164                            Silvin Sardenko: Kadar vince duše vnema. — Moj gozd molči. . .
In tako so tukaj, rekel bi, v senci kupole sv. Petra skoraj iste razmere, kakor kje v amerikanskih prerijah.
Po kratkem odmoru smo se zopet naložili na voz in jo mahnili naprej. Svet je postajal vedno nižji. Tla so očividno novejše tvorbe. Ob zori rimske zgodovine so še najbrž tukaj pljuskali morski valovi. Tla so se nam prikazovala vedno bolj močvirna, dasi tisto zimo ni bilo veliko dežja. Velike kose zemlje pokriva pritlikavo grmičje, tuintam se pa vidijo tudi novoizorane, zasejane njive, toda bolj poredkoma.
Novejši čas izkuša vlada oploditi in s tem tudi ozdraviti kampanjska tla. Uspeh je raz-merno neznaten, ker zaradi skrajno slabih denarnih razmer država ne more kaj izdatnega storiti, z druge strani je pa kraj tako
nezdrav, da zlasti po letu ljudje ne morejo ondi prebivati
Izkušajo pa Kampanjo obljuditi z utemeljevanjem srednjih posestev, kar ni ravno napačno. Kdor se prijavi, da hoče obdelavati zemljišče, dobi kos zemlje zastonj in je nekaj let davka prost. Toda trebalo bi take posestnike tudi gmotno podpirati izpocetka s podporami in nagradami, kar pa v zadolženi Italiji ni lahko. Veliko škoduje tudi fanatično strankarstvo na Laškem. Znano je, da so trapisti najboljši pionirji za obdela-vanje puščobnih krajev, in vendar jih je v okolici Rima laška vlada tako obdačila, da ne morejo skoraj dihati. —
Naposled zagledamo pred seboj v daljavi cerkev in zvonik, neko trdnjavi podobno graščino in strehe bornih koč. To jeOstija!
(Dalje.)
Kadar vince duše vnema.
Dva  možička — vinska  ptička
pijeta teran, menita se, kaj  je  bilo
lani  na ta  dan.
„Ne verjameš? Stavi, bratec!" „Dobro! — Litra dva!" —
„Pratiko daj, mamka, lansko; ona vse to zna."
„Izpod neba so vršale
bele mačice" — „0 ne!  mačka je  na solncu
grela tačice" —
Pratika jim  pravi: dan  je
v meglo bil odet. Prazna stava ... A izpila
litrov sta še pet . . .
Silvin Sardenko.
Moj  gozd molči,
in potok moj
oledenel
in  osivel
že teden dni
ne žubori.
Moj gozd molči
Ne jasna noč, ne beli dan, nihče se več ne meni zanj.
Če bo tako, razbil ga bom in led prodal za lep denar tako svetal kot solnČni žar.
Silvin Sardenko.