vodnik.  ■— ■ V noči ob dvanajsti tiri
dne 31. grudna se začenja novo leto.  — Najbolj priljubljen izmed
vseh slovenskih pesnikov pa mi je bil že od nekdaj France Prešeren.

c)  V odvisnih stavkih  stojijo naslonice za oziral¬
nim zaimkom ali za veznikom,  torej tudi na drugem
mestu v stavku;  na pr. Kakor se dela lotiš, tako se ti
odseda.  (N. pr.) — Kadar se proti jutru prevedri, potegni voz pod
streho.  (N. pr.) — Kar si človek naprti, nosi do smrti.  (N. pr.) —
Da ga zemlja k sebi ne vleče, še krila bi mu zrastla.  (N. pr.) —
Ko bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba več drv na svetu.  (N. pr.)
— Pomisli, da se počasi tudi daleč pride.

270

Opomba. Kadar je odvisnik skrajšan, tedaj stoji liaslonica navadno za
deležnikom; na pr. Podaril mu je mnogo denarja, hodeč ga s tem podkupiti
(popoln stavek: ker gaje  hotel s tem podkupiti).  — Delavci so se vlegli na
sušeče se seno (= na seno , ki se je sušilo).  — V starih slovenskih mestih so
si vladali meščanje sami, zbirajoč se na trgu, kadar je bilo treba.  — Človek
ne more vsekdar zakriti prirojenih mu slabostij.

d)  Glagol sem, si  itd. začenja govor samo tedaj, kadar je
samostojen,  ne pa pomožnik, in v vprašalnih stavkih s
členico  li;  na pr. Je Bog, ki vse ravna.  — Je oko, ki vse vidi.

— Je li prostorojen? Je.  — Ali bo varuh vdovam in sirotam?
Bo.  — Si li ga slišal govoriti ?  — So li prinesli oče kaj domu ?

Opomba. 1. V navadnem govoru se večkrat vprašalna  čleuica, ali pa
tndi vzročni  veznik ker  izpustita, in tedaj začenja naslonica stavek; na pr.
Si ga slišal? Ti je vroče? Te kaj boli?  — Nocoj ne grem , je prepozno
(= ker je prepozno).  — Pomagaj mu, se mi usmili.

2. V narodnih pesmih čitamo čestokrat naslonice na prvem mestu
v stavku, čeravno ni pred njimi nič izpuščenega; na pr. S e kralj Matjaž oženil
je.  — So hlapci moji še hromi.  — Sem nadejala se nujno te.  — Je lunica
svetila in ura polnoč bila.  — Ji pravi, reče mlad kraljic.

V navadnem govoru hi stala naslonica za prvim stavkovim členom, kakor:
Kralj Matjaž se je oženil.  — Nadjala sem se nujno te.

5. Nikalnica ne  stoji vselej pred svojim glagolom in odrine
načinovno določilo za glagol, če je bilo prej pred glagolom; na
pr. Fant lepo piše  —- fant ne piše lepo. Solnce gorko pripeka  —
solnce ne pripeka gorko.  Toda: Sojnceje gorko pripekalo  — solnce ni
gorko pripekalo.  — Človek vodi celo na konju ne uteče.  (Cegn.) —
Ne prepahtij si želodca z osladnimi jedmi!  (Ravn.) — Z jezičnim
človekom se nikar ne prepiraj!  (Ravn.) — Ne prileže se vsaka roža
za klobukom.  (N. pr.) Toda: Za klobukom se ne prileže vsaka roža.

Opomba. Kadar se snide nikalnica z zastarelo aoristno obliko bi,  stopi
pravilno pred njo,  kakor pred druge glagole, torej: ne bi vedeli, ne bi znali
itd.; v sedanji slovenski pisavi pa se stavi pogostoma za njo,  rekel bi zatb,
ker smo čut o glagolski naravi besedice bi  skoro popolnoma izgubili. Na pr.
Ko vroči trud bi ne (nam. ne bi) potil človeka, kako bi v prsih misel se rodila!
(Cegn.) — To bi ne bilo prav  (nam. to ne bi bilo prav), ko bi le grablje imeli,
vil pa ne.  (N. pr.)

6. Vprašalna členica ali  stoji na prvem mestu v stavku, in
njej sledi naslonica;  vprašalna členica li  pa stopi tik za
glagol, s katerim se zastavlja vprašanje; na pr .Alije  to resnica?

— Je li to resnica?  — Ni li ta otroška igra podoba prihodnjega
življenja?  — Prideš li ti ali tvoj brat?  — Ali se prileže vsaka
roža za klobukom?  Toda: Prileže se li vsaka roža . . .?

271

7. Besedica naj  (= nehaj, gl. § 193., op. 2.) še kaže svoj pr¬
votni glagolski značaj v tem, da stoji lahko na prvem mestu v
stavku; na pr. Delo smo danes storili, naj se vsa vas veseli!
(Slom.) — Naj bi se bil rajši učil, pa ne lenaril!

Sredi glavnega stavka stoji naj  navadno pred naslonico,
čestokrat pa tudi za njo; na pr. O Adrija, kako naj te objame,
kako naj te poljubi pogled moj!  (Kette) — Lahko pa bi tudi
rekli: O Adrija, kako te naj objame, kako te naj poljubi pogled moj!

§ 880 . Po umetnem  redu se vrste besede:

1. Dopovedek stopi pred osebek, in za njima se porazvrste
ostali stavkovi členi; na pr. Popotniki in gostje smo na zemlji.
(Eavn.) — Velik dar božji je materin jezik.  (Slom.) — Prestrašna
korenina vsega zla je pohlep.  (Slom.) — Otrpnili so udje mi in
sklepi.  (Preš.) — Raztrgane so niti naše zveze.  (Cegn.) — Ne vžge
se ogenj brez drv.  (N. pr.) — Letal visoko, padel globoko.  (N. pr.)

— Ne pečaj se s hujšim od sebe!  (N. pr.)

2. Pridevnik, ki stoji v navadnem redu pred samostalnikom,
se dene zanj, samostalniški prilastek pa predenj; na pr. In vzame
sabljico ostro in kakor solnce tak svetlo.  (N. ps.) — Dajte zobati
pšenice zrele, dajte piti mu rebulje bele.  (N. ps.) — Srebrn las je
starosti kras.  (N. pr.) — Molitev je vsake krščanske hiše najboljša
varhinja.  (Slom.) — Najlepša sreča je v naročju božjem.  (Kos.)

3. Kadar se opira glavna misel na dopolnila ali prislovna
določila, stopijo predmeti ali prislovi na prvo mesto; na pr. Stare
smrt pokosi, mlade postreli.  (N. pr.) — Svetu pokažite lik domače
navade in misli!  (Kos.) — Na domačem pragu se petelin lahko
repenči.  (N. pr.) — Med cvetje se skrivajo tudi strupene kače.  (N apr.)

— V hudi nevarnosti spoznamo zvedenega brodnika.  (N. pr.)

4. Besede, ki prav za prav vkup gredd, se češče poraz-
maknejo po drugih stavkovih členih; na pr. Mrak ovije zemljo
temen.  (Kos.) — Gradove varvaj zidane.  (N. ps.) — Život mi vzemi
in glavo!  (N. ps.) —• Skalnih vrat razdene se trdnjava.  (Olib.) —
Pila mrzlo bom vodo, ki v črni gori se dobo.  (N. ps.) — Kratke
reče vsem skrivaj besede.  (Levst.)

5. Pomožni glagol, ki stoji po navadnem redu takoj za prvim
stavkovim členom, se pomakne proti koncu ali celd na konec
vsega stavka; na pr. Človek brez vere vere vreden ni.  (N. pr.) —
Nobena ptica brez perotja ni, brez orožja tudi jaz ne bom.  (N. ps.)

272

— Tu pri vas ostala bom, tu pri vas zaspala bom.  (N. ps.) — Se
kralj Matjaž oženil je, z Alenčico zaročil se.  (N. ps.)

6. Posamezne besede ali celi reki se ponavljajo, kar se na¬
haja posebno v narodnih pesmih; na pr. Skrbna mati, urno mi
vstanite, oj vstanite in mi razložite!  (N. ps.) — Za mizo sta po¬
potna dva, popotna dva, oba mlada.  (N. ps.) — Hitro, hitro mine
čas, mine tudi lep obraz.  (Orož.) — Radost se po vsej raznese Pragi,
okol’ Prage razleti se radost po vsej zemlji od radostne Prage.  (Levst.)

7. Včasi se navadni način pripovedovanja opusti; tedaj se
ali z zastavljenim vprašanjem veljava sledečega reka povzdigne,
ali pa se kak stavkov člen sam zase postavi in v stavku nado¬
mesti po kazalnem zaimku; na pr. Kaj vam pravim, vi sosedje,
bratje in vam drugim, ki ste moji svatje, ženitovanja ste mi priča¬
kovali, jutri ju pa bomo pokopali.  (N. ps.) — Kljukec, to ti je bila
zvita glava, da mu po vsem Kranjskem ni bilo vrste.  — Sramežljivost,
ona je angelj, katerega je dal Bog nedolžnosti za varuha.  (Kavn.)

U.  V zloženem stavku.

§ 881 . Kakor v prostem, tako se kaže tudi v zloženem
stavku velika različnost v razpostavljanju posameznih besed in
stavkov. V obče bodi omenjeno, da se vežejo glavni in odvisni
reki zloženega stavka blizu v tem redu, po katerem se
vrste posamezni členi v prostem stavku.  Tedaj se
nahaja vsak odvisnik navadno na tistem mestu, kjer se je bil
kot člen prostega reka odcepil glavnemu stavku, zdaj spredaj, zdaj
vzadi, zdaj v njegovo sredino postavljen. Komur je torej znan
besedni red prostega stavka, ta bode tudi lahko pogodil odvisni¬
kom pravo mesto. Sicer pa se naj pomni:

1. Slovenščina rada začenja govor z glavnim stavkom, ker
po navadi ta izrekuje glavno misel; če se pa po odvisniku na¬
znanja misel, ki se je prva rodila, tedaj stopi odvisni stavek na
prvo mesto. Po tem takem nam služijo osebkovi  stavki na¬
vadno kot sprednjiki, prilastkovi  kot srednjiki, predmetni
kot naslednjiki, prislovni  pa kot sprednjiki in tudi kot na-
slednjiki. Najmanj se slovenščini prilegajo srednjiki; zatd se
stavek pogostoma tako zasuče, da pridejo vsemu reku na konec.
Na pr. Kdor je moder, kmalu spozna stopinje proti nesreči, da se
je ogne.  (Met.) — Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh
zunaj.  (N. pr.) — Ne obetaj si in ne želi, kar ti ne gre po pravici.

273

(Met.) — če te nadloga obišče, se spomni, da je veliko drugih še
bolj nadložnih, od katerih se imaš učiti potrpežljivosti.  (Met.) —
Kadar ogenj ljubezni ugasne, izkušnjave človeka zelo lahko podero.
(Met.) — Kadar pogleda človek na jesen rumenkasto drevje, katero
je malo prej zelenelo, ga obhaja navadno neka otožnost, in on sam
si ne vč povedati, zakaj; ako pa o tem premišlja, se bo kmalu uveril,
da izvira ta otožnost odtod, ker se spomni, daje  tudi on minljiv.  (Cig.)

2. Kadar je odvisnik glavnemu stavku v sredo ali na konec
postavljen, tedaj je treba vselej gledati, da se pridene precej
za tisto besedo, kateri je dan v pojasnjevanje,  da
ne bode med njima nikake druge besede razen kakega imenu pri¬
taknjenega pojasnila; na pr. Vsako delo ima svoja glasna znamenja,
katera so čudna ali morebiti smešna tem, ki niso tistega dela.  (Vodn.)
— Bog, kateri siti in napaja, ne zapusti nikogar, kdor se sam ne
zapusti.  (Pr.) — Marsikateri se hvali s takimi rečmi, katerih bi ga
moralo sram biti.  (Met.) —• Govornik mora poznati pravila, po
katerih se govor umetno zlaga, in tudi pravila, po katerih se zložena
stvar tako pred oči stavi, da zavzame poslušalca.  (Slom.) — Sveti
mir je plul na praznik sv. rešnjega telesa nad hišami, pred katerimi
so šumeli v lahnem vetriču zeleni listi na visokih vejah, ki so obdajale
pot, po kateri se je vil dolg, svečan izprevod.

3. Dopovedni glagol stavku sploh na konec pokladati, kakor
v nemščini v odvisnikih, to ni slovenščini lastno. Pravo mesto
mu je kmalu za oziralni kom ali veznikom,  bodisi precej
za pomožnikom ali vsaj blizu njega. Predaleč naj se glagol nikoli
ne deva od svojega pomožnika, posebno na konec ne, razen v
kračjih stavkih. Na pr. Sam Bog vč za mejnike, doklej bo seglo
njegovo usmiljenje.  (Met.) — Veseli naj bodo mladeniči, da jih od
začetka ne silimo s tujimi neznanimi besedami.  (Vodn.) — Skrbi
svoj jezik olikati in tako brhko govoriti, da ga bodo spoštovali tudi
sosedje.  (Slom.) — Kdor le svoja dobra dela vidi in zasluženja
drugih ne pozna, ta je nauka. potreben.  (Met.)

4. Kakor v prostem, jednako ne smejo tudi v zloženem
stavku breznaglasne  besede ali naslonice  začenjati govora.
Da tu pravo pogodimo, je treba gledati na to, ali stoji odvisnik
za glavnim stavkom, pred  njim, ali pa v njegovi sredini.

a)  Kadar stoji odvisni stavek za glavnim, tedaj se stavijo
naslonice v glavnem tako, kakor v prostih stavkih, v odvisniku pa
stojijo precej za oziralnim zaimkom ali za veznikom;

18

Slovnica. 8. izd.

274

na pr. Marsikdo svojega dobrotnika graja in opravlja, ker meni,
da mu je premalo dobrot izkazal.  (Met.) — Človeku posebno težko
de, oko spozna, da mu resnico prikrivajo in (da) ga z lažjo
tolažijo.  (Met.) — Ne plaši s e, ako se zbodeš na potu življenja ali
ti nesreča za petami gre.  (Slom.)

b)  Kadar stoji odvisnik pred  glavnim stavkom, tedaj je
glavni stavek zvezan  z odvisnikom po kakem kazalnem
zaimku ali čl e niči, ali pa ni zvezan.

Odvisnik se veže z glavnim stavkom tako, da na oziralnike
v prvem sledi kazalnik v drugem stavku, kakor kdor, kateri  —
ta, on, tisti, oni; kar  — to, ono; kjer  — tam, ondi; koder — tod;
kamor  — tja; kadar  — tedaj, onda; kakor  — tako; ako, če  —
tako, tedaj; akoravno  — vendar  itd.

a)  Kadar je odvisnik zvezan z glavnim stavkom po kakem
kazalniku, tedaj stojijo naslonice tik za kazalnikom,  kateri
je zlasti tedaj potreben, kadar ni z oziralnikom v tem istem
sklonu; na pr. Komur ni sreča prirojena, ta si zastonj za njo pete
brusi.  (N. pr.) — Kdor se s hudobnikom peča, ta se sam popači.
(Ravn.) — Kar se v igri dobi, to se v igri izgubi.  (N. pr.) —
Kakor se zlato spozna v ognju, tako se pravi prijatelji izkušajo v
nesreči.  (Met.) — Kjer se jeden križ prikaže, tam se jih je več
nadejati.  (N. pr.) — Kar je dobro, to se samo hvali.  (N. pr.) -
Kdor se slovenski govoriti sramuje, njemu se bo jezik grdo zapletal,
kadar bo potreba govoriti po domače; le kogar slovenščina veseli,
on bo čedno govoril, kakor se spodobi omikanemu človeku.  (Slom.)

Opomba. Daljše zaimkove oblike so se voagi tako obrusile, da stoje na
njih mestu naslonice;  na pr . Kdor maže, mu kaže  (nam. njemu kaže).  (N. pr.)
— Kdor čas ceni, ga čas tudi.  (N. pr.) — Kdor pomaga drugim iz nadlog, mu
rad pomaga tudi Kog  (nam. temu rad pomaga . .  .). (N. pr.) — Kdor hoče se
podati, mu ne hranim.  (Preš.)

j)  Ako je v takšnem primeru kazalnik  v glavnem stavku
izpuščen,  tedaj začenja  tudi naslonica  glavni stavek; na pr.
Kdor le pika in pa stoka, si bo služil komaj krop  (nam. ta si bo
služil . .  .). (Pot.) — Ako te tvoje desno oko pohujša, ga izderi in
vrzi od sebe  (nam. tedaj ga izderi . .  .). (Met.) — Kdor se hoče
svoje teže iznebiti, jo mora prej dobro poznati.  (Met.) — Da se res¬
nica prav spozna, je treba čuti dva zvona.  (N. pr.) — Kdor svojo
domovino v resnici ljubi, se ne sramuje materinega jezika, ki do¬
mače kraje po domače oživlja.  (Slom.) — Kdor slovenščino ljubi,
jo cedi in lika pri sebi in pri drugih.  (Slom.)

275

y)  Glavni stavki se sploh začenjajo z naslonicami,
kadar stoje  za odvisniki. V tem slučaju sledi naslonica prav
za prav, kakor v prostem stavku, za prvim stavkovim čle¬
nom,  katerega tukaj izraža predstoječi odvisnik. Na pr. Dokler
živi, se človek nikdar ne izuči.  (Prosti stavek: Vse svoje življenje
se človek ne izuči.)  — Dokler lipa cvete, ji ne manjka bučel.  (N.
pr.) —■ Ce vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci črez prag
sunili.  (N. pr.) — Ko je Lavdon oblegal Beli grad, se je Vega
prvič odlikoval v vojski.  (Prosti stavek: Med obleganjem Belega grada
se je Vega prvič odlikoval v vojski.)  — Ce je Turek do Slovencev
pridrl, so (/a pognali, da so komaj nekateri razbojniki unesli
svoje pete.  (Vodn.) — Kadar bom te bukve zbral, bom kmalu
druge dobil  (skrajšani stavek: Te bukve zbravši, bom kmalu druge
dobil).  (Kavn.)

Opomba. Temu besednemu redu pa se slovenski pisatelji radi izognejo na
ta način, da postavijo na prvo mesto  v glavnem stavku kak kazalnik,
ali pa kako drugo naglašeno besedo  v stavku. Čestokrat začenja glavni
stavek tudi dopovedek sam,  zlasti kadar je naglašen,  posebno rad v ve¬
lelniku.  Na pr. Inu v tem, kadar on po potu gre, pri g odilo  se je.  (Trub.)

— Kadar srd človeka popade , tako  je  več nespametni živini podoben kakor
človeku.  (Kast.) — če je Bdi Bog, primite  se  Bala!  (Kavn.) — Ge se talenti
srečno in zdravo razvijejo, p o t čm se nam ni bati , da bi zamrlo naše slov¬
stveno življenje.  (Strit.) — Če si sam ne znaš pomagati, jaz ti ne morem
(N. pr.) — Da ni pravega umotvora brez lepe ideje, to se ume ob sebi.  (Strit.)

— Kar se ni še do zdaj nabralo narodnega blaga, poslej  se  ne bo dobilo
več dosti izvirnega.  (Levst.) — Če se stvar malo tanje pregleduje, vidi  se
kmalu, da ima nabiranje narodnega blaga veliko veljavo.  (Strit.) — Ako si
ne moreš sam pomagati, poišči  si  pomoči drugod!

c)  Kadar je odvisnik vtaknjen med glavni stavek,
tedaj začenja naslonica drugo polovico  glavnega stavka.
Tudi v tem primeru stoji naslonica za prvim stavkovim
členom,  ker predstoječi odvisnik izraža le prilastek  ali kako
drugo pojasnilo prvega stavkovega člena.  Na pr.
Zakon, ki se primerno razglasi, je vezalen za ves narod.  (Prosti
stavek: Primerno razglašen zakon je vezalen za ves narod,  ali:
Zakon, primerno razglašen, je vezalen za ves narod.  — Misli, ki
odletč, se ti težko povrnejo.  — Podove, ki nimajo ne prave vere,
ne nauka, boš težko ločil od živine.  (Slom.) — Slovenci, ki živi po
gornji Savski dolini, so se od nekdaj odlikovali po svoji krepki
postavi.  (Prosti stavek: Slovenci p>o gornji Savski dolini so se od
nekdaj . . .).  — Strast, ki ima človeka v oblasti, se tnu pozna

18 *

276

v očeh in na licu.  — O novem letu 1848., ko je našemu narodu
vstajala zora lepše, veselejše bodočnosti, je poklonil Prešeren Slo¬
vencem svoje neumrjoce poezije.

d)  Besedni red v slovenskem jeziku je sploh jako svoboden,
in v tem se naš jezik vrlo odlikuje od drugih jezikov. Umetne
razvrstitve  besed v stavku se poslužujejo zlasti pesniki, ki
se morajo ne le na poudarjeno misel,  temveč tudi na na¬
glas v besedah ali na mero  ozirati v stavku. Vendar pa
so tej svobodi tudi določene meje. Nikdar naj umetni besedni
red ne žali j eziko vega čuta  in ne ovira umevnosti mislij
v stavku. Tudi nenaglašene besede ali n as Ion ic e se stavijo
v pesniškem govoru prav svobodno; včasi se celč naglasa  j o,
toda le sredi stiha,  ne smejo pa se staviti stihu na konec.
Na pr.

Mladosti jasnost vendar misli take
Si kmalu iz srca spodi in glave;

Gradove svetle zida si v oblake,

Zelene trate stavi si v puščave,

Povsod vesele lučice prižiga

Ji up golj’fivi, k njim iz stisk ji miga.

(Preš.)

Peti del.

O stihotvorstvu.

Uvod.

§ 382. V prozaičnih spisih nam rabi nevezana beseda
ali proza,  v pesniških proizvodih pa vezana beseda.  Glavno
pravilo pesniškemu jeziku je lepota, ki se razodeva v soglasju
vsebine z zunanjo obliko.

Zunanjo pesniško obliko uči metrika  ali s tih  o sl  o v j e,
t. j. nauk o stihih ali verzih.

Stihoslovje nas uči: 1. zloge meriti, 2. zloge v stčpice vezati,
3. stopice v stihe ubirati, 4. stihe po rimi v soglasje skladati, in
5. iz stihov kitice spletati.

Merjenje zlogov.

§ 383. V slovenščini se merijo zlogi po naglasu  ali po¬
udarku, ne pa kakor pri Grkih in Rimljanih, ne glede na naglas,
po dolžini ali kratčini posameznih besed. Mi imamo tedaj na¬
glasno merilo,  ki se opira na naglašene in nenaglašene
zloge v besedah.

Naglašeni zlogi so dolgi, nenaglašeni so kratki, na pr.
gospod, mSsto.  Kratke zloge zaznamujemo s polkrogom dolge
s črtico —, na pr. gospod, mesto.

Zlogom, ki jih zdaj za kratke, zdaj za dolge jemljemo v
rabo, dajemo obojno znamenje *, na pr. me, je.

Ritem.

§ 384. Izgovarjajoč besede v stavku, povzdignemo vselej
svoj glas, kadar hočemo kak zlog naglašati, sicer pa padamo z
glasom. Tako menjavajo v govoru dolgi in kratki zlogi med
seboj, t. j. vzdig  (Arsis) in pad (Thesis) našega glasu. Po

278

jednakomernem menjavanju dolgih in kratkih zlogov na¬
staja  mersko ali taktično gibanje, ki mu pravimo  ritem
(Rhythmus). Na pr.

Na g<3ro, na g<5ro,

Na strme vrhš,

Tja kliče in miče
In vabi sreč.

Vilhar.

Srce ni mini mi dalo,

Bčjni sčm zapiistil grom;

V krij domači mč je gnalo,
Grlčdat zapuščini d6m.

Stritar.

Stopice.

§ 385. V stopice (Yersfu.Be) se vežejo dolgi zlogi z jednim
ali dvema kratkima. Stopice so tedaj dvozložne in trizložne.
Dvozložni so: 1. trohej - -: gora, slava.

2. jamb ^ —: gospod, Boga.

3. spondej -—: moj brat.

Trizložna sta: 1. daktil - « rožica, ljubljeni.

2. anapest ^ —: nepokoj, brdtdr.

Trohejske in daktilske stopice imajo padaj  6č,  jambske in
anapeške pa vzdigajdč  ritem.

Stihi.

§ 386. Dve, tri, ali več stopic jednoiste vrste, t. j. pada¬
jočega ali vzdigajočega ritma, tvorijo umetno ubrane vrstice ali
stihe.  Po številu stopic v jedni vrstici razločujemo dvo-, tri-,
četvero-, petero- ali večstopne stihe.

Naj nav a dne j ši stihi  v slovenščini so: 1. trohejski,
2. trohejsko-daktilski, 3. jambski, in 4. daktilski.

1. V slovenskih narodnih kakor umetnih pesmih nahajamo
čestokrat stihe, ki so iz treh, štirih ali več trohejskih  stopic
ubrani. Na pr.

Stčji, staji mčsto bčlo, Breda vstane, kč se dan zaz6ri,

Celje bčlo in vesčlo. S6 sprehaja sem ter tja po dvčri.

Nar. pes. Nar. pes.

B6g nam dal je dčbro sfce, lim in pamet zdravo,
Pčvzdignimo krčpke glase dčmovini v slavo.

Cegnar.

279

Večkrat manjka trohejskemu stihu zadnji kratki zlog. Taki
stihi so nepopolni ali katalektni,  dočim stihe s popolno
zadnjo stopico popolne ali akatalektne  imenujemo (xar< f drj-
Bg,  prenehljaj). Na pr.

Jaz sem gčre sin,
Bivam vrli planin,
Ljubim svčbodč,

Dčle in gorč.

Vilhar.

Vstčpim se na vrh planine,
Sčlnce ravno gčri gre;

Z nebotične visočine
Se mi daljni svet odprč.

Valjavec.

V trohejskih stihih se najrajši razodevajo mirna in resnobna
čuvstva. Oni so slovanskim narodnim pesmim najbolj po godu.
V junaških pesmih so peterostopni troheji, takozvani deseterci,
najčešče v navadi. Na pr.

Lepa Vida jč pri mčrju stftla, K<5 začčnja se na vzhčdu jutro,

Tam na prčdu si plenice prala. Včs povzdigne se sovražni tabor.

Nar. pes. Levst.

Rano Marko kraljevič napčti
Se v nedeljo pred žarečim sčlncem
Pčkraj mčrja v Orvinč planino.

Srbska nar. pes.

2. Trohejsko-  d a k til  ski  stihi se ubirajo iz trohejskih
in daktilskih stopic, ki se v večstopnih stihih rade menjavajo
druga za drugo. Ob koncu stiha manjka čestokrat trohejski
stopici kratki nenaglašeni zlog (nepopoln stih). Na pr.

Prišla bo zima, prišla bo smrt,
Trnje mi bčde jamo skopalo;

Kril bo gomilo biserni prt,

V sladkem počitku truplo lež&lo.

Cegnar.

Srce trepčče
Od hrepenenja,

V šumni vrtinec
Sili življčnja.

Jenko.

L&dija meni domčvje,'

P61je neskčnčno morje;
Klasi rumeni valčvje,
Kadar ga ž&rki zlatč.

Umek.

280

3. Jambski stihi se ubirajo iz treh, štirih ali več jamb¬
skih stopic. Jambski stihi se sklepajo čestokrat z nenaglašenim
kratkim zlogom in so tedaj nadštevilni ali hiperkatalektni.
Na pr.

Tam beli Dunaj mi stoji,

Na Dunaju kaj se godi,

Me dčbro pčslušajte vi.

Nar. pes.

Trd b6di, neizprčsen, m6ž jeklčn,
Kadar braniti j 6 časti in pravde
Narbdu in jeziku svčjemu.

Jurčič  (Tugomer).

Jambski stihi so prikladni za krepke in strastne počutke
ter se radi rabijo v epskih pesmih in dramatskih umotvorih.
Na pr.

Odlččenl so r6ži kratki dnčvi,

Ki pride nanjo pbmlad&nska slana.

Prešeren  (Krst).

4. Daktilski  stihi sestajajo iz dveh, treh ali več daktil-
skih stopic. Zadnji stopici manjka čestokrat po jeden, včasi celb
po dva nenaglašena zloga. Taki stihi so nepopolni ali katalektni.
Na pr.

Vitezi cčnjeni,

K&m ste namčnjeni,

Kfij vam zažiga v obrazu pogum?

Koseski.

M6gla umrčti ni stara Šibila,

Da so prinčsli ji z dčma prsti;
Jčdna se tebi je želja spolnila:

V zemlji domači da truplo leži.

Prešeren.

§ 387. Med daktilskimi stihi najvažnejši je šestomer ali
heksameter.  Šestomer sestaja iz šesterih daktilskili stopic, iz¬
med katerih mora zadnja biti vselej spondej (ali trohej). Namesto
prvih štirih daktilov lahko stojijo tudi spondeji. Ker pa nimamo
v slovenščini pravih spondejev, si moramo iste na umeten način
ponarejati. V to svrho si vzamemo za prvo polovico v spondeju
naglasen zlog (bodisi to končni zlog kake besede, ali jednozložna
beseda sama), za drugo polovico pa jednozložno besedo, ali pa
prvi, če tudi kratek (nenaglašen) zlog naslednje besede. Kolikor
je namreč drugi zlog prekratek, to nadomešča odmor, t. j. pre-
nehljaj med prvo in drugo besedo. Tako se opravičuje v slo¬
venskem šestomeru tudi raba trohejev namesto prave stopice
spondejske. Na pr.

281

Jezik očistite pčg, opilite gladko mu rujo,

Krasite ga iz Idstne moči, iz lastnega vira;

Rčs je začetek trud, okorna besčda detinstva;

Včlja poprav vas i)6di in skrb, izida ni dvčmbe,

Zakon prirčde je tak, da iz malega raste veliko.

Koseski.

Y  zvezi s šestomerom se rad rabi peto m er ali penta-
meter.  Petomer se razločuje od šestomera v tem, da mu je tretja
in šesta stopica jednozložna, četrta in peta pa vedno daktilska.
Zvezo šestomera s petomerom imenujemo elegij ski stih ali
distih o n. Na pr.

Grčb se za grobom vrsti, z visčko travo zar&sten;

Jeden med njimi še ni bilke zelene rodil.

Ta je tvoj dčm; sreč, brat, v njem ti nemirno počiva,
V grčbu nčšlo je mir, kčneo je niišlo željč.

Stritar.

§ 388. Slovenski stihi se čestokrat začenjajo pred dolžino
trohejske ali daktilske stopice z nenaglašenim zlogom, ki ga na¬
stop (anakruza)  imenujemo. Na pr.

Za mano ostani, o mesto,

Z veselo te dušo pustim;

Črez travnik, črez pčlje in cčsto,
Od griča do griča hitim.

Levstik.

Ko dan se zaznčva,
Danica priplava,

Se sliši zvonjenje
črez hribe, črez plan.

Potočnik.

§ 389. V četvero- ali večstopnih stihih se čitatelj sredi
vrste navadno nekoliko oddahne ali z glasom premolkne. Ta od-
dihljaj imenujemo odmor ali zarezo  (caesura). Na pr.

Res kraljica kup’co jč kupila,

Rčs pri kralju jč je zgčvorila;
Vida vsčk dan je pri čknu stčla,
Sč po sinku, čču, mčž’ jokšla.

Nar. pes.

Zdaj pa se vname silni bčj,

Oj silni bčj, krvhvi bčj!

Po bliskovč mu s&blja grč,
Utrinja pl&men se od njč.

Nar. pes.

282

Svčtu pokdžite lik domače navade in misli,
Biti slovenske krvi bčdi Slovencu pončs.

Koseski.

Lepo ubrani šestomeri so isti, v katerih se besede ne kon¬
čujejo s stopicami, temveč kjer segajo stopice v dve besedi, konec
prve z začetkom druge veždč. Na tak način nastaja zareza ali
odmor  sredi stopice, v šestomeru navadno po dolžini tretje sto¬
pice (glavna zareza).

Stoji li zareza za dolžino, tedaj je krepka ali moška,
nastopi pa li za kratkim zlogom, onda je slaba ali ženska.

R i m e.

§ 390 . Rima ali stik je soglasje jedno-, dvo- ali trizložnih
besed ob koncu vrstic. Včasi nahajamo rime tudi sredi stiha.

Jednozložna rima je kr ep k
mehka ali ženska,  trizložna pa
čast  — slast; golob  — zob; slava
tvoje; čakala  — pldkala; cčnjeni

Dala si mi pesmij slast,

Naj donijo tebi v čast.

Levstik.

In zmagovit na tla domača
Se Jefte s hrabro četo vrača.

Gregorčič.

a ali moška,  dvozložna je
tekoča; na pr. dar  — kvar;
- zdrdva; mila  — sila; moje  —
■ naminjeni.

Kadar mogočni gospodar
Drvi jih sem ter tja vihar.

Prešeren.

Lepč si ko nekdanje čase,
Obličje tvoje še smehlja se.

Stritar.

Nevihti je dana gotova oblast,

Hujše mi planemo,

Urnejše zmanemo,

V prah jo spremenimo vražno pošast.

Koseski.

Zastava že razvita  je, Nezmagana mi četa  smo,

Morilna cev nabita  je, Brez straha in trepeta  smo,

Nabrušen bridki meč. Ura! med bojni grom.

Gregorčič.

Rime morajo biti vselej čiste,  t. j. v rimah se morajo
samoglasniki in soglasniki, začenši od naglašenega samoglasnika,
popolnoma strinjati; na pr. sad  — mlad; rast  — past; sčje  —
veje; počasne  — ugasne; doba  — zloba; vriskajo  — bliskajo; pla¬

nemo

zmanemo.

283

Večkrat se rimajo tudi: mlat  — klad; mraz  — nas; okrog
— jok; plot  — rod.

Slabe so rime, kakor grdoba  — hudoba, im6  — sami, lepi
•— pojo;  ali breznaglasnice: me  — je; srci  — se; je  — vrsti;
šumi  — gledati; srce  — deklice  itd.

Boljše in krepkejše so rime v besednem deblu kakor v konč¬
nici; na pr. glava  — zdrava  je krepkeje, nego nebisa  — telisa,
ali sedijo  — medlijo,  ali gorko  — svetlo.

Napčsled še pomni, da se morajo v rimo postavljati dne
besede, ki imajo v stavku poseben pomen in poudarek. Glede
na lepoglasje je zlasti paziti na to, da se samoglasniki v rimah
prijetno vrste. Preveč jednolične so rime, kakor -ice, -ije, -ila,
-ina,  ali -ala, -aje, -ale, -ace  itd., kadar se druga za drugo vrste,
ter so lepoglasju in pesniški obliki sploh na kvar.

§ BOI. Po vrsti, v kateri soglasno ubrane vrstice druga

drugi slede, so rime:

1. zaporedne: aa bb ec . . .

Tam, kjer cvetlice krasno cvet6,  a
Mislim, da sreči venec plet6;  a

Solnce pa rev’ce ves> dan prepeka,  b
Kosec jim slednjič glav’ce poseka, b

Virk.

2.  prestopne: ab ab cd cd . . .

In kar rod za rodom dela,  a

Čas natihoma podira;  b

Mest posutih vrsta cela  a

Ti resnico to podpira. b

Svetličič.

3. obj emne: abba . . .

Komur pevski duh sem vdihnil,  a
Z njim sem dal mu pesmi svoje;  b
Drugih ne, le te naj poje,  b

Dokler da bo v grobu vtihnil.  a

Prešeren.

4. zapletene: oba, bcb, cdc . . .

Največ sveta otrokom sliši Slave,  a

Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi  b

Si prosto voPjo vero in postave.  a

Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi, b

Manj strašna noč je v črne zemlje krili,  c
Ko so pod svetlim solncem sužni dno vi. b

Prešeren  (Uvod h Krstu).

284

5.  pretrgane (med rimama je vrsta brez rime):

Kolikrat pač pevec poje x

Tak’ okroglo in veselo,  a

Pa mu skrivna solza lije y

Dol na lice obledelo. a

Ledinski.

§ 392 . Kedkoma nahajamo namesto rime asonanco in
aliteracijo  v pesmih slovenskih. Asonanca nastane, ako se
jednoisti samoglasniki sredi besed ponavljajo, aliteracija pa, če
se začenjajo besede z jednoistimi soglasniki; na pr.

a)  Tebe še gledam,

Ti mi še siješ
Ljubo in milo,
Zgodnja danica.

Cegnar.

b)  Dan se za dnevom
Dalje pomika,

Leto za letom
Lahno poteka.

Hicinger.

Večkrat se pesniki zraven rime poslužujejo še asonance ali
aliteracije, zatč da vsebino krepkeje označijo po obliki in glasu;
na pr.

Meč z oklepom v dno brezdna brenkoče,

Konj se strga, podkve vdar ropoče,

Krokotajo vrani iz prepada.

Levstik.

Namesto posameznih glasov ponavlja slovenščina rajši cele
besede v stihu, večkrat pa tudi po cele vrstice drugo za drugo.
Zlasti je tako ponavljanje priljubljeno v narodnih pesmih (glej
§ 380. 6.), kar jim daje poseben pevni značaj. Na pr.

Oj stojaj, stojaj, Beli grad,

Za gradom teče rdeča kri,

Za gradom teče rdeča kri.

Da b’ gnala mlinske kamne tri.

Nar. pes.

Stoji mi, stoji poljece,
POlje lepo široko;

Na polju stoji pristava,
Prelčpa nOva pristava.

Nar. pes.

Kitice.

§ 393 . Kitice (strofe) so iz dveh, treh, štirih ali več sti¬
hov v celoto ubrani pesniški odstavki, ki se v taisti sestavi več¬
krat ponavljajo.

Kitice se ločijo v domače,  kakor jih kažejo domače, na¬
vadne umetne in narodne pesmi, in v tuje,  ki so iz starih kla-
siških in iz novejših tujih slovstev povzete.

285

a)  Domače kitice imajo navadno po četvero, šestero ali
osmero vrstic; včasi je v kitici tudi samo po dvoje ali troje,
včasi pa celč po deset ali še več stihov. Na pr.

Naj pesem umetna,

Naj merjena bo,
Nikdar ni prijetna,

Ak’ žali uh6.

Vodnik.

Kje so moje rožice,

Pisane in bele?

Moj’ga srca ljubice,

Žlahtno so cvetele:

Ah, pomlad je šla od nas,
Vzela jih je zima, mraz.

Orožen.

Cesarske puške pokajo,

Se turške gospe jokajo;
Cesarski bombe mečejo,

Se Turki ’z grada vlečejo.

Nar. pes.

Živel sem dolgo časa z vami,

Le zopet v roko, grčav les!

Če imam torbico na rami,

Ne briši, sestrica, očes;

Ta ni možak, ta ni za rabo,
Kdor videl tujih ni ljudij;

Te hribe pustil bom za sabo,
Mogoče mi ostati ni.

Levstik.

b)  Iz novejših tujih slovstev se jemljejo včasi v slovenščini
v rabo: tercina, stanca, d e cim a in nibelunška kitica.

1. Tercina  šteje po troje peterostopnih jambskih stihov
z zapleteno rimo: aha, bcb, cdc  itd., le poslednja tercina ima
štiri vrstice z rimo: x y x y.  V tercinah je zložena Prešernova
„Nova pisarija 1 ' in Uvod  h „Krstu pri Savici 11 . (Glej § 391. 4.)

2. Stanca  (ottave rime) je spletena iz osmih peterostopnih
jambskih stihov z rimo: ab ah ab cc.  Ta kitica je priljubljena
zlasti v večjih epskih proizvodih; v njej je zložen Prešernov
„Krst pri Savici"  in epska pesem: „Sedem sinov",  katero
je zložil Jožef Žemlja. Na pr.

Dnij mojih lepša polovica kmalo, a

Mladosti leta, kmalu ste minule; b

Bodila vi ste meni cvetja malo, a

Še tega rož’ce so se koj osule; b

Le redko upa solnce je sijalo, a

Viharjev jeze so pogosto rjule; b

Mladost, vendar po tvoji temni zarji c

Sreč bridkč vzdihuje: Bog te obvarji! c

Prešeren  (Slovč od mladosti).

3. D e cima  je ubrana iz desetih četverostopnih trohejskih
vrstic z rimo: a bb aa cc dd c.  V decimah so zložene vse glose.
(Glej Slovensko čitanko za V. in VI. razred, str. 6. in 256.)

286

4.  Nibelunška kitica šteje štiri šesterostopne jambske
stihe z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico. Odmor sredi vrste
deli stih v dve polovici. Rima je aa bb.  Na pr.

Na grčbljo, M prerašča jo mah že mnčgo let,

Še din današnji hčdi se studna kača gret;

Kdor srčča j6, se vrne, pobegne mahoma,

Da sfce grčze tesno mn kčmaj sbpsti da.

Svetličič.

§ 894 . Razen teh domačih in tujih kitic nam še čestokrat
rabijo distihi  in razne kitice stalnih lirskih oblik,
kakor so: sonet, glosa, gazela, kancona, tencona,
t r i o 1 e t;  o teh glej Slovensko čitanko za V. in VI. razr., str. 6.
in str. 252.— 259.

Redkoma se rabijo v slovenskem slovstvu Horacij e va me¬
rila,  kakor so na pr. s apf iška, a skl ep ij adska, alkejska
kitica, o katerih nas vsaka izdaja latinskega pesnika dovoljno
pouči. Primerjaj na pr. sapfiško kitico, v kateri je zložil A. Umek
pesem „Vekovitost človeških del“, ali J. Krsnik „Ljubav
do doma"  (gl. Slov. čitanko IV., str. 152. in 177.)

Kar živi človčštvo na zemlji.

Pičlo časa mero spoznava;

Stavi pš, si v delih nesmrtnost
Z dlanjo in umom.

Umek.

Ouje n&j zemlja in neb6 visčko
In narčdje vsi krog po daljnem svetu,
I)a bom, dokler sije mi sčlnce žarno,
Zvčst domovini.

Krsnik.

Doklada

L Pismo cirilsko.

288

II. Imena pisateljev

in druge kratice.

Ašk. = Aškerc (r. 1856).

BI. = Bleiweis (1808—81).

Cegn. = Cegnar (1826—92).

Cig. = Cigale (1819—89).

Conf. gen. = confessio generalis iz 15. stol.
Čb. = Čbelica Kranjska (1830—33,1848).
Dalm. = Dalmatin (1550—1589).

Drobt. = Drobtinice (letnik po Slomšeku
izdavan, 184.6—69).

Erj. = Erjavec (1834—87).

Greg. = Gregorčič (r. 1844).

Hašn. = Hašnik (1811—85).

Hicinger (1812—67).

Hrov. = Hrovat (r. 1825).

Jambr. = Jambrešič (ok. 1742).

Jarn. = Jarnik (1784—1844).

Jenko (1835—69).

Jer. = Jeran (1818—96).

Jurčič (.1844—81).

Kast. = Kastelec Matija (1623—1688).
Kast. = Kastelec Miha (1796—1868).
Kos. = Koseski (1798—1884).

Krelj (1538—1567).

Led. = Ledinski (1816—68).

Lev. = Levičnik (1808—83).

Levst. = Levstik (1831—87).

Lik. = Likar (1826—65).

Met. = Metelko (1789—1860).

Napr. = Naprej (časnik po Vilharju in
Levstiku izdavan, 1863).

N. pr. = Narodni pregovor.

N. ps. = Narodna pesem.

N. r. = Narodni rek.

N. ug. = Narodna uganka.

Navr. = Navratil (1825—96).

Nov. = Novice (izhajajo od 1. 1843.).
Olib. = Oliban (1824—60).

Orož. = V. Orožen (1808—75).

Podg. = Podgorski (Svetec) (r. 1826).
Pot. = Potočnik (1799—1872).

Pož. = Ravnikar Poženčan (1802—64).
Pr. = Pregovor.

Preš. = Preščren (1800—49).

Ravn. = Ravnikar škof (1776—1845).
Slom. = Slomšek (1800—62).

Stan. = Valentin Stanič (1774—1847).
Strit. = Stritar (Boris Miran) (r. 1836).
St. Vr. = Stanko Vraz (1810—51).
Sveti. = Svetličič (1814—81).

Šol. = Šolar (1827—83).

Šub. = Šubic (1802—61).

Trd. = Trdina (r. 1830).

Tom. = Toman (1827—70).

Trub. = Trubar (1508—1586).

Tuš. = Tušek (1835—77).

Umek (1838—71).

Valj. = Valjavec (1831—97).

Vernč (1797—1861).

Vrt. = Vrtovec (1784—1851).

Vilh. = Vilhar (1818—71).

Virk (1810—80).

Vodn. = Vodnik (1758—1819).

Žem. = Žemlja (1805—43).

Kazalo

Prvi del: Glasoslovje.

Stran

Slovensko pismo.3

A.  Samoglasniki.3

B.  Soglasniki.4

Veljava in izreka glasnikov:

A.  Samoglasniki.4

B.  Soglasniki.6

Glasniki po njih izpreminjavi 8

A.  Izpreminjava samoglasnikov 8

B.  Izpreminjava soglasnikov . 10

Stran

Zlogi in naglaševanje:

A.  Zlogi in besede.14

B.  Naglas in naglaski.... 15
Pravopi  sj  e :

A.  Splošna vodila.18

B.  Raba velikih pismen ... 19

C.  Razzlogovanje.20

D.  Ločila.21

E.  Kratice.25

Drugi del: Oblikoslovje.

O govornih razpolih ... 2(5

Sklanjatev.

Samostalnik:

Kai in kolikčr je samostalnik? 27

A.  Spol.27

1. Spol po pomenu ... 27

2. Spol po končniku ... 28

B.  Število.29

C.  Sklon.29

1).  Sklanjatev.30

I. Sklanjatev ženskih samostal¬
nikov na -a.30

II. Sklanjatev moških samostal¬
nikov .33

III. Sklanjatev srednjih samostal¬
nikov .37

IV. Sklanjatev ženskih i-debel . 39

V. Dostavek sklanjatvi t-jevih

debel.41

VI. Sklanjatev lastnih imen . . 43

1. Osebna imena ....  43

2. Krajna imena ....  44
Pridevnik:

Kaj in koliker je pridevnik? . 46
A.  Sklanjatev.46

B.  Stopnjevanje.49

Primerjalna stopnja ... 49
Presežnja stopnja ....  51
Sklanjatev stopnjevanih pri¬
devnikov .52

Števnik:

Kaj in koliker je števnik? . . 53

A.  Določni števniki.53

1. Glavni števniki ....  53

2. Vrstilni števniki ... 55

3. Ločilni števniki ....  56

4. Množilni števniki ... 56

5. Delilni števniki ....  57

6. Družilni števniki ... 57

7. Ponavljalni števniki . . 57

8. Samostalni števniki . . 58

B.  Nedoločni števniki ....  58
Zaimek  :

Kaj in koliker je zaimek? . . 59

1. Osebni zaimki.59

Sklanjatev osebnih zaimkov . 59

2. Svojilni zaimki.62

3. Kazalni zaimki.63

4. Vprašalni zaimki ....  64

5. Oziralni zaimki.65

6. Nedoločni zaimki . . . . 65

Slovnica. 8. izd.

19

Spregatev. blran

Glagol:

Kaj in kolikčr je glagol? . . 67

Osebe, števila, časi, nakloni in
doba glagolov.68

A.  Osebe in števila ....  68

B.  Časi.68

G.  Nakloni.69

I).  Doba.70

O tvoritvi časov in naklonov . 70

A.  Osebila.70

Sedanji čas.71

B.  Naklonila.71

Velelni naklon.72

C.  Pripone deležij ....  72

D.  Deblo ali osnova ....  73

Vrstna razdelitev glagolov... 73

I. Spregatev po glagolskih

vrstah .74

I. Korenska vrsta.74

1. Sičniški razred ....  74

2. Zobniški razred ....  75

3. Ustniški razred ....  76

4. Goltniški razred ....  77

5. Nosniški razred ....  78

6. Jezikovski razred ... 79

7. Samoglasniški razred . . 80

II. vrsta.82

III. vrsta.84

Prvi razred.84

Drugi razred.85

IV. vrsta.87

V. vrsta.90

Prvi razred.90

Drugi razred.91

Tretji razred.93

četrti razred.93

VI. vrsta.96

Vrstno stopnjevanje glagolov . . 99

Znamenje dovršnih in nedovršnih
glagolov .   101

Stran

II. Spregatev brez osnov¬

nega samoglasnika  . . 102

1. dam, dati.102

2. vem, vedeti.103

3. jem, jesti.103

4. sem, biti.104

III. Zloženi časi in nakloni  105

1. Prihodnji čas.105

2. Pretekli čas.106

3. Predpretekli čas ....  106

4. Pogojni naklon.107

5. Želelnik.108

IV. Trpna doba .109

Pregled vseh časov, naklonov in

deležij.110

Členice.

Prislov:

Kaj in kolikčr je prislov? . . 112

1. Prislovi, ki zaznamujejo kraj 112

2. Prislovi, ki značijo čas . . 113

3. Prislovi, ki določajo način . 115

4. Prislovi, ki značijo vzrok . 117
Stopnjevanje prislovov . . . 117

Predlog:

Kaj in koliker je predlog? . . 118

Predlogi z rodilnikom . . . 118

a)  Pristni predlogi . . . .118

b)  Nepristni predlogi . . . 119

Predlogi z dajalnikom . . . 120

Predlogi s tožilnikom . . . 120

Predlogi z mestnikom . . . 120

Predlogi z orodnikom . . . 121

Veznik:

Kaj in kolikčr je veznik? . . 121

1. Priredni vezniki ....  121

2. Podredni vezniki ....  122

Medmet:

Kaj in koliker je medmet? . 122

1. Medmeti za dušne občutke. 123

2. Medmeti za naravne glasove 123

Tretji del: Besedotvorje.

Stran

B.  Izpeljava pridevnikov . . 135

I. Svojilna obrazila ....  136

II. Kakovostna, množilna in
snovna obrazila .... 139

C.  Manjšalna obrazila . . . 142

Sestava .143

A. Sestava samostalnikov . . 144

Četrti del:

Uvod  :

O stavku sploh.169

Prosti stavek.

O glavnih členih  :

.4. Osebek.172

B.  Dopovedek.173

C.  Vezanje dopovedka z oseb¬
kom .174

1. Vstavku z jednim osebkom 174

2. V stavku z več osebki . 175

O dopolnilnih členih:

A.  Prilastek.176

1. Priredni prilastki . . . 177

2.. Podredni prilastki . . . 177

3. Izpreminjava podrednih v

priredne prilastke . . . 178

B.  Predmet in prislov . . . 179

C.  O nikalnosti.180

B.  O naglašanju stavkovih čle¬
nov .180

O sklonih: .181

Imenovalnik.181

Zvalnik.182

Rodilnik.182

a)  Rodilnik kot osebek . . 182

b)  Rodilnik kot dopovedek . 183

c)  Rodilnik kot prilastek . 183

d)  Rodilnik kot predmet . 185

e)  Rodilnik kot prislovno do¬
ločilo .187

Dajalnik.188

a)  Dajalnik osebka ali dušne

deležnosti.188

b)  Dajalnik oddaljenega pred¬
meta .189

Tožilnik.190

a)  Tožilnik predmetov . . 190

B.  Sestava pridevnikov . . .

C.  Sestava s predlogi . . .
I. Sestava z ločljivimi predlogi

II. Sestava z neločljivimi pred¬
logi .

Besede tuj ega izvira.  . .

Tuje besede v slovenščini . .

Skladnja.

b)  Tožilnik prišlovnega določila
O sklonih s predlogi:

A.  Predlogi z rodilnikom . .

1. Pristni predlogi . . . .

2. Nepristni predlogi . . .

B.  Predlogi z dajalnikom . .

C.  Predlogi s tožilnikom . .
1).  Predlogi z mestnikom . .
JE.  Predlogi s tožilnikom in

mestnikom.

F.  Predlogi z rodilnikom in

orodnikom.

G.  Predlogi s tožilnikom in

orodnikom.

II.  Predlogi z rodilnikom, to¬
žilnikom in orodnikom . .
O imenih:

A.  Samostalnik.

O spolu.

O številu.

O sklonu.

B.  Pridevnik

1. O pridevniku sploh . .

2. O primerjalni stopnji . .

3 O presežni stopnji . . .

4. O nepopolnih pridevnikih

C.  Števnik .

1. O glavnih števnikih . .

2. O vrstilnih števnikih . .

3. O ločilnih števnikih . .

4. O množilnih števnikih

D. Zaimek.

1. O osebnih zaimkih . . .

2. O svojilnih zaimkih . .

3. O kazalnih zaimkih . .

4. O vprašalnih zaimkih . .

5. O oziralnih zaimkih . .

6. O nedoločnih zaimkih. .

Stran

145

145

146

155

167

159

192

193

193

195

197

198
200

200

205

206

209

211

211

211

213

213

213

214

215

215

216
216
216
217

217

218
218
220
221
222

223

224

O glagolu: stran

A.  O kakovosti glagolov f  . 225

B.  O časih.227

1. Sedanji čas.228

2. Prihodnji čas.229

3. Pretekli čas.230

4. Predpretekli čas.  . . . 231

G. O  naklonih.231

1. Določni naklon ....  231

2. Pogojni naklon ....  232

3. Želelni naklon ....  233

4. Velelni naklon ....  234

I).  O deležjih.235

1. Nedoločnik.235

2. Namenilnik.237

3. Deležniki.237

a)  Deležnik sedanjega časa 238

b) „  preteklega časa 239

4. Glagolnik.240

E.  O trpni dobi.240

Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh . . . 241
Priredje .242

A.  Vezalno priredje ....  242

B.  Protivno priredje ....  244

C.  Vzročno priredje ....  246
JO.  Sklepalno priredje . . . 247

Peti del: O

Uvod.277

Merjenje zlogov.277

Ritem.277

Stopice.278

»Stran

Skrčeni stavek . 247

Podredje .248

A.  Osebkovi stavki ....  249

B.  Predmetni stavki ....  250
Premi in zavisni govor . . 251

G.  Prilastkovi stavki ....  252

1. Samostalniški prilastkov
stavek ........  252

2. Pridevni prilastkov stavek 252
B.  Prislovni stavki ....  253

1. Krajevni stavki ....  253

2. Časovni stavki ....  254

3. Primerjalni stavki . . . 256

4. Posledični stavki . . . 257

5. Vzročni stavki ....  257

6. Namerni stavki ....  258

7. Pogojni stavki ....  258

8. Dopustni stavki .... 260
Skrajšani stavek.  . . . . 261
Pregled zloženega stavka . . . 263
Množno-zloženi stavek  . . 264

O razpostavi besed in stavkov . 266

A.  V prostem stavku ....  266

a)  v obče.267

b) po samezi.267

B.  V zloženem stavku ....  272

stihotvorstvu.

Stihi.278

Rime.282

Kitice.284

Doklada.

I. Pismo cirilsko.287

II. Imena pisateljev in druge kratice.288

\


!f S  ; v ■ :' •"• ' r v v v

i‘ 0 • • /l !  ■  '■■•■.',•. | •:

1  -. :

v


A. Janežičeva

Slovenska slovnica.

Za srednje šole

priredil

dr. Jakob Šket,

c. kr. profesor.

Osma, predelana izdaja.

Gena 2 kroni 60 vinarjev.

Y Celovcu 1900.

Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja.

107463

Prvi del.

Glasoslovje.

Slovensko pismo.

§ 1. Vsak govor se sklada iz stavkov, stavki iz besed, besede
iz zlogov in zlogi iz glasov, katere suje človek s sapo iz pljuč.

Znamenja posameznim glasovom z ozirom na izreko so
glasniki,  z ozirom na pisavo pa pismena ali črke.  Vsej
vrsti pismen pravimo .abeceda.  -

Slovenščini rabi Wjfi.n'ska abeceda ali latinica,  ki šteje,
prikrojena za slovenske glasove, ta-le pismena:

a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u,

v, z, ž.

Opomba. Pismena qu, x. y in ch, ph, rh, tli ne rabijo slovenski pisavi;
nadomeščamo jih s kv, ks, i in s k(h), f, r, t, na pr. Kvareč: Quarz;
Ksenofont: Xenophon; ritem: Khythmus; Chrisam: krizma.

Glasnik, ki stoji spredaj v besedi, imenujemo sprednjik;
v sredi mu pravimo sred njik,  na  koncu pa končnik.

§ 2. Glasniki so z ozirom na izreko samoglasni ali
soglasni. Samoglasni  imajo že sami ob sebi svoj razločni
glas, soglasni  pa ga še le dobe, kadar jih zvežemo s.samo-
glasnimi; prvi so torej samoglasniki  (vokali), drugi pa so¬
glasniki  (konsonanti).

Samoglasniki so: a, e, i, o, u.

Soglasniki so: b, c, č, d, f, g, h, j, k, 1, m, n, p, r, s, š,
t, v, z, ž.

A. Samoglasniki.

§ 3. Samoglasniki  so po svojem bistvu kratki ali
dolgi  in se ločijo v mehke: e, i, in v trde:  a, o, u.

Dvoglasnikov (diftongov) slovenščina nima.

l*

4

B. Soglasniki.

§ 4. Soglasniki so po glasu z ozirom na govorila,
ki sodelujejo pri njih izgovoru:

a)  jezikovci 1, n, r, s topljencema Ij, nj;

b)  zobnika t, d;

c)  ustniki p, b, v, m, f;

d)  goltniki k, g, h;

e)  sičniki e, z, s;

f)  šumniki ali nebniki č, ž, š, j.

§ 5. Po izreki so mehki:  c,  č,  ž,  š,  j (Ij, nj, rj);
drugi so trdi.

Hipni  so: t, d, p, b, k, g, c, č, drugi so trajni.

Nemi  (tenues) so: t, p, f, k, h, c, č, s, š; zveneči
(mediae): d, b, v, g, z, ž, m, n, 1. r, j.

Veljava in izreka glasnikov.

A. Samoglasniki.

§ 6. Po glasu so samoglasniki polnoglasni,  katere tako-
rekoč na polna usta izgovarjamo, ali polglasni,  ki imajo za¬
molkel, le napol slišen glas, kakor na pr. e v besedi: dober, kratek.

§ 7. Pismenka a, izmed vseh samoglasnikov najtehtnejša,
ima vselej in povsod svoj čisti in polni glas; na pr. brazda, glava,
klada, žaba, trata, kača.

Opomba. V  ljudski govorici se izrekuje a večinoma bolj zamolklo, blizu
kakor med a in o stoječ samoglasnik; na pr. zdrov nam. čistega: zdrav, prov
nam. prav, moslo nam. maslo, boba nam. baba.

r" § s. Pismenka e nadomešča štiri glasnike; e je tedaj po
svojem glasu četvčr;  izrekuje se namreč:

a)  kot namestnik navadnega e s svojim lastnim  glasom,
kakor v drugih jezikih, na pr. četa, pepel, večer, žena, berem, pletem.

b)  kot namestnik dvoglasnika e, kakor bi mu bil i ali j
pritopljen; navadno se izgovarja z zaglasnim j ali s predglas-
nim i, na pr. breg = brejg  ali brieg; dete  = dejte  ali diete; mčsto  =
mejsto  ali miesto; mleko  = mlejko  ali mlieko; svet = svejt  ali sviet
(die Welt).

5

c)  kot namestnik starega nosnika en, kadar ima naglas,
prav globoko in razteglo,  na pr. peta, svet  (heilig), vezati,
pSt, jeza, leča, sreča.

Opomba. V slovenskih narečjih se dvoglasni e (e) in globoko  raztegli e
razločujeta natanko; primerjaj domačo izreko sledečih besed: breg, lep, dete, repa,
mesto, klet, sneg  z besedami: peta, kepa, leča, jeza, resa, ječa, jetra, sreča.

d)  kot polglasnik  v končnicah-ec, -ek, -el, -eni, -en, -er,
-et, -ev in pred samoglasniškim r, če je še drug soglasnik za
njim; izgovarja se prav zamolklo  in le napol slišno; na pr.

pevec, kratek, svetel, kosem, truden, bister; bfzda, sfna, trs, zrno,
vrt, zfd,  Ud.

Opomba. 1. V novejši pisavi se polglasni e pred r opušča, ker taka pisava
olajšuje pravo izreko; zato pišemo: brdo, brzda, krst, smrt, srna,  trs
namesto: berdo, berzda, kerst, smert, šema, ters.

2. V korenskih zlogih in priponah se govori polglasni  e kot namest¬
nik starih polglasnikov, na pr. ves, pes, tešč, dež, deska, težek  itd.; v nekaterih
besedah in priponah se ojači celč v a, kakor den  in dan, ves  in vas, menj
in manj, krepek  i n krepak.

S 9. Pismenka i se izrekuje polnoglasno,  na pr. čist,
mir, hiša, sin, pila, žila, milost.

Bolj zamolklo  se glasi posebno v kratkih in breznaglasnih
zlogih, na pr. nit, miš, mimo, .mčsiti, hvaliti.

Opomba. Kot sprednjik se nahaja i v besedah: igla,  igo  (Joch), igra,
ilovica, ime, in, iskati, iskra, isti, iti,  iz,  in še v nekaterih drugih,
zlasti tujih besedah. Preprosto ljudstvo mu rado dodeva j in govori: j igla,
jigo, jigra  itd., česar pa v pisavi ne posnemamo.

S 10. Pismenka o nadomešča dva glasnika; o je tedaj dvojen:

a)  navadni, ki se glasi kakor v drugih jezikih; le v zatezi
se bliža sem ter tja nekaj samoglasniku u; na pr. oko, gospod,
dom, vdz; nož, okno, grozd, prdst, smola.

b)  kot namestnik starega nosnika on, ki se govori večjidel
široko,  kakor bi bil v njem a vtopljen; v nekaterih krajih pa
se glasi kakor navadni dolgi o z zaglasnim u; na pr. goba  =
gdctba  in gbuba; moka, tdča, pot, mož, roka.

Opomba. Kot sprednjik nam služi o v besedah: o, oh, oba, od, ogenj,
oje, okno, oko, ol, on, orel, osa, osel, ost,  in še v nekaterih drugih.
V domačem govoru ima večkrat v pred seboj, na pr. voj e, v okno, vosa,
v on  itd., kar se pa v čisti izreki in v pisavi ne posnema.

§ 11. Pismenka u se glasi polnoglasno  kakor v drugih
jezikih, na pr. luža, ruda, ud, ul, sluga,  ali bolj zamolklo,
zlasti v breznaglasnih in kratkih zlogih, na pr. izgubiti, varuh,
kmalu, kup, kruh, kuga.

6

Opomba. 1. Spomina vredna je posebnost štajerskega narečja okoli Rad¬
gone, Ljutomera in Ptuja, vse dolenjščine in notranjščine ob Krasu, kjer govorijo
v korenikah ii namesto u, na pr. kup = kup, buča = buča, bruno =
bruno, tildi = tudi, kupiti = kupiti.

2. Kot sprednjik se nahaja u v besedah: ud, uho, ujec, uk, ul, ulica,
um, up, usnje, usta, uzda,  in še v nekaterih drugih, zlasti s predpono u
sestavljenih besedah. V domačem govoru devajo radi predenj v, na pr. vudj
vuk, Tim, vusta  itd., kar se pa opušča v pisavi in v lepi izreki.

B. Soglasniki.

§ 12. Jezikovec r je dvojen: samoglasniški in so-
glasniški.

Samoglasniški ali zlogotvorni r se govori prav trdo in tvori
zloge kakor samoglasnik; pa pr. vrt  = v-r-t; trd, grd, skrb,,
trdo, brzda, vrtnar, čvrstev, oskrbnik.

Soglasniški r se izgovarja kakor v drugih jezikih, na pr.
riba, reka, roka, ruda, drevo, pero, dober, bistra, gospodar.

Jezikovec 1 je trojen:

1. trdi,  poljskemu l  odgovarjajoči 1, kateri se kakor v(u)
izrekuje, in sicer:

a)  v koreniki pred soglasniki,  na pr. dolg  = dovg, polt  =
povt, volk = vovk, žolna  = žovna.  Po Štajerskem proti hrvatski
meji govore: dug, put, vuk, žima  itd. — Jednako se glasi tudi
pred polglasnim e v obrazilih -ec, -en;  na pr. tkalec  = tkavec, po¬
slušalec  = poslušavec, redilen  = rediven, rodilnik  = rodivnik..

b)  na koncu hesed (skoro po vsem Slovenskem), na pr. dal  =
dav, igral  = igrav, delal  = delav, jel =jev, trpel  = trpev, ljubil  = ljubiv,
rekel -rehev (rekov, reku)..

Opomba. Na Koroškem in Gorenjskem govorijo trdi 1 tudi pred trdimi
samoglasniki kot v(u), na pr. pudtno, rnusuo, ddca, gudva, uč,  nam, platno,
maslo, dala, glava, luč.

2. navadni srednji  1, ki odgovarja nemškemu l, na pr,
leto, lipa, cvetlica, moliti, mleti.

3. mehki  ],  ki ga pišemo z lj, na pr. ljub, zemlja, kralj,
Ljubljana, boljše, hvaljen.

Opomba. V olikanem govoru se trdi 1 izgovarja navadno kakor srednji,
t. j. nemški ali latinski 1; na pr. dočg, žočna, jabolko; tkačec, poslu-
š.aZeo; dal, bi l,  su l,  neseZ, rekež; topeč, mrzeč.

Jezikovec n je trd in se izgovarja kakor v drugih jezikih:
nesti, nov, naš, nimam, —  ali je mehek  in kot tak se piše z nj:
njiva, knjiga, njen, hranjen, konj, ogenj.

7

§ 13. Zobnika t in d imata vselej in povsod svoj čisti
glas, naj nam rabita kot sprednjika, srednjika ali končnika.
Zveneči d se naj vselej natanko loči od nemega t, na pr. brod,
dom, rod, red, peta, pot, trud, grad, strd  — strdi, strt  — strto,
trda, trta.

§ 14. Ustniki  p, b, m imajo sploh svoj čisti glas; samo
v je veliko mečji kakor v drugih jezikih in v ostalih slovanskih
narečjih ter se bliža v izreki samoglasniku u in nemškemu ut.

Na pr. brada, riba, grob, pivo, slep, mamilo; veha, volna, voda,
mavrica, krov, žetev, veter.

Opomba. 1. Le-sem spada tudi tujka f v tujih in nekaterih domačih,
naravni glas posnemajočih besedah; ohranila je svoj glas tudi v slovenščini, na
pr. Filip, fant, fleten, frfoleti, flafotati;  češče pa jo zamenjamo z domačim b,
na pr. bakla  = Fackel, barva = Farbe, birma = firmatio.

2. Kakor si Slovenec glas t  v tujkah rad zamenjava v b, jednako nado¬
meščajo tudi Nemci naš b s svojim f ali v, kadar si po svoje krojijo besede
slovenske, na pr. Bled = Veldes, Bistrica = Feistritz, Borovlje  = Ferlach, Žabnice
= Saifnitz, Beljak = Villach.

§ 15. G-oltnika  k in g se glasita v pravilni izreki tako

kakor v drugih jezikih, h pa kakor nemški d), na pr. grom, glava,

blag, krotek, rokavica; muha, duh, hrast, hlapec.

Opomba. 1. Na Koroškem in Gorenjskem govorijo g, zlasti v začetku in
na koncu besed, prav po češki navadi, kakor latinski ali nemški h, na pr. hora
- gora, hozd  = gozd, sneh  = sneg, drah = drag, Imava  = glava, brieh  = breg.

2.  V nekaterih krajih na Koroškem, zlasti v Kožni dolini, govorijo pred

e in i namesto k umehčani č, na pr. čita  = kita, čepa  = kepa.  Pred trdimi

samoglasniki in pred soglasniki pa nadomeščajo v tem narečju k z jedva slišnim
goltniškim nastavkom; na pr. ’aj = kaj, ’a’6  = kako, ’u’avica = kukavica.

§ 16. Sičniki  se glase: c kakor nemški j, s kakor ostri jj
ali jf, z pa prav rahlo kakor nemški j med samoglasniki (Eose,
Wesen); na pr. cena, raca, stric; sestra, kosa, rosa, les; zima,
koza, mraz, voz.

§ 17. Šumniki ali nebniki  se izrekujejo: č kakor nemški
m,  š ostro kakor nemški M, ž pa prav rahlo kakor francoski j
v ,, Journalna  pr. čast, moč, meča; šega, vesa; žena, veža, mož.

Semkaj spada tudi j, vseh soglasnikov naj mečji, pa vendar
največje moči, ker mnogovrstno preobraža druge soglasnike; glasi
se tako kakor v drugih jezikih, na pr. jezik, meja, žeja, tukaj.

8

Glasniki po njih izpreminjavi.

§ 18. Prečudni in mnogovrstni so potje, po katerih se
gibljejo in preminjajo glasovi, da postane njih zveza lahko iz¬
rekljiva in lepoglasna. Karkoli se upira mehkemu in gladkemu
jeziku, vse to se pretopi in omeči, o teše in olika, da se prikaže
v ličnejši podobi. Podvrženi so tej premembi samoglasniki,
ki pretekajo in oživljajo kakor kri in duh trdnejše in stano-
vitnejše jezikove dele — soglasnike; mnogovrstno pa se pre¬
minjajo tudi soglasniki,  ki so takorekoč grodi ali rebra vsa¬
kega jezika. Na te premembe v glasovih se opira mehkota in
milina, pa tudi moč in sila našega jezika.

A. Izpreminjava samoglasnikov.

§ 19. I. Samoglasniki se stopnjujejo ali na glasu ojaču-
jejo  (Lautstarkung), t. j. manj tehtni se preminjajo v tehtnejše
glasove. Po tehtnosti se vrste samoglasniki: a, 6, o, u, e, i, e;
a in 6 kot najtehtnejša samoglasnika se ne vikšata na glasu.

i: berem. — pobirati,  steljem  — postiljati, de¬
rem  — podirati, za-prem  — zapirati.

6: grebem  — ogrebati, ležem  — polagati, ple¬
tem  — opletati, tečem  — o tikati.

O: bredem  — broditi, grebem  — grob, pletem  —
■plot, vezem — voziti, zveneti — zvon.
a: lezem  — laziti .  grebem  — grabiti, sedem  -
saditi, vlečem  — vlačiti, strežem  — stražiti.
e: sijem  — ob s iv ati, zijem  — zevati, visim  —
v i s  iji .

oj: bijem  — boj, po-čijem  — pokoj, gnijem  — gnoj,
lijem  — loj, 'pijem  — pojiti, vijem  — zavoj.
av, va, ov: biti (sem)  — zabava, kis  — kvas,
kriti  — krov.

e se jači v

1 se jači v

o se jači v

u se jači v

a: goniti  — poganjati, nov  — ponavljati,
pojiti  — n a p a j ati, sopsti  — s a p a, sloveti  -
slava, slaviti; stvoriti  — stvar jati, topiti  -
potapljati, tistanoviti  — ustanavljati j,
močiti  — namakati.

av: pluti — plavati, trutj.  (sattigen) - trava.
ov: kujem  — kovati, slujem  — sloveti, otruti
(vergiften) — otrov  (Grift).

9

o v e

§ 20. II. Samoglasniki se prispodabljajo  soglasnikom
(Assimilation), t. j. se njim podobne, bolj jednake delajo. Tako
se za mehkimi  soglasniki trdi  samoglasniki preminjajo v
mehke  (mehčanje).

Za mehkimi soglasniki se preobraža:

a)  v samostalniških sklonilih: o m, oma, o v,  na pr.
mečem  nam. mečom, srcem  nam. srcom, no¬
žema  nam. nožoma, kraljevinam, kraljov^_

b)  v jedninškem imenovalnika in tožilnikn srednjih
samostalnikov in njih pridevnikov, na pr. cvetoče
lice  nam. cvetočo lico,  vroče poletje  nam. vročo
poletjo,  morje  nam. morjo.

c)  v nedoločnikovi sponi: -ova,  na pr. kraljevati
nam. kralj ovali,  posvečevati  nam. posvečovati.

d)  pri pridevnikih na -o v  in v sestavljenih besedah,
na pr. stričev  nam. stričov, zemljevid  nam.
z e ml j ovi d.

Opomba. Samoglasnik o, ki je nastal iz prvotnega nosnika on (gl. § 10. b),
se ne mehča v e; tako v jedn. tožilniku in orodniku ženskega spola: cvetočo
rožo, z gorečo svečo,  in v sed. deležniku: plešoč, lažoč.

§ 21. III. Samoglasniki se vstavljajo  med soglasnike
(vrinek), da meče pretrdo izreko.

a)  v množinskem rodilniku ženskih in srednjih samo¬
stalnikov, da se ne snideta dva (razen Ij, nj, st,
šč, zd  itd.) ali še več soglasnikov; na pr. iskra
— isker  nam. js.hr,  zgodba  — zgodeb  nam. zgodb,
okno  — oken  nam. okn.  — Ako se vrinjeni e na¬
glasa, se izpremeni v a, na pr .ovca  — ovec  ali
ovac  nam. ovc;  treska.  — tresek  ali tresdlc  nam. tresk.

b)  v tvorno-preteklem deležniku, na pr. rekel,  v žen¬
skem spolu: rekla;  padel  — padla., padlo;  nesel

^  — nesla, neslo.

c)  pri pridevnikih in samostalnikih v končnicah na

-ec, -ek, -el, -em, -en, -er, -et, -ev,  na pr. dober  iz
dobr,  žen. dobra; svetel  iz sveti,  žen. svetla; misel
iz misl, bolezen  iz bolezn,  rod. misli, bolezni.

%  22. IV. Samoglasniki včasi odpadajo ali izpadajo
(odpad — izpad), da se prikaže beseda v kračji obliki.

a)  V navadnem govoru se čestokrat besede v začetku ali
na koncu obrusijo, na pr. spod  nam. izpod, spred  nam. izpred,

Vstavlja

se e

10

zgubiti  nam. izgubiti, spolniti  nam. izpolniti, ralo  nam. oralo; tak
nam. tako, bliz  nam. blizu, zarad  nam. zaradi , zavolj  nam. zavoljo.

b)  V navadnem govoru samoglasnik sredi besede večkrat
izpade, na pr. bčela  nam. bučela, djati  nam. dejati, nadjati se  nam.
nadejati se, sjati  nam. sejati; kamen  — rod. kamna  nam. kamena;
mesec  — rod. mesca  nam. meseca; tovariš  — rod. tovarša  nam.
tovariša  itd.

V pisavi se rabijo v obeh primerih popolnejše, prvotne oblike.

c)  Korenski samoglasnik (polglasni e) izpada v besedah:
pes  — rod. psa,  daj. psu; sel  — sla; posel  — posla; sen  — sna;
ščv  — sva  (die Naht).

B. Izpreminjava soglasnikov.

§ 23. I. Soglasniki se pretapljajo v sorodne  (Laut-
wandel), in sicer:

1. jezikovci.

1 s sledečim i v Ij: piljen  iz pilien, pili-ti; s olj en  iz
solien, soli-ti; voljen  iz volien, voli-ti.

n s sledečim i v n j: gonjen  iz gonien, goni-ti; m en j en
iz menien, meniti; pl en j en  iz plenien, pleniti.

r s sledečim i vrj:  umorjen  iz umorien, umori-ti; stor¬
jen  iz storien, stori-ti; širjen  iz širien, širi-ti.

n pred ustnikom b v m: hramba  iz branba, brani-ti;
hlimba  iz hlinba, hlini-ti; prememba  iz premenba, _ premeni-ti.

2. zobniki.

<1 s sledečim j (i) v j: graja  iz gradja; grajen  iz gradjen
(gradien), gradi-ti; klgja  iz kladja; sojen  iz sodjen, sodi-ti.

t s sledečim j (i) v č: ječa  iz jetja, jetnik; mačeha  iz
matjeha, mati; mlačen  iz mlatjen (mlatim), mlati-ti; pica  iz
pitja, pi-ti.

st s sledečim j (i)všč: puščen  iz pustjen (pustien), pusti-ti;
puščava  iz pustjava; rašča  iz rastja, rast-em.  — Gorenj ščina
izpušča č v tej skupini in govori: goša  nam. gošča, pušava  nam.
puščava, grobiše  nam. grobišče,  kar ni, da bi posnemali.

(1 pred t v s: jesti  iz jedti, presti  iz predti, pasti  iz
padti, daste  iz dadte, vest  iz vedt, slast  iz sladt.

t pred tvs: c v e s ti  iz cvetti, plesti  iz pletti, mesti  iz metti.

11

Opomba. Včasi nahajamo te premembe navidez tudi pred 1, na pr. gosli
od godem, gosti; jasli  od jem, jesti; veslo  od vedem, vesti; čislo  od čtejem:
čit-a-ti.  Ta prememba pa se tako tolmači, da stoji pripona -lo nam. prvot¬
nega -tlo ; tedaj gosli  iz gos-tli, god-tli; čislo  iz čis-tlo, čit-tlo.

3. ustniki.

b, m, p, v
ge topijo s
sledečim j(i)

v bij, ml j,
Pij, vij:

g rab Ij e n  iz grdbjen (grabim), ljub  Ij  en  iz Ijub-
jen, zibljem  iz zibjem; dr e mlj e m  iz dremjem,
m a ml j en  iz mam j en; h ri pijem  iz lir ipj eni,
top Ij e n  iz topjen; dev Ij e m  iz devjem; z e m Ij a
iz zemja; globlje  iz globje.

4. goltniki.

g pred obrazilom iv z: drag  — draži;  strižem (strig)
— strizi;  pomorom (pomog)  — p o mo z i.

h pred obrazilom i v s (pa le bolj redkoma): Vlah  — VI a si;
na rjusi  nam. na rjuhi.

k pred obrazilom i v C: otrok  — otroci;  travnik  — iPrav¬
nici;  roka  — na roči;  pečem (pek)  — peci;  rečem (rek)  — reci.

g s sledečim j (i) v ž: leža  iz legja, Pražan  iz Pragjan,
s tržem  iz strgjem, teža  iz tegja.

h s sledečim j (i) v š: duša  iz duhja, pišem  iz pihjem
(pihati), dišete  iz dihjete.

k s sledečim j (i) v č: meča  iz mekja, seča  iz sekja,
jočem  iz jokjem, mi čem  iz mikjem.

V  sklanjatvi, spregatvi in v besedotvorju se mehčajo
goltniki pred

g se mehča v ž: igo  — ižesa; strižem  — strigel, strigla;
ubožica  — ubog; druže, družeta, družica  — drug;
blažiti  — blag.

k prehaja v č: oko  — očesa; rečem  — reko; tečem  —
tekel; otroče, otročeta  — otrok; očit  — oko.
h se preminja v š: uho  — ušesa; sušiti, sušica  — stih;
strašiti  — strah.

sledečim
e in i
v

šumnike:

gt in kt se topita v č: streči  iz stregti, striči  iz
strigti, peči  iz pekti, reči  iz rekti.

Radi lepoglasja se preminjata g in k v h, kakor lahek
nam. lagelc; mehek  nam. mehek; nohet  nam. noget; h kruhu
nam. k kruhu; h gospodu  nam. k gospodu.