29. štev. V Kranju, dne 23. julija 1910. XI. leto. GORENJ Političen in gospodarskj iist. Stane ta Kranj z dostavljanje* na dom 4 K, po polti sa celo leto 4 K, sa pol lota i K, ta drage drtave .taae 680 K. PoMMesoa itevilka po 10 rio. — Ha naročbe bree istodobne vpoáüja.ve naročnine so ne ozira. — Uredništvo in oprav-aistvo je oa pristavi gosp. K. Floriana v tZvazdi». Izhaja vsako soboto --zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 50 K. ca pol strani SO K, ga četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjfe oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla-macije, oznanila, sploh vse upravne sadove, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Pomlajenje narodno-napredne stranke. Prišlo je do tega, do česar je moralo priti. V naši narodno-napredni stranki se je že dlje časa bil ra tihem med takoimenovanimi .mladimi" in .starimi" včasi precej oster boj, čegar posledica je bila, da so si .mladi" osnovali svoje narodno-napredno društvo z imenom .Skala*. Ustanovni občni zbor se je vriil minuli četrtek v Ljubljani. Naš list ni bil eden zadnjih, ki je večkrat v javnosti živo bičal nezdrave razmere v naši stranki. Žugalo se nam je in pretilo, češ, da delamo razdor, a nismo odnehali, zavedajoč se, da zastopamo pravično in pošteno stvar. .Narodno-napredna stranka se mora reformirati, predvsem pa se mora držati programa, ki ne sme biti le na papirju", je bilo vedno naše vodilo. V principu se ni izvršila kaka reforma pač pa kažejo vsa dejstva, da bo morala narodno-napredna stranka ako misli sploh eksistirati, dosledno hoditi pot, katera ji je po svojem idealnem programu začrtana. Novo društvo hoče delovati za procvit narodno-napredne stranke in za procvit narodno-napredne ideje sploh. .Skala" hoče biti del politične organizacije na-rodno * napredne stranke. .Čeprav pridejo na-sprotstva, en program nas veže," je vzkliknil referent pripravljalnega odbora g. dr. Žerjav. Odklanja se vsaka ideja cepljenja, ker program .Skale" je program narodno-napredne stranke. Potlačiti se mora že itak suha veja ncmštva in ustaviti razvitek klerikalizraa. K političnemu delu naj se pritegnejo tudi najnižji sloji. Klerikaizmu se napoveduje boj. Narodno-napredna stranka ni meščanska, temveč vsestanovska. Delovati se mora zlasti na okrepljenje naprednih elementov na deželi. Novo društvo hoče iztre- biti iz stranke ono brezmejno nadutost, domišljijo iu predvsem takozvano frakarstvo. Bojevati se hoče proti upravnemu sistemu deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, Vzbujati mora povsod na Slovenskem vseslovenski napredni duh. Delovati hoče tudi na gospodarskem in kulturnem polju. V razrednih vprašanjih mora stati narodno-napredna stranka načelno na strani gospodarsko slabejšega. Stranka se ne sme izogniti nobeni priliki, da se ne bi javno pokazala kot opozicija. Treba pa je, da gredo .stari" in .mladi" na shode, da ne bo nasprotnik izigraval enih proti drugim. Društvo si stavlja za nalogo, da pritegne k sodelovanju vse mlajše, za delo sposobne ljudi. V predstoječem smo podali na kratko krasni in zelo simpatični načrt delovanja novega društva, kateremu načeluje g. dr. Gregor Žerjav, v odbor so pa izvoljeni sami idealni, upapolni možje, ki so nam porok, da bo društvo tudi res hodilo po določeni mu smeri. Želeti bi le bilo, da čimpreje razprede svoje delovanje tudi na Gorenjsko. Zatorej naprej, vi strelci! ___v :_ Slovanski shod v Zofiji. Dne 7. t. m. dopoldne se je otvoril v narodnem gledališču v Zofiji slovanski shod. Udeležili so se ga zastopniki vseh slovanskih narodov, celo Kašubov, samo Poljakov ni bilo. Gledališče je bilo nabito polno udeležnikov (delegatov) shoda in gostov. Posebno pozornost je vzbujal sivolasi general Stoljetov, znan iz bolgarskih osvobodi-teljnih bojev leta 1876 in 1878. Navzoči so mu prirejali burne ovacije. -Mešani zbor navdušeno zapoje prelepo pozdravno pesem bulgarskega pesnika Vazova, nato se začne slovanski shod. Dr. Kramaf govori ofi-cielni otvoritveni govor in posebej povdarja tele misli: .Kakor na shodu v Pragi, tako tudi tukaj in za vso bodočnost veljajo principi polne ravno-pravnosti, polne svobode in polnega bratstva za vse slovanske narode. Svetel moment v našem trudu za slovansko stvar je dejstvo, da so vsi Jugoslovani izjaviti, da stopajo na kongres kot ena nerazdružna narodna skupina. Slovan ni tisti, kateri zatira katerikoli slovanski narod. To velja za vse slovanske narode. Za vsakega izmed njih zahtevamo, da se mu zajamči m ren in svoboden narodni razvoj. Naše delo je kulturno in gospodarsko. Mi se ne moremo brigati za politiko. To je aksiom nevseslovanskega gibanja. Edina politika za nas sme biti stremljenje, da zbližamo slovanske narode in da zgradimo med njimi mogočno zgradbo kulturne vzajemnosti slovanske." Popoldne dne 7. t. m. so se zbrali delegatje vseh slovanskih narodov na II. pripravljalni vseslovenski kongres v slavnostno okrašeni dvorani .Slovanske Besede". Prof. Danaiiov je poročal o socialnih, kulturnih in gospodarskih razmerah Bolgarske, bivši srbski minister Krsta Stojanovič pa o razmerju med Srbijo in Bulgarijo. Tako so' končali dnevni red javne seje in začeli delo v odsekih. Odseki so bili trije: Kulturni, gospodarski in odsek sa slavistiko. Zvečer so Bulgari priredili na čast udeležencem kongresa slavnostni banket v Meščanski kazini Udeležilo se ga je nad 700 oseb. Rekli so marsikatero primerno napitnico, z neizmernim navdušenjem so sprejeli govor g. A. Gabrščeka. Med goste so delili krasne albume s slikami iz Zofije, damam so poklanjali elegantne stekleničice rožnega olja. Drugi dan so zborovali zopet skupno vsi delegatje kongresa in sprejeli večinoma neizpre-menjene resolucije in sklepe, katere so predložili razni odseki. Najvažnejši sklepi so: Organizacija PObLISTEK. Pismo« Kranj, safrtkore julija 1910. Predraga Vijtla! Predvsem blagovolite oprostiti, da tako pozno odgovarjam na Vaše zelo zanimivo pismo. Gotovo ste name hudi, da se šele sedaj zahvaljujem za tako interesantno podane migljaje, kateri bi nas — ženstvo — predramili in vzbudili k novi agilnosti. Ako bi se ravnale po teh migljajih, niti za trenotek ne dvomim, da bi žele obilo hvaležnosti od naših prekomodnih, ljubeznivih soprogov in bratov, stricev in oboževateljev. In ta gospod Ž.l Poznam ga sicer s promenade. Po svoji korektni, brezhibni zunanjosti mi je takoj ugajal. A da je tako vnet za vse krasno, tako tudi za cvetlice, nisem še dosedaj vedela. Moj Bogi Vsaj ne bodete zamerili, ako se zanj malo boij zanimam; prikupil se mi je pa res in ne morem Vam tajiti, da se v resnici veselim trenotka, ko se bodem mogla ž njim pogovarjati, prosim samo po-go var jati! O čem? Pravijo, da je naše žensko srce sfinga, polno u odepolnih ugank, a nismo take, kakor nas razni brumni vdovci slikajo. U bližje nas je treba pogledati, v našo dušo, nas razumeti, oh, kaj bi tu vse iz naše notranjosti vzkipelo novih misli, novih idej in navdušenja za vse krasno! Draga Vijolica, koliko imam povedati gospodu Ž. 1 In prepričana sem po Vašem zadnjem pismu, da ga bom gotovo pridobila (udi za svoje ideje! Vi mi itak ne od rečete pomoči In .... En krasen dan bi bil v Kranju več za nas, manj pa za grdoglede brumne medvede. Glejte, Vijola! Naša dična družba Ciril-Me-todova potrebuje sredstev. Naš narod se razvija, njegove kulturne potrebe rastejo, tiste potrebe, katere preljubezniva in vedno odprta roka skrbne vlade v polni meri in dosledno prezira in odreka njih uvaževanje. Treba je pomoči! In kadar je pomoči treba, se obrne ljubeznivost naših mož do nas: .Dame naj pobirajo! Vspeh bode vedno dober." Prav je tako. A niste li že slišali marsikaterega zabuba-nega možakarja stokati o velikem narodnem davku? Vrag si vedi, zakaj da so m ozki tako občutni, ko se gre za bori groš. In vseeno I Hočem U nov klobuk ali majhno briljantno brošo — ogenj je v strehi! Radi take malenkosti I In vidite, tu se mi je sprožila misel, ki se mi ne zdi napačna. Ako mi pomaga g. Ž., gotovo proderem ž njo. Čujete, srčkana Vijola! Letos bo splošno ljudsko štetje po vsej Avstriji, Kaj pa bi bilo, ako bi mi v Kranju napravili ljudsko štetje že sedaj, veste, samo za naše mesto. Takoj povem," kako. Nedelja v lepi naši Zvezdi Promenada med 11. in 12. uro. Brez godbe, brez režijskih, stroškov. Nekoliko tisoč listkov s primernim tekstom dobimo od požrtvovalnega gosp. Iv. Pr. Lampreta zastonj. Najmanjša vstopnina 2 vin. sa osebo (vojaštvo ne izvzemši). Bila bi to mala revizija naših narodnih, naprednih vrst, in velevažni, neprecenljive vrednosti statistični materijal obče-znane finančne potence meščanstva našega ljubega Kranja. Dalje! Recimo, da bi isti dan tudi v Radovljici, Škofji Loki, Tržiču, Kranjski gori, na Jesenicah, Bledu, v Kamniku i. t d. i. t. d. Šteli naše pristaše — finančni vspeh bi ne mogel izostali in prepričan sem, da bi dobila družba sv. Cirila in Metoda v eni uri vsaj en kamen po 200 kron za svojo kulturno zgradbo. Radovedna sem, kaj poreče g. Ž.? Ako mi Vi, zlata moja Vijolica, le količkaj priskočite na pomoč, je zmaga naša. Prosim Vas torej, izpregovorite, preden odpotujete v Val prijazni gorenjski kotiček, o tem z g, Ž., katerega kakor Vas, najprisrčneje pozdravlja ter nestrpno pričakuje odgovora udana Bela Krizantema. izmenjave knjig in rokopisov med posameznimi slovanskimi knjižnicami; brezplačno dopoiiljanje vseh novoiziillh knjig slovanskim knjižnicam; reciprociteta pri sprejemu visokosolccv na razne slovanske univerze in vraču nanje prebitih semestrov za vse tiste, ki so najmanj dovršili maturo; sklicanje shoda slavistov v Petrograd leta 1912 in prireditev slikarske in hišnoobrtne razstave v Pragi 1. 1913; zveza slovanskih gledališč; izdanje slovanske antologije in osnovanje slovanske banke. Množica sklepov, a katerih uresničenje treba ozbiljnega, resnega, neumornega, a pred vsem složnega dela. Slovanski kongres v Zofiji se je vršil in končal v najlepšem soglasju. Sedaj pa vsak Slovan zase od sklepov, od resolucij, od besed k delu. Ako se to zgodi, je nemogoče, da ne bi napočit oni .Slovanski dan", o katerem je tako lepo pel naš nesmrtni Simon Jenko, prevzet proroškega navdahnenja. Gospodarski del. Oafatiinlakl tečaj v &m belo. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra 1910 v samostanu šolskih sester .De Notre Dame" v Šmihelu pri Novem mestu gospodinjski tečaj, obstoječ iz notranje šole (internata) in zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor v prvem šolskem letu 6 štipendij po 15 K na mesec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki ji je plačevati redu šolskih sester. Isto ta ko se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu in vodstvo samostana ,De Notre Dame" v Šmihelu. Ttitaikl sajaa t Kraaju da« 18. tulila 1910. lata. — Prignalo se je: 138 glav domače goveje živine, 40 glav bosanske goveje živine, 17 glav goveje Živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 127 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 10—, proso K 7'—, rž K 8--, oves K 7 50, ajda K 7—, Smo seme K 40'—, fižol ribničan K — , man-on K — koks —, krompir K — za 50 kg. Tovariši ablturijenti! V teh resnih in sa slovenski narod pomembnih časih stojite pred odločitvijo, katera ne bo vplivala samo na valo bodočnost, ampak tudi na bodočnost naroda. Visekoiolsko dijaltvo j« imelo nekdaj velik, mnogokrat odločevalen vpliv na tok narodove ?go-dovine ia dijaltvo vseh dragih avstrijskih narodov igra veliko ulogo v njihovi zgodovini. Ca pomislite na odločni nastop itabjantkega dijaltva, katero jo iunlilo proti volji vlade pravno fakulteto, če pomislite na zaslombo, katero ima nemika radikalna misel pri pretesni večini nemškega dijaltva, Če se spomnite zadnjih dogodkov v Lvovn, vam bo ta trditev takoj jasna. Žalostno dejstvo je, da mi slovenski visokoiolci susaao imeli nikdar niti trohe tega vpliva, da v svoji ponižnosti nikdar nismo vzbujali, zanimali, razburjali javnega mnenja. — Dogodki, važni za nal narod, važni za nas same — »ase vsenčiliiko vprašanje — io lil preko nate glave, a mi smo molčali. Kriva temu molku je indolenea večine slovenskega dijaltva, naravnost brezobzirna malomarnost in brešdutnost v vseh vprašanjih, ki se ne tikajo svetega «Jase vsakega posameznika. Brez upa na sedanjo generacijo se obračamo zopet in sopet na bodočo in na naslednje: pridite zopet enkrat v vseučiliika mesta kot mladeniči, dovzetni sa ideale in cilje tvojega naroda, ne več kot « zreli* možje, kateri zde svoje študije dovršiti krt neko neprijetno formalnost na poti do dobre in ogledne službe. — Kadar bo uasa mladina z>pet mladina z vročim In dovzetnim srcem, tedaj bodo dozorevali naiemu narodu zlati sadovi. •Sava,« drnitvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, vas vabi v svoje naročje. Niso se izpolnila prerokovanja o njega skorajšnjem razpadu, morda nikdar ni bilo nate društvo tako potrebno, kakor leto« in dokler ostane ta potreba, se nam ni treba bati konca. Vab;mo vas pa vse, kar vas ni tako oslabelih, da ste prodali ali prodajate svoje prepričanje za polno skledo, katera vas čaka pri sedanjih gospodarjih usode slovenskega naroda. Ne bojte se nate svobodomiseloosti! Nihče ne bi bil mislil, da postane ta beseda psovka, ista beseda, ki je navduševala tisoče prednamcev, da so darovali za njo svoje blago ia kri. Mi nismo nasprotniki vere našega naroda, nasprotni pa smo vsaki protipostavni in protinaravni sili, ki hoče svoje prepričanje — če je sploh prepričanje — vsiliti drugim, če ne gra drugače, pa na grmadi. Ne bojte se nale stsrokoptnosti, kajti podobna je strahu v pravljici. Pristali smo trdnega in enakomernega razvoja, kateri se mora opirati na preteklost, na tradicijo. Mi nočemo pretrgati zveze med nami in med dijaškimi časi, kateri so bili. Nočemo ps, da bi tradicionalna zveza pottala vez, ki hi nas pridržala kakor okamenine v preteklosti Prijatelji smo svetega ostrega zraka in, če je treba tudi viharja, dobro dolli, če ga pr nesete s seboj I Odbor. Vsa pojasnila daje: «S*va», društv« svobodomiselnih slov. akademikov, Dunaj, VIII, Lsndon-gasse 25. Slovesna otvoritev Prešernove koče na Stolu. Kranjska podružnica .Slov. plan. društva" otvori slovesnim potom v nedeljo, 31 julija na Stolu, kralju ponosnih Karavank, svojo prvo planinsko postojanko — Prešernovo kočo. S Kranjskega je najpripravnejši dohod iz postaje Žirovnica, odkoder izletniki lahko dospo v dobrih štirih urah po lepi, večinoma na novo nadelani poti, v položnih serpentinah na vrh Stola. Iz Koroške je pripraven in interesanten dohod iz Bistrice v Rožni dolini do Mačevske planine in od tod po meljih na vrh. Ob 10. uri dopoldne služi na Stolu sv. mašo veleč, gospod I. Kleindienst, župnik iz Begunj, nakar se koča blagoslovi in slovesno otvori. Po otvoritvi bode prosta zabava, ki se po povratku izletnikov s Stola nadaljnje v dobroznani gostilni pri Jegliču na Selu. Prešernova koča je solidno zgrajena iz lesa, ima podzidek in je krita na vseh štirih straneh z eternitom ter ima klet, kuhinjo in eno sobo v pritličju in eno v podstrešju. Na razpolago je 8 postelj in skupno ležišče z 8 matraci. Kočo oskrbuje od 16. julija dalje Ant Legat po domače Mazovec, posestnik s Sela poleg Žirovnice, ki bode vesten, postrežljiv in zanesljiv oskrbnik. Koča je preskrbljena s čajem, razno- vrstnimi konservami in izvrstnimi kranjskimi klobasami iz Jegličeve gostilne na Selu. Vsak čas bo lahko postregel oskrbnik s pristnimi planinskimi žganci in točilo se bode pivo in dvojno vino. Pozneje ae bodo tudi dobila sveža gorka jedila. Prešernova koča je znamenita in veleraz- f;ledna turistovska točka, važna narodna pošto-anfca in nova trdnjava v naših mogočnih Karavankah. S Stola, odkoder se planincu nudi krasen in očarljiv razgled sirom slovenske domovine, lahko pridemo v 6 urah po robeh na Golico; brez težkoče lahko poplezamo v 5 urah na bližnjo divje razorano Zelenico in v istem času lahko dospemo na vrh Begunjščice, ki je v turistovskih krogi'- dobroznana vsled svoje bogate flore. In v dobrih 4 urah nas pot dovede črez ljubko, zeleno Mačevsko planino v prijazno in industrijsko Bistrico v Rožu na Koroškem. Stavba Prešernove koče, ki leži na Malem Stolu v višini 2193 m, je stala Kranjsko podružnico S. P. D. mnogo truda in veliko denarja; toda podružnica se je vedno vrlo zavedala navzlic vsem težkočam častne svoje naloge in jo je tudi sijajno dovršila. Zato pa v nedeljo 31. julija, kdor le more na Stol, da skupno praznujemo po trdem, rapornem delu, dan veselja, slave in novega u. neha slovenske turistike in slovenskega napredki'. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje vse Člane in prijatelje S. P. D. odbor Kranjske podružnice S. P. D. I. zlet gorenjske sekolske lupe na Jesealce. Od Nemcev in deloma tudi od klerikalcev ogrožene Jesenice so praznovale v nedeljo svoj narodni praznik. Gorenjska sokolska župa je namreč priredila semkaj svoj prvi zlet. Kar narodno in napredno čuti na Jesenicah, se je dostojno pripravilo za ta dan. Jesenice so si nadele praznično obleko. Iz vseh naprednih hiš so plapolale slovenske trobojnice v lahkem vetriču, ki je blagodejno hladil od solnca razgrete gledalce. Nebo je bilo našim Sokolom naklonjeno; za dar jim je namreč podarilo najkrasnejši dan, kakršnega še nismo imeli letošnje leto. V vrstah brummh nasprotnikov sokolske ideje pa so se raditega začeli pojavljati dvomi, ali je opravičeno ono na-sprotstvo proti Sokolstvu, ki se ga hoče vcepiti našemu ljudstvu v srce raz prižnico in v spoved-niči. Blagonaklonjenost neba Sokolstvu ga je udarila v prepričanju, da sta si radi njega nebo in leča navskriž. Kljub mnogobrojnim spletkam z nemške in klerikalne strani se je nedeljska sokolska slav-nost na Jesenicah obnesla kar najbolje, tako v moralnem kakor v gmotnem oziru. Sokolski zlet na Jesenice je pokazal, da je že skoraj dve desetletji trajajoče ponemčevanje te važne naše postojanke le slabo napredovalo, če ne nazadovalo in da naš narodni sovrag, podpiran od črnih krvnikov slovenskega naroda, še ne bo tako hitro zabil trdno in močno na Jesenicah pilota za vsenemški most do Adrije. S srdom in gnjevom so opazovali narodni in politični nasprotniki Sokolstva priprave za ta sokolski zlet, v svoji rahločutnosti so mu že prorokovali popolen fijasko; ko pa so zapazili, da jih zapuščajo celo njih lastni omahljivi pristaši, ki so dali radovednosti prednost pred strankino stanovitnostjo, niso mogli v svoji onemogli jezi drugega storiti, kakor da ao se z gerentom Čebul jem na čelu, deloma tudi iz strahu pred poplavom rdečih srajc poskrili med gladilnike in škarje ter tam premišljevali, kako naj bi se ma- Vraa ▲lbreekti Karljera. Vsem (Učnim gospodičnam v album. Kottee. Ia a« taktu tega refrena je plesala Angela. Toda hipoma, sredi nsjleplih akordov so se ji jelš zapletati nogo, kakor od slabosti, tako da je morala obstati. Doktor jo ja začudeno pogledal. Zdela se mn je bleda. •Ali vam je slabo, gospodična? Dovolite, da vas popeljem nekoliko ven, na svež zrak... Gotovo sto preveč plesali,« ji je dejal sočutno. •Prosim,* je lopnila Angela komaj slično. Srce ji jo jolo burno utripati. «Zdaj, zdaj,» je pomislila, — «sdaj se odloči...» Sla sta ven na balkon, doktor ji je prinesel kozarec vode. Zunaj je bila kiasna, vsa z zvezdami posuta zimska noč. Nemo molčanje je dihalo čez strehe mostnih bil. .. Osak trak luči je padal skozi visoko okno in ju obsvetljevsJ, stoječa v polmraku. Angela js zavzdihnila. •Se vedno vam je slabo, gospica t Dovolite, da faz tesneje zavijam, Sicer io mi le preala-dite. Hladno Je...» «Ne, ne!» je ugovarjala Angela. «Zdaj mi je tata sladko, ah, in tako težko!» «01 ol» sa jo čudil doktor s rahlo ironijo, • Prej neznane srčno rano...» ja pottiho zapela Angela in zardela. Doktor ji je sapretil ljubeznivo s prstom. •To je torej tista bolečina. In kdo je oni presrečni, ki mn veljajo vali vzdihi.. .?» Glas ji je drhtel, vsa rdeča je bila v obras, ko je odgovorila: •To si — ti 1» Privita se je k njemu ia mu z rasžarjenim obrazom nudila ustna v poljub; tista fina sveža, napeta ustna. Doktor je premišljal. «Cemu bi ne poljubil rože, ako se mi ponuja; ne bom jo oskrunil* ln brez besed se je sklonil k nji ter se dotaknil njenih kipečih, drhte6h uitnic . . . Angela pa ga je objela z obema rokama in poljubljala, poljubljala . . . Kakor v omotici je stal doktor In molče čakat, da se mn isvije is rok. Naposled je prenehala. Kakor izmučena je padla na klop. Skrila je svoj obras v dlani in je zaihtola tako bolestno in tožno, da se je stresalo vse njeno mlado, napol razvito telesca, kakor od silne, dolgo zadrževane bolečine. aČemn plaka!, dete, ti srčkano« krasno dete ?» jo je tolažil doktor in s svojo roko gladil njene mehka valovite lase« Angela pa jo ihteta, krčevito ihtela. •Oh, kako sem nesrečna, kako sem nesrečna, da sem se spozabila tako daleč... Kako si morem, jaz ubosica, misliti, da bi ae mogli vi kdaj ljubiti ... ali pa ... ali pa poročiti... oh, oh t> V tem trenotku je isprelelelo doktorja od nog do glave. Ves se je streznil, s sila resnim glasom je dejal: •Oprostite ml, gospodična. Morda sem ravnal netaktno, da sem vas poljubil Vedeti morate namreč, da sem ... poročen.» Dalje ni mogel Kakor obsedena je planila Angela kvišku, vsa kri ji je izginila z lic, oči so se ji zasvetile. •Hs, poročen t» je siknila, udarila s svojo nežno notico ob tla in odbežala kakor furija. Doktor je začuden strmel nekaj časa za njo, potem pa se je domislil Silno zaničljiv smehljaj mu je legel preko usten, nato pa jo zamahnil s roko, kakor bi hotel reči: «Fej, kako skvarjen otroki* — — la s lahkim, elastičnim korakom se je napotil v dvorano k svoji mali družbi, kjer sa jo pilo in pelo. • * e Ko sem zadnjič pravil to veselo, ginljivo, tragikomično povest svoji lepi prijateljici, mali zlato- I. prllotja „Gorcn]e»" gf. 23 z g. iyo ščevali z zlobnimi izmišljotinami nad svojim porazom. Na ta sokolski zlet niso prihiteli samo pristaši Sokolstva iz najbližje jeseniške okolice, po-setili so ga tudi zastopniki goratega Korotana in solnčne Goriške. Že na predvečer so dohajali na Jesenice gostje iz raznih slovenskih krajev, nedeljski dopoldanski in popoldanski vlaki pa so dovažali vedno nove, kljub temu, da sta se isti dan vršila še dva važna sokolska zleta, namreč v Zagorje ob Savi in Prvačino na Goriškem. Prvi zlet gorenjske sokolske župe na Jesenice se jc otvoril na predvečer s sejo sodnikov v restavraciji .Sokol", kateri je sledil v hotelu .Na pošti" prijateljski sestanek s tamburanjem in petjem. Tamburanje je oskrboval tamburaški odsek Jeseniškega Sokola, petje pa pevski zbor iz Kranjske gore. Razvila se je neprisiljena bratska zabava v prostorih hotela „Na pošti". Ta večer so prišli na Jesenice že tudi Sokoli - tekmovalci. Ob 6. uri se je pričela takmovalna telovadba posameznikov za prvenstvo gorenjske sokolske župe in tekma vrst. V gorenjski sokolski župi združena sokolska društva so postavila na tek-movališče 8 mož. iz tekme sta odnesla prvenstvo brata Benedek iz Kranja in Pristov iz Škofje Loke, katerima so razsodniki prisodili vsakemu po 90% Drugo mesto so prisodili sodniki bratu Jezeršku iz Tržiča, ki je dosegel 81-67%. tretje mesto pa bratu Ažmanu iz Kranja z 78 33%. Tekmovanja vrst, in sicer v nižjem oddelku, so se udeležili blejski, kranjski in škofjeloški Sokoli. Prvenstvo si je priborila blejska vrsta s 84-4%, drugo mesto Škofjeloška vrsta z 78*82%, tretje mesto kranjska vrsta s 67 5%. Posamezniki pa so dosegli tele uspehe: Brat Zagoričan z Bleda 97 5%, brat Sekovanič z Bleda 9085%, brat Lovčan iz Škofje Loke in brat Čelešnik iz Kranja po 8833% ter brat Vrhunc iz Škofje Loke in brat Peternel z Bleda po 87-5%. Še pred 9. uro so odkorakali Sokoli iz s slovenskimi trobojnicami bogato okrašenega telo-vadišča na kolodvor k sprejemu. Vlak za vlakom je prihajal na kolodvor in iz vsakega so izsfo-pale sokolske čete. Največjo pozornost izmed vseh je vzbujala močna četa mladega borovelj-skega Sokola s Koroškega. Kmalu so se razvrstile sokolske čete in odkorakale skozi Jesenice proti Milanovemu logu v temle redu: Odposlanstvo tržaške sokoiske župe, odposlanstvo goriške sokolske župe, odposlanstvo ljubljanske sokolske župe, predsedstvo gorenjske sokolske župe, staroste v gorenjski sokolski župi združenih društev, zastavonoše, sokolska društva gorenjske sokolske župe in sicer z Bleda, Bohinja, Borovelj, Javornika, Jesenic, Kamne gorice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Železnikov. Sokolski m vrstam je sledil ob glasnih zvokih tromb naraščaj. Kmalu po 11. uri se je pričel urejevati iz prevod, ki se je pomikal s »Slovensko Filharmonijo" na čelu preko Save proti Jesenicam, kjer so bili pred hotelom »Na pošti" nagovori. Izprevoda se je udeležilo okrog ¿00 Sokolov. Na celem potu je ljudstvo navdušeno pozdravljalo Sokole in jih obsipajo s cvetjem. Pred .Pošto" je pozdravil navzoče Sokole v imenu jeseniškega Sokola starosta brat Lovro Humer, ki se je obenem zahvaljeval župnemu predsedstvu, ker se je odločilo za župni zlet na Jesenice. Gospodična; M Schreveva je nagovorila Sokole v imenu slovenskega naprednega ženstva na Jesenicah. Odgovarjal je župni starosta brat notar Marin ček iz Tržiča v vznesenih besedah takole: Srce mi prekipeva in poje od veselja, ko gledam Vaše Vrste, ki mi glasno in razločno pričajo, da naša reč sokolska živo klije. Ako hočeš lasi ljubici s tihim obrazkom, se jo porodnica prav ad srca nasmejala tej žalostni zgodbi. Kajti ona ae misli Cisto nič na karijero, v njenem drobnem, deviškem srčku je preveč ljubezni, tiste resnične, mladostno vesele, brezskrbne ljubezni, ki cvete tamo enkrat, samo enkrat v življenju. Preveč poezije je v njeni dušici, preveč, da bi mislila na take pusto stvari, ki so ia daleč, daleč sa gorami... Nasmejala se je takrat moja lepa zlatolasa kraljičina, potem pa je dejala s otožnim, sočutnim glasom: «Ob, kako se mi smilijo te revice, ki se morajo tako pehati ia truditi 1 Saj nimajo niti malo časa, da bi vso sa trenotek okusile to resnično, vedro sladkost.., A midva, pa as jima smejiva ia se Imava rada, kajne, ia ne misliva nič na take reči. Kadar pa bova fe oba salo pametna in trezna In razumna, in če so bova le rada imela, takrat pa si podava roke za tisto postavno dolgočasno ljubezen, ki ji pravijo ljudje salon. To pa je se daleč, daleč ... hihihi 1» «Da, da, dušica 1» sem ji šepnil v uho ves zaljubljen, potem pa sem dahnil molčeče poljub v •vilo njenih zlatih las. imeti mir, se pripravljaj na vojsko. Da se je slovenski narod ravnal po tem pregovoru, bi bili mirni njegovi sosedje. Njegova moč bi jih bila brzdala, njegova slabost jih je takorekoč klicala k napadom. Zemlja Sinu, zemlja lepa, ti vsa si bila moja last, zdaj ozka kletka me zaklepa, ko vjel sem se v nesrečno past. Tako toži vleti ptič — slovenski narod, če se ozre po svoji nekdanji prostrani lastnini. Ali še niso siti njegovi sosedje, še ta in še oni kos njegove Eosesti jih miče, vsa tla izpod njegovih nog mu očejo izpodmakniti. Sedanjost in bodočnost mu odrekajo, samo še preteklost bodi njegova. .Minili sreče so in slave časi", tako toži pesnik Prešeren. Ali ni nikjer pomoči, nikjer rešitve ? Kvišku srca, pokonci glave 1 Rodil se je junak, ki brani kakor nekdaj kralj Matijaž staro pravdo sloven skega naroda. Kdo je ta junak? Šokolstvo! Zakaj? Sokolstvo uči, da se ljubimo kakor bratje. Ako pa nas edini ljubezen, ne bomo kakor razvezane Svetopolkove palice, ki jih je lahko prelomiti, ampak bomo kakor trdno zvezana butara, ki kljubuje s svojo močjo. Sokolstvo uči, da se ne ločimo po tem, kaj je kdo. Zenačimo se! Visoki, izobraženi se ponižaj, nizki, preprosti se povišaj I To bode potrojilo naše moči. Sokolstvo uči, da se potezamo vedno in povsod za svoje pravice, ki so poroštvo prostosti in da se protivimo krivici, ki je njena morilka. Sokolstvo uči, da napenjamo in natezamo svoje dušne in telesne moči, da jih zbiramo v mogočno rezultanto, da jih ne trosimo, ampak varčujemo ž njimi, da jih zastavimo za svoj narod, kadar treba. Sokolstvo uči, da ne bodimo kakor Črtomir, ki je pokazal misli visoko leteče in Šel v Oglej, ampak da imamo vedno pred očmi visoke namene. Z visokimi nameni rastejo tudi majhne moči in majhen je le oni, ki ima pritlikave namene. Sokolstvo je, se mi zdi, kakor svetopisemski Mozes, ki je peljal svoje ljudstvo iz dežele Faraonov čez puščavo v obljubljeno deželo. Tudi slovenski narod tlačijo mnogi Faraoni, tudi slovenski narod živi še v puščavi brezpravja, ali vreden je obljubljene dežele prostosti, pravičnosti in blagostanja. Sokolstvo je, se mi zdi, tisti goreči steber, ki je sel pred Izraelci. Ta steber bodi naša ljubezen do lepe naše domovine naša požrtvovalnost, naša delavnost, odločnost in neomahljivost. Sokolstvo je, se mi zdi, mogočna t romba, ki budi in drami zaspane in mlačne. Mnog in mnog Slovenec ne ljubi mile matere, vanj upajoče. Sokolstvo je, se mi zdi, kakor Nil, ki se razlije leto za letom po Egiptu, troseč povsod rodovitnost. Preplavimo s Sokolstvom lepo svojo domovino in iz nje požene naj krasne j ši cvet. Bratje! Čez* nekaj ur se razkropimo kakor apostoli na binkoštni praznik, po celi Sloveniji. Učimo svoj narod sokolskih lastnosti, krstimo, prenovimo in prerodimo ga po sokolskem evangelju. Ne opešajmo, neomahnimo! Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja. Te besede veljajo za nas, zapomnimo si jih I V telovadnici, tej visoki šoli rodoljubja, si naberimo novih moči. Bratje 1 Zdi se mi, da vidim čas, ko se bo po-sokolil ves slovenski narod In pel: Sokol sem in sokol bodem, kroj sokolski nosil bodem, kroj sokolski mi pristoja. Ako bode to, potem ne bo več povest domovine, kako rod za rodom gine, potem se ne bodo več krčile in ožile naše meje, potem se ob-istini pregovor, ki pravi ex ossibus ultor, iz kosti j naših očetov, ki gnijo in trohne v potujčeni zemlji, bo vstal maščevalec, potem bomo lahko peli: Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, akala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese, bratje, mi stojimo trdno kakor zida grada. Da ae to čimprej uresniči in v zahvalo za prisrčen pozdrav in rodoljubne besede kličem vsem na zdarl Burno ploskanje je sledilo tem ognjevitim besedam. Nato so se razšli Sokoli v različne gostilne k obedu, toda skoraj nato so že zopet bili na telovadišču, da nadaljujejo ob zvokih »Slovenske Filharmonije" izkušnje za javno telovadbo. Se pred napovedano uro se je pričelo zbirati na telovadišču številno občinstvo. Vsega skupaj je bilo nad 1500 gledalcev. Kmalu po 3. uri se je pričela javna telovadba, ki so jo otvorile Sokolice z vajami s kiji. Jako bogat vzpored javne telovadbe je bil izčrpan v razmeroma zelo kratkem času, ker so se vrstili nastopi neposredno drug za drugim. Ne spuščamo se v podrobno kritiko tega javnega nastopa. Omenimo samo, da je nastopilo pri vajah skupno 60 Sokolic, 112 naraščaja, 60 članstva pri orodni telovadbi in 80 pri prostih vajah članstva. Prezreti pa ne smemo učinka, ki ga je napravila ta telovadba na gledalce. Pripomniti moramo, da se je med gledalci nahajalo tudi več jeseniških Nemcev In klerikalcev, ki so svojemu začudenju nad to telovadbo dali duška z glasnim odobravanjem. Ta javni nastop po vsem svojem sporedu je gledalcem najjasneje dokazal, kako delo izvršuje Sokol in po teh prizorih je marsikateri mlačen Slovenec v svojem notranjem zopet začutil odločnost. Posebno pozornost so vzbujale vaje kranjske vrste na krogih in vaje ter skupine škofjeloške vrste, v kateri je telovadil bivši član jeseniškega Sokola br. Pristov, ki je s svojim nastopom pokazal, kaj zmore sokolsko delo. Zanimive so bile tudi ljubke igre naraščaja, ki so ravno pri mladini zelo umestne. Glavna zasluga za tako točno izvršeni spored gre pač v prvi vrsti načelniku župe bratu Evgenu Sajovicu. Po končani telovadbi se je razvila v Milanovem logu zelo animirana veselica; postavili so tjakaj 6 paviljonov, v katerih so jeseniške na-rodnjakinje stregle gostom. Pozornost je vzbudil na tej veselici zlasti pevski zbor borove!jskcga Sokola. Vsestransko povoljno, naravnost iz borno se je obnesel sokolski zlet na Jesenice. Jasno je pokazal, kako vrlo napreduje sokolska ideja med Slovenci, jasno je pokaza! tudi, da je neprecenljive važnosti za nadaljni razvoj slovenskega življa na Jesenicah, pokazal nam je pa zopet tokrat, da naj nam bodo pri sokolstvu Čehi vzor. Vsi sedaj na Bledu bivajoči Čehi so se namreč skoraj korporativno udeležili zleta in veselice. Uspeh nedeljskega sokolskega zleta je naj-povoljnejš, ker presega nade, katere se je stavilo do njega. Zato kličemo: Le nevstrašeno naprej! V sokolstvu je rešitev naših ogroženih in narodno eksponiranih krajev! Dopisi. Radovljiške novice. Orebne vesti. V pokoj je stopil vobfio priljubljeni in spoštovani nad učitelj g. A. Grlar. Mol je osivel v naporni učiteljski službi, kajti zre lahko s ponosom in zavestjo, da se je polteno trudil na polju ljudske vzgoje c*Iih 43 let, nad 16 let samo v Radovljici. Prepričani smo, da najde to dolgo službovanje tudi priznanje na najvišjem mestu in da se ae uresniči zaana prislovioa, ki se tako rada vporablja ravna pri učiteljskem stanu; Der Mohr hat. Dne 10. t. m. je imel na! «Sokol» prav lep praznik. Priredil je veselico, združeno z javno telovadbo. «Sokol* je imel namen prirediti to svojo javno telovadbo v najožjem krogu, toda is to skromne prireditve je nastala prava pravcata ljudska veselica v največjem obsegu. Pač najlepši dokaz, da ima radovljiški «Sokol» neko posebno privlačno moč. Obširni in bogato okrašeni vrt brata R. Knastlja je kril le pred določeno uro napolnjen občinstva. Prihiteli so mili gostjo Ljubljančanje, a aala zlata omotica je bila kakor vedno zastopana tako častno, da ji moramo izreči vse priznanje. A tndi domačinov je bilo nenavadno mnogo. »Sokola« so je zbralo ta daa okroglo 100. Tržič in Sk Qa Loka sta bila/ zastopana po častnih deputacijas, a lopo Stavilo telovadcev sta postavila «Sokola* s Jesenic-Javor-n ka ter Bleda. Umetno, da nismo pogrešali naših krepkih Kamnogoričanov. O telovadbi pisati podrobno kritiko, bi bilo odveč. To je bilo treba le videti. Ta telovadba je pač jasno pokazala, kako temeljito in smotreno goji slovenski «Soko)» svojo veliko za-dačo, svojo edino nalogo: telovadbo. In ko orno gie« dali ta milic* sta telesa, te krepko roka, to vzorno disciplino, prešinila nas je neka gjrka samozavest, da slovenski narod le ni zapisan smrti, temveč njemu je usojeno lepie, jasnejše življenje. Ta krepka telesa so pač najboljša in najgotovejia obramba, našega naroda. Naraščaj radovljiškega »Sokola» je nastopil pod poveljstvom brata Hrovata vzorno. Vaje a palicami kakor tndi konečna skupina so po« kazale, da je to prava pot, po kateri hodi brat vaditelj Hrovat, da vzgoji dovršene telovadce. Rodni telovadci so nastopiti najprej a celjakimi vajami tako dobro, tako dovršeno, da občinstvo ni hotelo prenehati s zasluzenim ploskanjem. In brat aaeet* Bik radovljiške Fžol io taršica sta popoln.mi zbila, a tudi udje, kar ga je bilo, je trpelo. Sedtj te na nastopili pravi pravcati puji dnevi. Tndi letoi se je uresničila Medsrdova pririovfca. Ceno lit 1 jen je je v Radovljici, kajti »novi. krompir predajajo tukajšnji ljudje ravno po 16 v kg, jajca so po 8 v komad i. t. d. Kovice ti Železnikov. V naiem prijaznem trgu je postalo precej živahno; osobito tista peščica brezpomembnih klerikalcev, na čelu .vrlega" konsumarja Renovca se kaže, kakor da so vse le oni, a drugi nič. Naj se le napenjajo« saj če bolj se bodo, prej bode eksplozija napravila konec. Za škofov sprejem se je župnik veliko trudil, da je večjo množico skupaj izbohnal, češ, poglejte, gospod škof, kako sem napravil Železnike klerikalne in zato so morali priti tudi na pomoč Čuki iz Selc. Ko bi škof vedel, kaka mešanica je med našimi Čuki, bi se nič ne čudil, da so prišli tudi selški Čuki. kateri ao vsaj deloma izpopolnili vrste že lezniških čukov, ki pridejo večkrat v navskrižje s sedmo božjo zapovedjo. Na dan škofovega prihoda pa je bila tudi veselica gozdnih delavcev v Dražgošah in Erecejšno število Železnikarjev je šlo v Dražgoše ljub slabemu vremenu. Tudi društvo „Sokol* se je udeležilo veselice v kroju skupno z odsekom v Dražgošah. Izborna zabava, krasno tamburanje in lepo petje ljubeznivih Dražgošanov, na čelu {fospod učitelj Stupica ostane vsakemu v pri-etnem spominu. Uprav osupnil nas je tako velik napredek Dražgošanov, za katerega se imajo zahvaliti svojemu učitelju, in miio se nam je tako storilo, ko nam je v lepem govoru gospod učitelj Stupica povedal, da je to najbrž že zadnja veselica pod njegovim vodstvom. Hudobni klerikalci, na čelu Čoč, domači in sosednji župnik, klerikalni selški občinski odbor, vse spletkari in laže proti gospodu učitelju, samo da bi se ga pregnalo, zato ker ga ima ljudstvo rado. Ako bodo mirno gledali Dražgošani, da se jim dobrega učitelja vzame vslel lažnivih spletkarij, je drugo vprašanje in le bati se je posledic. Gospoda učitelja čisla vse staro in mlado, nasprotno pa domačega župnika nihče ne mara. Zato pa proč z učiteljem I Danes živimo v pravih časih farizejev, ker tisti, ki so božji namestniki, teptajo pravico, ter bi mirne in poštene ljudi, kateri se ne podvržejo njihovemu gospodstvu, najraje križali, kakor so judovski duhovniki tudi Kristusa križali. Vsaka sila le en čas trpi in ta struna mora tudi kmalu počiti. Odkar je župnik v Železnikih napravil čukom kroje, se vsako nedeljo in praznik kažejo v krojih, ker nimajo nič svoje praznične obleke, in tudi na novo malo so šli na ostanke, kjer so jim vse skupaj pomedli, kar je ostalo še drugim. Veliko je bilo iz raznih krajev v nedeljo duhovnikov tukaj; in vsi so bili nasproti občinstvu prijazni in marsikateri je rekel, da tako nadutega duhovna, kakor je naš župnik, pač res nobenega na Kranjskem morda ni več. V nedeljo je župnik prav dobro potipal Renovca, ki vedno le za vrati ostane, kadar pride k mali. No, pa saj ni čudno, ker on že ve, zakaj ne gre pred oltar. Kogar peče vest, se pač vedno skriva, in tak je tudi naš .vrli" Renovc, kateremu posebno dobro diši svinjsko meso v dimniku. Šimenčev Janez je tudi zopet začel okrog kolovratiti in treba bode malo paziti na tega dobrega katoličana. Na Cešnjici že delj časa neka Prevka vdriha po gotovih ljudeh s svojim strupenim jezikom. Ženska, ki je na svetu samo, da prodaja lenobo in v kvar ljudstvu, naj molči in naj se ne Vmešava v druge zakonske ljudi, ki živijo polteno in niso svetu ostali nič dolžni. Ali se morda vi, debela mama, po župniščih vseh ne-lepih Čednosti naučite, ker vaše življenje tako nasprotuje Kristusovim naukom? No, pa le dajte odrihati, vam bomo že bogato povrnili, ker vemo, kje vas čevelj žuti! Novice ii Rateč. V Ratečah je ostro streljanje zopet v torek 26. t. m. Streljal bode dopoldan 8. lovski bataljon. V Planico hodijo letos v veliki množini tujd — vsakdo hvali izvir Save Dolinjke (Na-diže). Iz Rateč je krasen dohod čez planino Sovče-Zagoriče (ostanki sloven. protestantov) v Podklošter. Raz planino je razgled v lepo Žilo, na baško, osojsko in vrbsko jezero. Pot je markirana in zložna. Gori, gori na planine 1 Otvoritev novega , Aljaževega doe*a* ? Vratm. Nova postojanka S. P. D. je bila minulo nedeljo slavnostno izročena prometu. S ponosom lahko zre vsak Slovenec na to novo stavbo, ki se dviga pod navpičnimi stenami starega očaka Triglava v prekrasni dolini Vrata. Največja planinska stavba je to, kar jih poznamo v južnih Alpah, pravi planinski hotel. V novem „Aljaževem flota*" prenočuje namreč lahko do 50 oseb. Krasen dsn je bil In nebrojno množico na-prtenih turistov (300- 400) je izvabil v Vrata k otvoritvi novega planinskega zavetišča, ki se je slavnostno izvršilo. V ia namen je bral katehet Mlakar na prostem mašo, po kateri je Župnik Aljaž novo stavbo, izvršeno po načrtih inž. Ska-berneta, blagoslovil Slavnostni govor je govoril predsednik S P. D. dr. Franc Tominšek, ki je to priliko vporabil v to, da je številnim članom društva temeljito obrazložil vse dosedanje delovanje S. P. D., težkoče, s katerimi se je moralo braniti društvo, zlasti po krivdi nemškega planinskega društva in končno še zgodovino ravnokar svečanostno prometu izročenega .Aljaževega doma". Obenem se je zahvaljeval v imenu osrednjega društva vsem onim, ki so pripomogli k temu, da tako hitro, po lanski katastrofi, že stoji nov dom, ponos društva. Pred vsem gre zahvala župniku Aljažu, ki ni samo moralno, marveč tudi materijalno k novi stavbi mnogo prispeval. Zato pa naj se nova, lična stavba imenuje odslej naprej .Aljažev dom". Zahvaliti pa se mora dalje tudi g. inž. Skabernetu za njega brezplačno delo pri načrtih in tehničnem vodstvu stavbe. Govornik ni pozabil omeniti velikodušnosti g. primarija drja. S1 a j m e r j a, ki je prepustil društvu začasno svojo vilo v Vratih, dalje vseh darovalcev, pred vsem deželnega zbora, mestnega sveta ljubljanskega in zagrebškega, kakor tudi vseh drugih zasebnih darovalcev. Dobro uro trajajoče izvajanje so sprejeli poslušalci z navdušenjem. Na prošnjo župnika Aljaža se je potem zapela .Lepa naša domovina". Nato so govorili še g. dr. Šv igel j v imenu mestnega sveta ljubljanskega in zastopnika kranjskegorskega ter soške podružnice gg. dr. Tičar in dr. Gruntar. Vsi govori so izzvali pri poslušalcih odobravanje. Po oficijalnem delu slavnosti se je pričelo pravo planinsko življenje in vrvenje okrog .Aljaževega doma" in le težko so se ločili izletniki od njega v svesti si, da je .Aljažev dom" velikega pomena za razvoj slovenske turistike in so radi tega doživeli včeraj važen dogodek v zgodovini naše turistike. Ii &>kolje Laka. «Domoljub> očita našim Sokolom, da so bih pri županstvo kaznovani. Ta « Domoljub* ni zastonj «La til juh »I Zakaj ni Še ta čeden list povedal, da se naši Sokoli niso vlačili po mariborskih ječah, kakor neki loški Čuk? Nali Sokoli so res priprosti fantje, a zato so vseeno I) polteni in niso taki hinavci, kakor Čuk:, ki se obešajo na črne suknje, da se na videz delajo, kakor da bi bili sami svt-toiki. Vemo dobro, kaki svetniki so n*Ši Čuki. V torek, 12 t m. zve čar sera jih opazova', ko sem se no končanem delu Izjpre-hsjal po glavnem trgn. Štiri od teh poaočoih ptičev eo stali pred hilo g. Jjsipa Quzelja, na kateri je bil pribit lepak «Gorenjtke sokolske župe* ta I. zlet na Jesenice. Pred pol ure je bil ta lepak že cel in ko sem jas Sal mimo, ni bi o več nobenega Čoka, pač pa je lepak bil v kosih in je letal rattrgan na tleh. Ti Štirje so jo mahnili na glavni trg, kjer sla se jim pridružila še druga dva in vsa I a čukarija je bila tisti' večer največja sovražnica sokolskih lepakov. Pozoal sem te hudobne poško-dovalce tuje lastnine in so njihova imena na razpolago. Po glavnem trgu so peli, mestnega nad stražnika g. Krmca pa ni h io nikjer, da bi jih bil posvaril in jih naučil, k »ko se morajo obnašati. Govori se, da se je vložila kazenska ovadba radi očitanja, da je neka Mi -i ji na devica s palice, ki ima na koncu železni kavelj, trgala lepSk raz zid g. Hotnana. Radovedni'Smo na izid. Vsekakor je res, da zlasti Marijine device ns gledajo posebno rade sokoUke lepake. Hvala B>gu, da so nali Si-koli imeli nekaj plakatov odvert ia da so jih nadomestili z novimi tako, da se je jeseniški zlet vkljub jezi Čnkov in Marijinih devic vršil in le tako sijajno I Gosp. nadstražnika Krmca pa opozarjam, da v Avstriji velja 9 468 kazenkega zakona tudi za čuke in Marijine device in mu priporočam, naj malo bolj pazi na one backe, ki ponoči ne dajo mru in trgajo lepake. Povabi naj jih k gosp. Zupanu aa odgovor, saj on mora svojo službo vršiti, če hoče biti nadstražnik, pa če se tudi zameri klerikalnim prvakom, za katere je tako vnet — Pozneje sta sla dva Čuka nazaj. Eien je pobral tisti papir od raztrganih lepakov, ga lepo osnažil in stisnil v žep, čel da ne bo nihče vedel, kdo je trgal lepake. Ime na razpolago. Leopold Košeaina, čevljarski pomočnik pri Ivanu Berniku. Is Ž •lesniko?. Nal župnik vedno bolj govori. Zadnjič smo pisali, da je vpil nad nekim možem s pritnice «ta pikasti*, par nedelj pozneje pa je zmerjal nekega drugega 8 «ta sivim*. Posebne hudo ae je tazkoračil sad onimi dekkti, ki so se udeležile veselice v Dražgošah. Zmerjal jih je kar s cigankami. Mi bi svetovali dekletom, naj ga tožijo, ker od človeka, čegar privrženci kradejo smreke in ribe aH kar jim pod roke pride, si pač ni treba vsega dopasti. In ne bilo bi slabo, če bi se mu nekoliko prikrajšal predolgi jezik. — Hrastnik aa-pravlja klerikalcem vedno večje krita. Sprva so prav ošabno nastopali. Š mena je prinesel med delavce lop orlovih peres, in kateri delavec ni hotel vzeti peresa ia s tem pripssnati, da je «čuk», je bil odpuščen. Nekemu drugemu so dsli na izbere, da mora iz*top.ti is bralnega drultva ali ' ps postiti delo. Pa mož je raje postil delo, nego bi se uklonil, dasi ima družino in nič drugega kot močne roke. čast mul Naj si ga vzamejo v zgled oni, ki se tako boje, da bi jim klerikalci ne odjedli krajcar zaslužka, četni*! so gmotno dobro podprti, dvojim somišljenikom pa priporočamo, naj ae tndi >ai pri kupovanju in naročitvah ozen itdaikn «Vzorni lohki red*. V živahno debato so epetovano posegli aadeornik, Ruv, Salberger, Saga, Scbiffer. Koncem se je sprejel predlagani € vzorni šolski red* c malimi Spremembami soglasno. — Naduč telj Grčar je poročal obširno o stanju okr. učit knjižnico« Poročilo so je sprejelo soglasno in izrekla se je zahvala poročevalcem. — V stalni odbor so se Volili z vskli-kom: A. Grčar, M. Huth in I. Sega —-Radovljica in Jo?. Ažman — Bresnica, v knjižnični odbor pa: A. Grčar, M. Huth, Iv. S »ga — Radovljica, Jot. Ažman — Breznica in Iv. Semrl — Lesce. Samostojni predlogi so prilli tile v razpravo: J os. 2'-rovnik — Gorje predlaga, da posreduje e, kr. okr. lol. svet, da dobe posamezne lole «vozne rede*, — Iv. Sega — Radovljica predlaga: 1. da se odpravijo vsprejemni izpti pri prestopu is ljudsko lole na srednje kakor se to godi na Hrvaškem t 2. ponavljalna šola se prične s 16. okt. in traja do konca aprila s o žiro m na kmetske potrebe in na pouk v vrtnarstvu; 8. c. kr. okr. šol. svet izdaj •popis okr. glavarstva*, ki ga izdela učiteljstvo rado v. okraja, tvarno uredi odsek 3 učiteljev. V ta odsek se volijo: I. Siga, VaL Zavrl — Begunj« in J. Zupančič r- Rateče. Vsi predlogi so bili vsprejeti soglasno. Predlog Val. Zavrla, da naj izda c. kr. del lol. svet imenik lol. nor mali j, ss je za eno leto odložil, ker je pojasnil c* kr. okr. sol. nadzornik, da izide v kratkem aa Dunaju stičen zaznanek teh normalij. Po uradnem delu se je vršilo skupno kosilo v znani gostilni Knofi, kjer smo bili izvrstno postrežem. Zabava je bila nad vse prisrčna in tu ni bilo opaziti one oskečnosti, kakrlna vlada le v mnogih krajih. Ja pač prišlo v na! okraj spoznanje, da smo si učitelji in učiteljica po staoovskik zahtevah sabi najbližji in da le v skupnosti dosežemo lahko kaj. Vrsto napltoic je otvoril Iv. Sega, ki je napil navzočemu e. kr. okr. glavarju kot zaščitniku učitsljstva prve instance. Za« hvali so mu je glavar, povdarjajoč geslo «z združenimi močmi* ter napil n&teljstvu. Jss. Sedlak — Jesenice napije navzočima duhovnikoma, domačemu župniku in kaplanu, porivajoč jih, da delu* jeta pri svojih šobratih aa to, da podre tudi med ta sloj misel, da je zvišanje učiteljskih plač nujno. (Ia* vzooi župnik sa mu zahvalil ter povdarjt, da bi on takoj zvišal plače nöitwljstvn, ko bi bil on deželni finančni minister. A v g. Jentko — Bled napije c kr. okr. lol. nadzorniku J. Janežiču kot pedagogu-nadtorniku. Učiteljevo mn je priredilo viharne ovacijo, najboljši dokss, da je mož na svojem mestn. Nadiornik J. Janezi č napije starosti radovljiškega učiteljstva A. Grčsrju, ta kar se mn ts grajen zahval'. — Čas razhoda jo le prehitro prišel. Ii Amerike Dobili smo prav značilno pismo iz Amerike, ki ga priobčujemo v izvlečku, da spoznajo naši cenjeni bralci sodbo amerikanskega Slovenca o našem listu in naših razmerah. .Uredništvo .Gorenjca". Kranj, Kranjsko. Cleveland, 25. maja 1910. Slavno uredništvo: Priloženo vam pošiljam kratek dopis in članek o ameriških knjižnicah. Ako se vam zdi primeren, ga priobčite. Vedno večji fanatizem v klerikalnih in drugih krogih me silno žalosti, ker na ta način bodo Slovenci vedno tavali svojih sto ali 50 let za drugimi narodi. Vaš list se mi zdi še kolikor toliko neodvisen in zmeren in ima nekaj svetovnega pregleda in se tre spušča v osebne zadeve posameznikov, zato Sem se obrnil na Vas. Hotel sem napisati še več novic, pa se moram ravno sedaj pripravljati za skušnje na tukajšnji .Western Reserve University". Prihodnjič pošljem članek o velikem .angleškem Ciceronu", kottvertitu kardinalu Henry John Newmanu, ki je bil najbolj svobodomiseln kardinal, kar jih je Še kdaj bilo. Zlasti za mlade duhovnike bi bili taki Članki zanimivi, ker bi se naučili bolj samostojno misliti. Vsaka drobtinica, ki bi padla na dovzeten prostor, bi poplačala trud Kranjska mora postati bankerotna, vspričo modernih zahtev ali naj pa ljudje še nadalje živijo v uboštvu in revščini kakor so dosedaj, dočim se bodo drugi narodi veselili življenja v udobnosti in zadovolj-nosti. Treba ji je gospodarske povzdige, katere pa ne boste dobili z mrtvim kapitalom, ki leži po hranilnicah ali pa pod vodstvom duhovnikov v politiki, ki ne razumejo najprimitivnejšega bu-sinessa. Istotako ne boste napredovali, če bode Slovenec bojkotiral Slovenca nasprotne stranke. Vse to sami dobro veste, vendar morda nimate tako konkretne slike pred seboj, kakor mi, ki živimo med podjetnim narodom. Ravnokar je izšel 5. snopič .Več luči!" pod nasloyorn Št I a-i črtice namreč: Nekaj ti življenja fajtaoštra Bižidarfa Kozaaeratka. — Kako dolg rep Je lamel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedel sa ..nebeške kraljestvo". in KraileolC in berač. Spisal Mark Twain. Cena broširan 40 vin., trde vezan 60 vin. > V Kranja, dne 83. julija 1910. * Cesarjev rojstni dan ima letos prinesti lepa darila za — častnike. Predvsem se jima izvesti ran-tiran je zadolien h oficirjev. Nekatere lažje sodnij-ske kazal se imajo izbrisati. Vpeljati se ima 35 letna služba namesto 40 etne na ta način, da se šteje vsakih 12 mesecev psi čotah za 15 mesecev, le da ne sme prebitek presegati 5 let. Peazioniraaim oficirjem, ki so bfli vpokojeni pred regulacijo plač, se imajo poazije zvišati za 25 do 33 odstotkov. * KJarikalisrai še Čelktra nima pravih tal ne med Čehi, ne med Nemci. Vendar sa pa še dolgo trudijo češki iu nemški klerikalci, da bi pridobili več pristašev. Zadnji čas zlasti rogovih j o nemški klerikalci po severnem Češkem, pa sklcujejo tako-zvane katoliške shode. Tudi v Libercu so ga sklicali. Nato je občinski svet sklenil, da se poslej cficielno ne udeleži nobene cerkvene slavndsti več. — Nekoliko odločnejšega aaatopa proti rimski vojaki bi tndi drugod ne škodovalo. * Zemljiška odveza boieBiklh kmetov, ki je že v avstrijskem državnem zbor povzročila hude viharje, je zdaj na dnevnem redu v bosanskem sa* boru. Vlada je predložila zakonski načrt, ki pa ae izreka obligatorične odveze, temveč le fakultativno, takozvaao «prostovoljno* odvezo. Vlada meni, da ne bi bilo koristno, če bi se osvobodili vsi kmetje, čel, posledica bi bila ta, da bi male kmetije kmalu prišle na boben in potem bi le nastala veleposestva. Prostovoljna odveza pa se ima vršiti s pomočjo deželnih sredstev ia deželnih organov. * Vstaja v Albaniji. Turška vojska je imela pri Bici ljuto bitko z Vstali iz Ljume. Araaiti so se morali umakniti in so imeli velike izgube. Istočasno je vojaka imela krvavi boj na dveh meatih v Gilaaskem okraju. Tudi tukaj so se morali uporniki umakniti. Turška vojska pa je vjela 8 albanskih kolovodij. V boju je padel brat albanskega vodje Ademo Kabaie. — Vojska se je napotila is Ple-metine v M predora, grof Cekoni, je dne 18. t m. umrl v Udlnu. Bistriški župnik Pibe; mu je dal zvoniti, da je odmevalo daleč naokrog. Menda v zahvalo, ker sta bils prav debela .prijatelja". Gostilničar Klendlaast iz Predtrga pri Radovljici, znan iz žalostne afere s pokojnim Pra-protnikom. ima zelo dolg jezik, ki ga utegne še tepsti, zlasti ker sodmjska obravnava zaradi udarca, ki ga je zadejal Praprotniku, proti njemu še ni končana. Ko je namreč v njegovi krčmi sedela družba, razgovarjajoč se o tem in onem, pravi nek dostojen pristaš S. L. S.: .Čez Sokole nič ne rečem, čez čuke pa tudi ne, ker je tam moj sin za nekaj viš'ga." Bahavi Kleindienst pa se mu odreže: .Kaj bodo Sokoli, če ga enkrat kvofš, je pa hin". Brez vsakega drugega komentarja. Žnaaastve Predira pri Radovljici je prejelo v sredo obvestilo deželnega odbora, da je poljedelska ministrstvo dovolilo 40% prispevek sa podaljšanja radovljiškega vodovoda po Predtrgn, sa Hrase, Studenci re ia Ljubno. S tem je izpolnjena želja teh vasi, da dobijo tndi preprotrebni vodovod. Is Škofje Lake nam pišejo: Kako se naši klerikalci silno jate, če Sokoli napravijo kak izlet ali javno telovadbo, je znano. Vsako tako sokolako prireditev osmešijo, da ti ljudem metali v od pesek, ker se sokolskega dela boje in pa ker Sokol ne mara >n ne bo nikoli hlapčeval rimskim mogotcem tako kakor čuki. Javno ali tajno hajskajo klerikalci zoper sokolstvo. Tndi zdaj, ko je «Goreoj->ka sokolska tupa» napravila svoj I. zlet na Jesenice in je dala razobesiti za to lepake po našem mestu, so se klerikalci križali pre 1 tono.! 1 epaki, kakor da bi to bili sami papirnati hndobarji Poslali so v boj zoper lepake svoje podrepnke: Čnke in Marijine device; najeli na so tndi nevelne otroke sato križsrsko vojnnl Čoki in Marijine device so trgali lepake «Gor. sok. župe* pod varstvom temne noči, kakor tolovaji, ki se boje belega dneva, otroci pa ao izvrševali to bogoljutao delo kar podnevi. Sle« čajno so tudi naleteli na te negodnike. Ko so pa vprašali otroke, kdo jim je ukazal trgati sokolske lepake, so se ti kar na lahko odrezali: «M'ai*trant» i Na vprašanje ps, kdo je ministrantn to naročil, ao pa ctreci odgovorili: »Gospodje*! Kdo so ti .gospodi** nnm ni treba praviti. Služba arovlsjoridasea deželico i šivlaosdrav-aika je razpisana za sodni okraj Brdo. Službeni prejemki znašajo od 1000 K (začasno) do 2100 kron na leto. Prošnje z dokazili o starosti, znaju slovenščine in nemščine in o živinozdravniški usposobljenosti je do 10. avgusta 1910 poslati deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, kjer dobe interesenti tudi natančnejša pojasnila. Il Lnkevlne pri Domžalah: Dne 2. julija 11. preminul je g. Vekoslav Škoftc, posestnik in gostilničar v Sv. Vidu pri Prevojah, bil je podporni član Sokola v Domžalah od dneva ustanovitve. Sokol ga je tudi spremljal na zadnji poti na Št Vidsko pokopališče. Bil je vrl naprednjak. Vse svoje imetje je ostavil občini Prevoje, odnosno kr. šol. svetu občine Prevoje. Njegova čista za- Euščina bode znašala okroglo 30.000 K. Bodi mu lag spomini — Dne 18. julija L 1. izginila je iz sodne pisarne zemljk. oddeleka c. kr. okr. sodišča ns Brdu „anker" ura z dvojnim pokrovom (ura tula srebro), na eni strani je imela znamenje avstr. grba z zlat m udelano in na drugi strani konjička Pred nakupom se svari; v slučaju, da se pride na sled, naj se blagovoli javiti mestni policiji, ozir. sodišču na Brdu. nanašali številki je dodan letak špecerijske trgovine I. Ev. Potrebia. s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hiši 1?2 2 gosp. Franoa Šašteršlda ne Primskovam prt „Želexnem mostu'. >oooooocooooooo /r0/ tovarniško znamki priporočamo ft/7/^//c/ pridatek / kofpriinšno IiUfi/UJ/M is ksvo I 0 *t*» "Vt Stanovale obstoječe iz treh sob In kuhinje ter pripadajočimi stranskimi prostori ss odda takoj V hiši Št. 163 Jfctd 50 receptov vsebuj« kuharska knjiga, ki Jo Je Izdala Prta kranjska tovarna tast'it!n v Ilirski Bistrici. Ivrdka Jo raipošilja vsakomur tas'onj In poštnino prosto. 72 s—2 ta Je prijatelj naš pravi, KI nas krepf, Da smo čvrsti In zdravi! Želodčni liker .FLORIAN** ne slabi In ne omami, kakor razne opojne pijače, ampak daje moč In veselje do delal ■ Hier K 2-40. » .4-80. Naalov za naročila t .FLORIAN«, Ljubljana. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost rSvarilo pred ponaredbami. Su£JLUoJ ■ 5mlmt-owo milo jc presuo sarno z Imenom Schieb» In z znamko „1 e I e n". .Več pora lastnik Ignac Foek. 173 1 ' Preklic. Podpisani preklicem vse, kar sem govoril o g. Antonu Rajgeljnu z Jesenic razžaljivega in obžalujem, da sem ga brez povoda žalil. 174t Intii Kamar posestnik w Straittia it 63, ». prlloja ..Gorenjcu" if«y. 29 g 1.1910. 0\\Jor\tei) slaščičarje! Clljtidr)© jauljarr) $\a\J. obhodu o m«5tti ir> r>a dejcll, d* 5«n> $u©jo st«r©3r>«r>e 5l«5cic*rr)o "W O ulici pr«rr>«$tilei r>a glaUr). trg \) bi$o g. 3. ^a^slarja $t.11 I^ajtiljtidrjcjc pro$in> $\aO. obeir>$tiJo 3« obilen p«5«t. ^>o$tre|bei je gagotoLHjeo« r>«]5ol!dr>cJ5« 3 i>edr>o 5L»c|lrr> in fWn> r«3lic5r>irT) pceiiJorr) ir> $l*5cic«n>i. <9g. trgoLieeiT) 5« tiljtidr>e> priporočart) 3« obif« naroči!« k^odilcLJ ir> bi^kL»!tr>«g«i blaga la$tr>ega izdelka. (£g. trgOLiccrt) pri Ucčjcnr) odj«rt>ti prlrr)«r«r> popti$t. m 3-2 3 odiicf>irT> $po$te)L>«r)jen) rT)tarijta $ar)der. ^a drobrjof 0« debelo! Sprejme se takoj krepkega trgovskega Vajenca za vetfo trgovine. Več pove upravništvo »Gorenjca". 168 2—2 Slab želodec ne prenese ničesar in vsakdanji vzrok tega je: br< zslastnost, bolečine želodca, slabost, nerodnosti v prenavljanju, glavobol i. t. d. Gotova odpomoč proti temu so 69 12—7 Kaiserjeve karamele iz melise. Zdravniško preizkušene! Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepčujoce sredstvo. Zavoj po 20 ln 40 vinarjev v tekarsi V Tržiča. - Matija Ažman mtear;Era*ia8 nasproti klobučarjem Ovčjaka nainanja slavnemu občinstvu, da je prevzel obrt Mihaela Panterja v Krati ju wtr za Izdelovanje mrtvaških krst ker je bila niša onega prodana. 92 e- n Krste se dobe vsakovrstne in po najnliJUi cenah. Mestna hranilnica v Radovljici m ]e prvi najvarnejši ln najvedjl zavod za nalaganje ienarla i pol. oKr. K«itoifl|ica na Gorcajslcn Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obresto vanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mešBtO R&clOVljlca z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K« :: Mostna hranilnica f Radovljici dajo največjo varnost ta hranilno vloge mod vsemi dragimi denarnimi savedl na Gorenjskem, lato nalagalo e. kr. sodnije ta dragi c. kr. uradi vso vlogo od nedolotnih otrok in drago denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obreštovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, I6V3, 1973 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača naprav jeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestlO ara* nilnloa v Radovljici so pa dolga docela isnebi, dasl plača v celi dobi že sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih. 165 —8 Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. iOli 1 1 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000 I. Stritarjeva ulioa ŠtOV« 2 Rezervni fond C 450 1 Podružnice v Spljotn, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 78 62—19 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Ol Kupuje in prodaja srečke In vrednostne pa- 2 (O pirje vseh vrst po dnevnem knrsu. HraiiUite vloge m obrestujejo po 5 oditotkov. Izdaja hraoiaih znamk. JWjtr. krulili, Kreditna ii staVIcaa dražba Contraía reg. zadruga t cm. poroätvoni. Thaobaldaaaa« 4. - Uradna kontrola. Domače braitMee se dobe zastonj. 103 52—16 Loterijska srečk* dne 16 julija 1.1. Trit 26 43 24 31 38 IVI Iv J K> s* MJ~ tako) spr«|B*|o proti dobrean iuUika 1693-2 v ladelovalnici perila E. Kotzbek KRANJ :: Olavnl trg. G. Tonnies v Ljubljani £M tovarna za stroje, železo in Vovinoli varna pri porota kot posebnost lasje in vaa atroja ta obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. KUpli Ve« ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd.-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. Tesin ob L, ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinaloih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi t dosego lepega, mehkega in nežnega binta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parflmerijami i. t. d. M 40-24 166 5—2 LASE ženske, odstrižene in zmešane plačuje najboljše VALENTIN ROZMAN brivec v Kranju nasproti župne cerkve. Jzdelovatelj 0. Seydl iubljana, Spital.~Stritar. ul. 7 Hotel Tratnik „Zlata kaplja" LlnMJana, Sv. Petra cesta §t. 27 v bližini kolodvora. 14410 7 Lepe zračne sobe. :: Električna lnč. Priznano fina kuhinja.:: Izborne pijače. Nizke cene. :: Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. Vsako gredo pri ugodne« vreaonn , vellfc koncert. m m Proizvajanje splrituoz o^ajo^^trvo^^s^o^o^ kot prosla obrt, kakor tudi Izdelovanje brezalkoholnih osoeinjoClb pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro »Špirita osen 83857" na anoočno »kapedicij o M. Dnkea Naohf., Dunaj 181 10—10 m □ nnznnniLO in priporočilo Slavuemn občinstvu nllndno mmmUm, da sem prevzel s 15. julijem 1.1. trgovino galanterijskega In norimheršbega blaga, papirja, igrač, šolskih potrebščin Jn otroških vozičkov ttirdhe Janko Koctnut Kranj, Glavni trg 3 zraoen tnpne cerkve. Ker se naha|a o trgovini zelo veliko zgoraj omenjenega blaga In ml radi prenovitve moje glavne trgovine piimanjknje prostorov, opozarjam slavno občinstvo In cenjene trgovce na zelo ugodne tovarniške cene, da se Clmpreie zaloga razproda In ml bo mogoče potem otoorUI - o podružnici - modni salon za damske klobuke. Potrudil se bodem vedno cenjene odjemalce dobro in : točno postrečl, prosim za enako zaupanje In naklonjenost kakor dosedaj o mo|l glavni trgovini. H. Mamic 17& 2-1 OHletrgoillna galanterijskega in modnega blaga. INGER šivalni stroji za ose le mogoče II-:: oalne namene, z Dobe se v vsi h naših prodajalnah SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42-19 Podružnic pov«od. Podružnice povsod. Kranl it. 53, nasproti c. fcr. polte. ii318-7 Popravila šivalnih strojev se izvršujejo v osli delavnici točno in stvarno. SINGER Co., delu. družba šiv. stroje?. Največja in najstarejša trgovina s švainimi stroji v Avstriji. Kran|9 fiUronl trg 53. Konc. zobarski atelje tli ifcčv Hrattin od sedaj nadalje samo v Jtritari«*« ulici 7. 44 62—28 Konc. zobotehnični atelje Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 49 52-26 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv« stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje sastonj. £jttbljani Glinaste peči 147 62 6 fttedllnlate, banje za kopali, kakor tndl Upa, vase ta drage glinaste ladolke v vseli barvah, trpoiae ln eeae priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna po6i In glinastih izdelkov v LJubljani. ■ ■ Električna gonilna sila,. ■ ■ Tovarna oljnatih bart, laka i« firocla Brata čberl5 erkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja fitaMia«a Miklošičeve ulice S, IJVVIJOHO nasprotihot. .Unlon* Ustanovljeno 1842. ■ Telefon 164. ,62—46 DDDDOODDDD Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londona ln v-Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno priporoča cenjenemu občinstvo svojo delavnico v izdelovanje vseh vrat oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno In ceno ter se sprejemajo popravila. Specijilist f izdelovujv trikov !i siloiskii sokesj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela na* tančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—20 209 62—48 Največja Irpii 11 toajam Rudolf Rus nrar t Največja zaloga nr, zlatnine ia srebrni*e. Ceniki poštnine prosti. F»025or! Zaloga gramoionov najnovejšega sistema :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leti 1885. Vina štajerska/ dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna 1 ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 62-84 Pigro- Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova oesta 20 O £attff Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne OT^e amOJaOSJg| železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—62 LJUBLJANA ::: SalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. nradnikov Bogat* zaloga pohištva mke vrste v vseh oenah. Ogle-dala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeolJaJIteta: Gostilniški stoli. Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki §mi, Modrool Iz žična-tega omrežja, afrh danske travo ali žime, prvo vrsto rodno v zalogi. Za spalno tobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oorave za jedilne eobo, salone, predsobe, fíele garniture. ¿a sooo i postelja, nočna ornarlos, o-mlvalna mita, obešalnik, mita, stensko oglodalo. ŠpoolJaJttete r nevestinih balah. Voliti prostori, prh tltčno ln t I. nadstropju, čudovite pooonl za hotelo, vile In ta letovišča 62 gld. Wf Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene Bo pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gr g nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi i " Mojzlli VodniKn >ri kamenarikem mojstru = ulica = lliTOl^^ ((;(;( ml i; hm K :i m m n v. i; i: mm -tinin ( i: mi m H 76 24-20 prva tovarna naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destiiat za mesto Kranj, Škofje Loko la Tržit pri gosp. F. TKIUjl depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice ia pokušajo so po 48 ?iu. In se dobijo pri g. Dolenzu. VcltHansHa zaloga slamniKoV vsake vrste po tovarniški ceni prodaja is1!! Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. : Edini : zoboZzr: atelje Olf Kanili dr.Eduard I\l dlljll GloboCnlk u isti hiši, kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacije vsak dan, tndl ob nedeljah. 220 52 -46 Čitajte in priporočajte kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv Dr. Ernst Kampf, BeljaK (Villach). Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. 156 10—6 JOS. WEIB L J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikova ulioa