KOLEDAR Uaba^ljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru r. z. z o. z, zk leto 1929 MARIBOR Samozaložb« — Odgovorni urednik: Kopie Rado, Maribor Tisk Mariborska tiskarna, predstavnik Stanko Datela, ravnatelj, Maribor «sam 9U0ÒL* MOSSI s is« ■ Àto . paréte z Benzit- : ;,; nodrtulem,imate dva čistilca : Pralna,možnost z izvrstnim milom in* .energično'?àsló*o;-v janje z Benzitom. j Benzit jev razkrojey^'i^?? sredstvo* katero z ;vjri trudom največjo nesnago . odstrani. — Benzit deluje, ne. da bi pri tem blagor' poškodovalo, ker nesnaga . se razkroji. ’, Benzit-nadmilo vsebuje . veliko, množino Benzita, kar lahko zapazite na svežem j vonji» Benzita. ; Milo Mi Benzit tvurtf^*" srečno dopolnitev* ker skupaj delujeta : Benzit razkroji nesnago in milo isto izpere. Perite z Benzit-nadmilom vse Vaše. barvasto perilo ! Benzit-nađmilo varčuje naj-finejše tkanine, svila pridrži ' Svojrpbptejiaji.ibiisskrii' I Perite z Benzit-nadmilom I ; vse mastno perilo, metle za prah, krpe za prah in podobne umazane komade. Ker Benzit-nadmilo razkroji kemično" vso ^nesnago, olje ia ‘, mast. Peritejz Benzit-nadmilomS' po mogočnosti mrzlo ali mlačno. —“‘Ne drgnite in : ne kuhajte perilo^pO‘nepotrebnem 1 r Nadmiio OBVIZII 2 8®®^ ® ÄSw IH Hs učinkom Tvornice ZIatorog,sMaribor inanmKiaBRpiBnuB Moderno pjrtm/e j§t BenseU-nadto&žlotn! BISEPNOBELl ZOBDE DEHTEČA USTA ▼▼▼TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTY MARIBORSKA TISKARNA in Tiskarna knjigoveznica litografija, pldka-terski zavod. - Eno-večbarvne tiskovine, lepaki, letaki, etikete, diplome, delnice itd. Največje in najmodernejše grafično podjetje bivše Spodnje Štajerske. - Podjetje je bilo za svoje prvovrstne izdelke večkrat odlikovano. Centrala: Durčlčeva 4 / Podruž. Stiossmayerjeva 5 MARIBOR Samozaložba — Odgovorni urednik: Kopič Rado, Maribor Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor KOLEDAR nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru r. z. z o. z. Telefon št. 135 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□üuunnronnnnnnmn □ □ □ p □ □ □ D □ a □ □ D □ □ □ □ n ——:----------------------------—-— ---------u I □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnannnnnnnnnnnn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnn VIKTOR KOSI Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami M. M. W W Maribor, Kralja Petra trg št. 9 u H n □ □ □ □ □ D □ □ P □ P D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ P □ □ □ □ □ □ P □ □ □ □ □ □ □ □ P □ □ □ □ □ P □ □ □ □ □ □ Podravska Industrija sadnih! izdelkov Trubarjeva ul. 9 Maribor Trubarjeva ul. 9 proizvaja brez saharina, brez esenc, brez ekstraktov, brez drugih škodljivih kemikalij iz svežega sadja in grozdja malinovec, bezgovec, borovničar, črešnjev sok, grozdni sok, jabolčni sok, ribezov sok, višnjev sok Brusnice-kompot Sadne konzerve Naši izdelki so bili odlikovani z zlato svetinjo na pokrajinski — " obrtni razstavi v Mariboru leta 1922 ■■ ■——É □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D n p □ □ □ □ □ □ □ p p □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n n □ □ □ □ □ □ □ □ □ 1 □ □ □ □ i n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Jakob Perhavec Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Gosposka ul. 19 ^^ElPibOP Gosposka ul. 19 Vedno v zalogi pristna domača in srbska slivovka, brinjevec, tropinovec, droženka, nadalje vse vrste likerjev, rum, konjak in Na drobno! sadni šoki. Na debelo! □ □ □ □ □ □ □ U □ □ □ fr □ g □ Koledar za navadno leto 1929. Navadno leto 1929 ima 365 dni ter se začne in konča s torkom. Začetek leta 1929. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne s 1. adventno nedeljo, 1. decembra. Letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 3. uri 35 minut zjutraj. Poletje'še začne 21. junija ob 23. uri 1 minuta zvečer, jeseni se začne 23. septembra ob 13. uri 53 minut popoldne, Zima se začne 22. decembra ob 8. uri 53 minut predpoldne. Mrki solnca in lune leta 1929. Leta 1929 bosta dva solnčna mrka. Luninega mrka ne bo. Solne è mrkne popolnoma dne 9. maja ob 4. uri 33-minut zjutraj in deloma dne 1. novembra ob 10. uri 12 minut predpoldne. Oba mrka sta pri nas nevidna. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano òd 1. adventne nedelje do Božiča in od pepelnice do velikonočnega pondeljka. H Premakljivi prazniki. -Septuageßima: 27. januarja. — Pepelnica 13. februarja. — Velika noč: 01. marcaž— Križev teden: 6., 7. in8. majai. -—Kristusov vnebohod: 9. maja. — Binkožtha nedelja: 19. maj^. —: Sv. Trojica: 26. ,maja. — Sv. Rešnje Telo: 30. maja. — Srce Jezusovo: 7. junija. — 1. adventna nedelja: 1. decembra. — Od Božiča do pepelnice je 7 'tednov in 1 dan. Državni prazniki, 1. Vidov dan: 28. junija. 2. Ujedinjenje SHS: 1. decembra. 3. Rojstni dah Nj. Vel; kralja Aleksandra: 17. decembra. Kraljeva hiša Karagjorgjevićev. t Nj. Veličanstvo kralj Peter I., rojen dne 29. junija 1. 1844. v Beogradu. Poročil se dne 30. julija 1883. na Cetinju s "hčerko črnogorskega kneza Nikole, kneginjo Zorko, ki je umrla dne 4. marca leta 1890. Za kralja Srbije je bil izvaljen dne 2. junija 1. 1903 Prestol je zasedel dne 12. junija I. 1903. Kronan je bil v Beogradu dne 8., a maziljen dne 26. septembra 1. 1904. v Žiči. Dne 1. decembra leta 1918. je postal kralj države SHS. Kralj Peter je umrl dne 16. avgusta 1. 1921. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander, rojen na Cetinju dne 4. decembra j. 1889., ki je bil od leta 1914. kot regentiprestolonaslednik izvrševatelj kraljevski oblasti, je bil jpo smrti očeta kralja Petra L proglašen 16. avgusta leta 1921. za kralja Srbov, Hrvatov, in Slovencev. Poročil se je dne 8. junija 1. 1922. v Beogradu z rumunsko princezinjo Marijo (hčerko rumunskega kralja Ferdinanda I. in rumunske kraljice Marije), rojeno dne 8. januarja leta 1900. Prestolonaslednik Nj. Veličanstvo kraljevič Peter, sin Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, rojen 6. septembra 1923. v Beogradu. Nj. Veličanstvo kraljevič T o m i s 1 a v, sin Nj. Vel, kralja Aleksandra in kraljice Marije, rojen 19. januarja 19^8 v Beogradu. Nj. kraljevsko Veličanstvo kraljevič G j or g j e, rojen na Cetinju dne 27. avgusta 1. 1887., brat Nj. Vel. kralja Aleksandra. N j. Veličanstvo princeza J e 1 e n a, rojena na Reki dne 23, oktobra leta 1884, sestra Nj. Vel kralja Aleksandra.. Poročena! v Petrogradu s knezom Jovanom KonstantinoviČem dne 21, julija leta 1911. Nj. Visočanstvo Arzendje K a r a g j o r g j e v i č, brat Nj. Vel. kralja Petra, rojen dne 4. aprila leta 1859. •Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arzenija, rojen dne 15. aprila 1. 1893. Poročil se je dne 22. oktobra 1. 1923. s princezinjo Olgo, hčerko grškega kralja. Takse in pristojbine za različne listine. Vsaka pismena vloga ali prošnja . ... . Din 5,-^ če se zahteva, tudi odgovor še............... . »i 20.— vsaka priloga« mora biti kolekovana............... » 2.^ ako je priloga kolekovana že s kolekom izpod Din 2.— I se mora kolekovati na Din 2— . ža pritožbo (priziv) na višjo oblast . . . . . . » 20.— trgovski računi do Din 100.— ... . .... » . . .0.1.0 * & na^ *' ÌÒ0*— ....... 0,20 pooblastilo generalno .... . . . ... ... » 20.^f 1 » spècialno . . . . , . . 10.— vsaki plakat ali objava, ki se prilepi na vidnem mestu (okna, vrata, zidove itd.) za vsaki izvod . ... » 0.10 reklame'stalne izpod K’ m*................. ...» 40.-V -» » od K 2* do 1 m2 .. i . . 1 . . » 80.—f » » » i nad lm2 . ..../. . . » 150.^ takra za igralne karte in domino tudi za domačo rabo » 50.— menice po monopolnih obrazcih do Din 300.-7 . . . » 0.60 preko 300.— do 600.— Din . . » 1.2Ö 6Ò0.^do l200.—: » . . '. . . » 2.-i- |g| . 1200.— do 2000.— » J . . 4.-7 predlog za zemljeknjižno zavarovanje do 500.— Din . « 10 — za vsakih nadaljnih 100.— Din . . . . . '. » I.-7 tožbe za vloso do~-Din-.500.— . . . ... '. *. . - .-••» - 30.— od 500.— do 1500Ä; • . . .... ...» 50,— od 1500.-7. do 10.000 . . . . . . . . .: » 70X od 10.000.— do 50.000— - . . . . . , . . » 150.-i nàd Din 50.000 ^ 300,— in poleg tega še od spornega predmeta nad Din '800.— 3% prijave za vozila (voz ali avto) ......... 100.— letna taksa za enovprežni voz . .................. » lOQ,-^- » »• » dvovprežni voz . . . ................» 200.— » i » » avto .................................... » 3000. - Šolska spričevala: za osnovne šole in nižje razrede srednjih šol . . . » 5.^ : » višje razrede sredjih šol in strok, moških in ženskih » 10.-^ Pobotnice in zadolžnice od vsote ......... % % kupne pogodbe za premičnine od vsote ....... 1% kupne pogodbe za nepremičnine od vsote ................ 4% najemne poigodbe za trajajoči čas od vrednosti......... 1 % za tombolo nad, Din 2.000.— vrednosti dobitka .... % % Veselična taksa od vstopnine 20% in od teh 20% še 5% je skupaj od vstopnine ................. ... . . 21 % zastavljalne listine (garancijska pisma) ...... 0.1% Pozor gospodinje ! Pozor gospodinje! V vsakem petem paketu zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, Maribor-lajteršberg se nakajata razen dokre kvakitete še Din 2'— v gotovini za premijo Tovarna čokolade in likerjev očetov trapistov, Rajhenburg ob Savi. „CHOCOLAT IMPERIAL" izdelujejo očetje trapisti iz najboljših vrst kakava in sladkorja. Ta produkt je v vsakem oziru vzoren in od javnosti zelo čislan. Cehe so zelo nizke z ozirom na izvrstno kakovost. — Zahtevajte cenike ! ADOLF KO//. Maribor trgovina z južnim sadjem in sočivjem Ma vefiko : Vetrinjska utica št. S Ma drobno: prva stojnica na G kavne m trgu Torek ' Novo leto D rago vit izropan 19 ' v ;“ '.-.'J- '; Sreda WT H Ime Jezusovo Zlatan Cpena 20 Četrtek Genovefa Slavimir HeTBpTaK 21 m Petek Tit, šk. Dobromir IleTaK 22 |B Sobota Telesfor, m. p. Grozdana M0 Cyöota 23 Blago dobro in' sveže' jé ceno. Postrežen ž njim bo vsak najbolje, Prideš do- ali popoldne, vseeno Iz zadruge odšel dobre bos volje. Nedelja • . Sv. trije kralji ■JHk Darinka Heaejba 24 WHÈ Pondelfek BB Zdravko Svetoslav B rioHeiiejbaK 25 POHCa. XpHCT. Torek Severin Bogoljub % ^TopaK - 26 Ca6op Borop Sreda Julijan Bazilisa W^B ' Cpena 27 Cb. GreBaH /šFOk četrtek fll jB Pavel, pušč. Dobroslav H jHMK MeTBpTaK 28 Petek Higin m. p. Božidar 1 8 riđan 29 Sobota Arkadij, m. 1 Bodigoj B 4Bm CyöoTa 30 V zajutrkovalnici vidiš tupatam napise, opomin, (da plačaš tako,), mlada zala gospodična je tudi plačilna, pomaga ji družica, akó postrežba silna. Db zidu pri izhodu je cenik raznih vin ; na bifeju pecivo, delikatese, sire, salame, klobase, meso, kar Ti sigurno dišalo bo. e K Nedelja Veronika, d. Bogomir W&Ì, ^^F Heaejua 31 1 i m Pondei jek JM Srečko Noi. MM Neda flOHesejbaK *1 v uHRP' Houa roiiàiia JaHyap pi Torek P! Radoslav i- 1 i jgjOà Sreda I Marcel p. |P^ Malahija 1 ^Q^F Cpeaa 3 i '" -: 'S A I Četrtek jK Anton, pušč. j| Zvonimir 1 H MeTBpTaK 4 1 1 Petek Sv. Petra stol X 11®gpr IleTaK S I Sobota I Kanut, kr. ■ Hranimir J CyóoTa O BorójasjbeH>e Rje naj nakupujem in zakaj? ; Le^ v naši zadrugi, ker rti i Smo zadruga in vsak je sebi najbližji. cz. -ai Nedelja ® ^B^V ■ Fabijan in S. ^8 ■ Živojin d^Bi Henejba 7 Ca6. Job. KpcT. Pondeljek Neža, d. m. H Janl‘a flH • noHcne.MK . 8 Torek ^»^B ^»^B Vinko, m. MM s*, ■■■■ yiopaK 9 d^ d% Sreda V W Zaroka M. D. Voljica dBB Cpeaa 10 V e Četrtek , ^^^B ^^B Timotej B^L Milislava B HeTBpTaK 11 jgfjfc Bi Petek I^B^B Sp. sv. Pavla "^B Kosava IleTaK 12 dB ^bB Sobota •j^*^B Polikarb, šk. jB Vsevlast dÉHB ^Mr Cyßora 13 V zadružni z a ju trkoval ni c i, Lekarniška ulica 6, do-biš vedno sveže delikatese, kuhano šunko, kranjske klobase, razne salame, sire, sardine ter zajamčeno! pristna domača in dalmatinska , vina. — Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. gg^^BBI Nedelja Dušana, Sava Pondeljek W ■ Roger tov. Dragomil rioHenejbaK 15 ' Torelc : È Franjo Sai. yTopaK 16 Sreda ^9 Martina, d. m. 1 Adela Cpeaa 17 četrtek Peter ' S 4eTBpT3K 18 Petek Ignacij Budimil rieTaK 19 Februar dRk Sobota • M Svečnica Ljubomira CyöoTa 20 ■ f Steklenice, ki močno dišijo po kaki tekočini, operi z mešanico mlačne vode in črne gorčične moke. Nato jih splakni z čisto, mlačno vodo. Nedelja Blaž Bojmir - Heaejba 21 m Pondeljek JBBKÈ Veronika Daroslav IloHejicji,aK 22 ■i Torek Agata Jagoda YTopaK 23 ^d6jtóS| Sreda Amand Doroteja M| Četrtek Romuald Malina B MeTBpTaK 25 §|| ’ ' ■ i Petek Ivan Mat., sp. ^£1^^ Zvezdodrag rieiaK 26 Sobota »Ji Apolonija, d. m Blagoslava CyöoTa 27 Kar si srce ipozèli, Vse se v zadrugi dobi ; A najvažnejše je to, Da poceni je blago. ■ (S. fpfien Nedelja Skolastika Vojmil He^ejba 28 Pendei jek Adolf, škof Dobrana riOHeflCJb' k 29 Torek Pustni torek Zvonimir ytopaK 30 Sreda Pepelnica Katarina Cpe.ua 31 Cetrlek Valentin, Ivan Zdravko MeTBpTaK 1 4>e6pyap Petek Faustin Ljuboslava rieTaK ** ' ’ CpeTeHtije T. Sobota Julijana Strahomir CyöoTa 3 I Zadruga Nabavljalrm mariborska Trdnejša je kot strma skala gorska Pri njej kupujejo blago le člani, Ki vneto zavedni so državljani. 17 Nedelja Donat Vesela Heaejba 18 Pondeljek Simeon Dobrana rioHeaejbaK 5 19 Torek Konrad, Julijan Bratomil YTOpaK 20 Sreda Rajmund Drago Cpe.ua 21 Četrtek Maksimilijan Miloslav MeTBpTaK 8 22 Petek Stol sv. Petra Gojslav neTaK 9 23 Sobota Peter D. Čudomil CyÖoTa 10 V zajutrkovalnici vidiš tupatam napise, opomin, (da plačaš takoj); mlada žala gospodična je tudi plačilna, pomaga ji družica* Siko postrežba Silna. Ob zidu pri .izhodu je cenik raznih vin; ria bifeju pecivo, delikatese, sire, salame, klobase, meso, kar Ti sigurno dišalo bo. 24 Nedelja Matija, Bogdan Divka Heaejba 11 25 Pondeljek Va'purga Vladoj noHejiejbak 12 Torek Marjeta Kort. Krašimir y Topaie 13 27 Sreda Leander Baldomir Cpeaa 14 Četrtek Roman, Inoslav Sodka HeTBpTaK 15 1 Petek Albin, Belko Belin Marec ■ IleTaK 16 2 Sobota Simplicij Milena CyöoTa 17 Ako piješ „Buddha čaj“, uživaš že na zemlji raj! , Nedelja Kunigunda Heaejba 18 Éra|| m Pondeljek |JH Kazimir Sladoje rioHeaejbaK 19 p§ Torek Evzebij Danica ytopaK 20 Sreda Perpetua Miroslav ^^^P Cpe.ua 21 Četrtek J Tomaž, Jelen Košana B MeTBpTaK 22 Petek Ivan božji, sp. O Bodin „ ^i^P IleTaK 23 Sobota Frančiška Danimir d^P Cyßoxa 24 V zajutrkovalnici vidiš tupatam napise, opomin, (da plačaš takoj), mlada zala gospodična je tudi plačilna, pomaga ji družica, ako postrežba silna. Oti zidu pri izhodu je cenik raznih Vin; na bifeju pecivo, delikatese, sire, salame, klobase, mèsó, kar Ti sigurno dišalo bo. 10 Nedelja 40 mučencev Stana HeAejba 25 11 Pondeljek Heraklij Rado]a noHeAejbSK 26 Torek Gregor, p. Božana yTOpaK 27 13 Sreda Teodora Rozina CpeAa 28 Četrtek Matilda Desimir MetBpTaK MapT Petek Klemen Velislav rietaK 16 Sobota . Radovan Ljubislava Cy6oTa 3 Nabavljalna naša je zadruga, Katera v drugi nima paraj Pred njo se klanja vsaka druga, Kdor v njej kupuje, se ne vara. ^ ■■ Nedelja ■ Budimir ■ V Heaejba 4 jdj a Pondeljek D. M. 7 žalosti J ^P^B Slavoljub ™ noHeaejbaK 5 1 1Torek EX Sv. Jožef 1 BB^S Zlata 1 YTopaK 6 de Sreda "/■J SE? düB 7 dB >4 Četrtek ^■^B ^^B Benedikt A 1 ■M V HeTBpTaK o dB dB Petek d« Óktavijan Slavo, Milojka diBa ^^bb 9 dB Sobota ^^B Viktorin jfe Cyöoxa 10 Ako piješ „Buddha čai'V uživaš že na zemlii rail djtf||' M Nedelja dH Cvetna nedelja Gabrijel Henejba 11 à H| Pondeljek . Ozn. M. D. HUBj ! Prea 27 1 IC k Pondeljek P Marjeta, kr. Dostana ' floHeaejbaK 28 1 11 i Torek Barnaba Lušica, Rusmir yTopaK 29 1 I2 a Sreda IvanFr.jHrvoje f Sunčanica P Cpeaa 30 1 i Četrtek I Anton P. Zorica I 'IeTBpTaK 31 CnacoB-aaH j Y 1 4 Petek Bazilij, šk. L Zlatana neTaK 1 JyHH 1 15 1 Sobota ^ Vid, m. K Vidoslav " CyöoTa 2 Pesem bodi v zabavo, Dobro vince v prebavo; Tako dobiš le v zadrugi, Prijatelj, le tja se potrudi Nedelja Fran R.t sp. Dragimir HeaeJba 3 Pondeljek Adolf, Milan Tratomir noHcae^a« a Torek Feliks in Fort. Vrativoj, Budin ytopaK 5 Sreda Julijana Vukosava Cpe.ua 8 Četrtek Silverij Milava MeTBpTaK 7 Petek Alojzij Slavko TleTaK 8 Sobota Ahacij, m. » Miloš CyöoTa 9 Ako piješ „Buddha čaj“, uživaš že na zemlji raj I Nedelja Cenon, Albin Gostimir üyxoBH ,10 Pondeljek Ivan, K. Janislav üyxOB. noH. 11 Torek Prosper, m. Grlica üyx. yTOpax 12 Sreda Ivan in Pavel Hrana Cpena 13 v Četrtek Hema - Ladislav MeTBpTHK 14 Petek Vidov dan Zorana rietaK 15 i' BHÄOB-AaH Sobota Peter in Pavel Peroslav Cyöota 1 © V deželi da prva je naša zadruga, To, članice, sestre, je Vaša zasluga! Zavedne ste, zveste, le zanjo zavzete, Zato se razvija, poganja in cvete. SIP Nedelja JK B ■■ Spomin, sv. P. Predislav ' HeÄgJba 17 Pondeljek imI Teobald, pušč. Bog-oslav rioHenejbaK 18 Julij Torek Obisk. M. D. Dragonama ■ EHHi yropajc 19 Sreda Cpena 20 jm Četrtek MeTBpTaK 21 ■■I Petek g Ciril in Metod riCTaK 22 ^pi Sobota Izaija, prigs*1^ Domogoj CyöoTa 23 Hü p| jgajutrkovalmci vidiš tupatam napise, opomin, (da plačaš takoj), mlada zala gospodična je tudi plačilna, pomaga ji družica, ako postrežba .silna. Ob zidu pri izhodu je cenik raznih vin; na bifeju pecivo, delikatese, sire, salame, klobase, meso, kar Ti sigurno dišalo bo. 7 Nedelja Viligoj, šk. Negoda Hene*a 24 8 Pondeljek Elizabeta, kr. Milolika noHeaejbaK 25 9 Torek Anatolija,. d. Hvalimir yropaK 26 10 Sreda Amalija Ljubica Cpeaa 27 11 Četrtek Pij, I., p. Medo MeTBpTaK 28 12 Petek . Mohor in Fort. Draguška FleTaK 29 rieTpOB-ian 13 Sobota Marjeta d. m. Dragan Cy6ota 30 V zajulrkovalnici vidiš tupatam napise, opomin, (da plačaš, takoj), mlada zala gospodična je -tudi plačilna, pomaga' ji družica, ako pp-? .strežba silna. Ob zidu pri izhodu jè cenik raznih viri; na bifeju pecivo, delikatese, šire, salame, klobase; mesó, kar Ti-šigiirno dišalo bo. Nedelja Justin, m. Jelača H cilena Pondeljek Henrik I. Vladimir floHejiejbaK 2 Torek D. Marija K. Bogdan yTopaic 3 Sreda Aleš, Branko Držislav Cpe.ua. 4 Četrtek Kamil Miroslav MfiTBpTaK 5 Petek Vinko Pavl. Radoš rietaK 6 Sobota Elija, pr. Ceslav CyÖcrra r 7 Uradniška para, kaj si trpela, Ko zadruga zate ni še skrbela! Danes ponosnih korakov hitiš, Ker v zadrugi vse poceni dobiš.; Nedelja ST ■ Danijel, pr. H Olga, Zora V Hegejba 8 0*Ék Pondeljek ™ Marija Magd. mtB&m 1 loHeaejbaK 9 d8^ 4ß% Torek ™ Apolinar šk. jđf Brana yiopaK 10 d^' d Sreda JB dH Kristina Ratimir ®§ÌÌ8 Cpeaa 1H fl Četrtek "J lp| ^jjgr >S| Kadosiav ijssllSSfii MeTBpmK IS 26 ,3 d%m Sobota d W m Zlatko m Dušan dflflH CyßoTa 14 Treba nam ni več reklame, Dobro blago se hvali samo; Tu se zbirajo nase dame, Ki nam so le v; reklamo. A A M?de,|* ™ Zmagoslav Jm Svetomir đUš HeaeJha 15 jffffiik Pondeljek ■ jj ■ JB Marta Dobrila ^BB rioHe;iejbaK 16 g^.. Torek H H Abdon in Sen. yropaK 17 A 4 Sreda ^ ■ Ignacij fl Ognjeslav 8 Cpeaa 1£ ^ Četrtek Peter Dedomir - H MeTBpTaK 19 Avgust Petek 88 l|i Porci unkula Bojan : rteTaK 20 SB np. Manja Sobota Najdba sv. Stef. Mirača ^B^r CyéoTa 21 Madeže od sadja ali vina odpraviš, ako jih namakaš v mlačnem limonovem soku. Nedelja Dominik Ljubačica Heaejba 22 Pondeljek Mar. Snežnica Predobra noHeaeJbaK 23 Torek Sprem. Gosp. Vlastica yropaK 24 Sreda Kajetan Vidojka Cpe.ua 25 Četrtek Cirijak in tov. Godeslav MeTBpTaK 26 Petek Roman, m. Našemir rieTaK 27 Sobota Lovro, m. Juriča CyöoTa 28 H koncil, prijatelj, še to Ti povem: Če nisi še član, pristopi čimprej, ; Vsi za enga, eden za vse, vem, Je naša parala prej in tud’ slej. j 1 MM Nedelja Tiburcij, m. H Bolemir ■ Heaeaa 29 jm Pondeljek Klara, • Dobrogost B rionenejbaK 30 ^ A torek •gg ^ Hipolit in Kas. ^g Đavola B^S^F YTopaK 31 ^ m Sreda Muk Evzebij H JmJgL Dobrina Cpe.ua 1 AarycT ■■1 Četrtek 1^^ Vnebovz. M.D. HBBk Budinja 4eTBpiaK I 2 1 ! /:0gk Petek Roki sp* Nemira i neTaK 3 1 im Sobota ^M Liberat, m. £ Radigoj 1 B Cy6oTa 4 Kaj dal boš na. mizo, če pride poset? ■ ' ' - Kupi v zadrugi (prigrizo In liter najboljšega spet. Nedelja Jelena, kr. Branislava Heaejba 5 Gondel jek Ludovik T., šk. Ljudevit floHejiejbaK 6 npeoöp. Focn. Torek fernard, op. arka yropaK 7 Sred« Ivana Fr. Mirjana Cpe.ua 8 četrtek Timo,tej, m. Offrivo j 4eTBpTaK Petek • ' Zdenko Bogo voljka neTMC 10 Sobota ergiej, ap. 'orivoj CyöoTa 11 Da petrolejka ne smrdi, moraš novi sten pred uporabo namočiti v dobrem kisu, nato seve- dai posušiti. Da se pri znižanju potrolejke ne prihrani petrolej, je stara stvar, katero ipa lahko preizkusiš. 21 ■ Nedelja Ljudovik, sp. Dragorad |^r Heaejba 12 k) P Pondeljek Cefirin I.f p. Perunika rioHejejbaK 13 k» 11 ■ m Torek Josip Kal., sp. Ljubidrag yTopaK 14 IO ^ Sreda Avguštin 1^^ Milogaj Cpena 15 BejiHKa Tocnoja 2! ^ Četrtek Obgl. Ivana K. Želided HeTBpTaK 16 3( ^ Petek . §ja Roža Lim., d. Milka rieiaK 17 M m Sobota Rajko, sp. Mildrag Cy6oTa 18 Za pisanko procente dobimo, Kupimo, kar si želimo. V zadrugi je, dragi, naš spas, Ne manjka nam jajc, ne klobas. ^ Nedelja Egidij, op. Mladin H Heaejba 19 Pondeljek Štefan, kr. Miljeva 4IHI rioHeaejhaK 90 A Torek Mansvet Lepa yTOpaK 91 m Sreda dH Rožica, d. MJt Nedamisel Cpeaa 99 BI Četrtek Lovrenc Nedeljka ^bBbf MeTBpTaK 93 Bi Petek Hermogen, m. Radonica rieTaK 94 BBP Sobota Bronislava, n. Mrena CyöoTa 95 Ako piješ „Buddha čaj". uživaš že na zemlji raj I 36 .teden 8 Nedelja Roj. M. D. Gostinja HeafcJba 26 Pondeljek Korbinijan, žk. Vsemir noHeaejbaK 27 10 Torek Nikolaj Tol. Rakita yropaK 28 11 Sreda Emilijan Prot in Hijacin Cpeaa '29 ycea. Di. Job. K. io Četrtek Macedonij, ik. Večedrag MeTBpTaK 30 13 Petek Virgilij, šk. Zremil IleTaK 31 14 Sobota Poviš. sv. križa Znanoslav CyöoTa 1 CemeMÓap Ako piješ „Buddha taj“, uživaš žena zemlji raj! ^ mm Nedelja ^B M. D. 7 žal. I ^^B Svegoj H Heaeia 2 1 I Pondeljek I Ljudmila, vd. 1 Sodimir 1 'SffiF rioHejiejbaK 3 1 ig» Torek Rane sv. Franc. /K Prvan ^7 YTopaK 4 : ... $Jà . g 1 ! Sreda Tomo V. Sokolića ■ CpeAa 5 1 i Četrtek STjI Janu vari j, m. Vitodrag 1 B^P MeTBpTaK 6 ^ A Petek Evstahij, m. B g Morana ’ey neTaK 7 A Sobota Matej, ap. H Biagoslav 4BB B Cyöoxa 8 Ifj Majia Tocnoja Požarna znamenja v Mariboru! 4 udarci na veliki zvon: požar v sredini mesta, 3 udarci: požar V II. ali III. okraju, 2 udarca: IV. okraj, eden udarec: V. okraj, 3 udarci na mali zvon: požar na deželi. 4^ Nedelja 4^ m mm m Mavricij, m. dtm ' HeflCAa 9 jjjfffik 4^ Pondoljek V V Tekla, d. m. Slavna 4HB rioHenejbaK 10 44 4 Torek ma MM M. D. reš. ujet. Sadivoj yropaK 11 44 41 Sreda 4 M Kamil Kleofa, sp. 4lHl Cpena 12 44 ^44 Četrtek 4 4 Justina, m. - ^^^^4 Stojslava 4HH 44y ‘leTBpTaK 13 J40H Petek ar M m Kozina in Dam Mm Radomira 4SI Jp TleTaK 14 KpCTOB-ÄaH 44 44 Sobota 44 Večeslav, kr. a|j Cyöota 15 Madeži od črnila se 'odpravijo, ako se jih namaka nekaj ur v mlačnem mleku. a Nedelja W ■ Mihael, Stojan dib Heaejba 16 0^ dk Pondeljek B ■ Jerko, c. rioHeaejbaK «7 jd Torek Remigij, šk. Semislava H VTopaK 18 Oktober Sreda V Angeli vai uhi ^dr Miran 0BÈ Cpeaa 18 d% Četrtek Kandid, m. Vitomir MeTBpTaK 20 "■ ' ' - * d Petek ^B Fran Ser., sp. Tegodrag rieiaK 21 ■■i Sobota Placit in tov. D um mika . CyöoTa 22 Kavo, čaj, kakao in dišave drži po možnosti v zaprtih posodah in na suhem, najbolje v kakih dozah, ker to blago rado izpuhti ali pa se navžije drugih blizu stoječih snovi tako, da včasih popolnoma izgubi prvotni plemeniti okus. Nedelja Bruno», ap. Brunoslav Heae&a 23 gM Pondefjek Justina, d. D rago ni ka rioHejiejbaK 24 Torek ^k^P Brigita, vd. ^H^k Dragosta yTopaK 25 Sreda Dionizij, šk. Svetina Cpega 26 Četrtek Fran B. B Stremil B 4eTBpTaK 27 Petek ^^B ^^B Nikazij, m. Negoslava 1 1 rieTaK 28 Sobota ^B M V Maksimilijan H Drugislav 1 flti CyÖoTa 29 f Zadruga Nabavljalnä mariborska ■ Trdnejša je kot strma skala gorska Pri njej kupujejo blago le člani, Ki vneto zavedni so državljani. Nedelja Slavoljub Rosica HeÀeAa 30 Pondeljek Kalist, p. Sestrena rioHeaejbaK Torek 1 OKTOÖap Terezija, d. Radislav yTopaK 2 Sreda Posv. cerkva Gal Cpena 3 TB---!-------- Četrtek Jadviga, kr. Mira 4«TBpTaK 4 Petek Luka, ev. Travica rietaK 5 Sobota Peter Alk., sp. Stogoj Cyöota 6 Volnene in svilene tkanine lepo opereš v krompirjevem kropu. Olupi in zribaj par surovih krompirjev in jih popari s toliko vrele vode, kolikor je potrebuješ za pranje. To pusti nekoliko časa na štedilniku, da se poleže.’'Nato precediš in .uporabiš tekočino za pranje. . ' M ^ Nedelja _ Ivan Kanc., sp. Raša Hejiejba ■ 7 T ■ Pondeljek Uršula, d. Stojslav rionejiejbaK 8 2: ^ Torek Kordula, d. m. Zorislav _ yropaK 9 2: ^ Sreda Severin Živka Cpeaa \ 0 K3 j Četrtek Rafael Blagota MeTBpTaK 11 K3 # mm ■ Petek Krizant in Dar. Zlatija rieiaK 12 • 10 ■ Sobota Evarist, p. m., ^Bk Vranica CyöoTa S3 Nabavljalna v Mariboru vzor je vseh zadrug, Vrlim gospodinjam gre Za to največ zaslug, Potrebe svoje vse v zadregi preskrbijo, Najboljše in najbolj po ceni jih dobijo. Nedelja Ib ^8'Frumencij, šk. Srebra wm Heaejba 14 Pondeljek W M Simon (■BBS noHeaejbaK 15 d^d^ Torek Narcis dBHP ftfty yTopaK 16 d^ d^ Sreda M B Klavdij P P Vladika Cpena 17 d|^ dB Četrtek ^ Volbenk, Sk. P Srečko ™ HeTBpraK 18 dp Petek Vsi sveti Ljubomil neTaK 19 November dp Sobota H Verne duše Zdanila dCflB CyöoTa 20 V zajutrkovalnici vidiš tupatam napise, opomin, (da piačaš takoj), mlada zala gospodična je tudi plačilna, pomaga ji družica, ako postrežba silna. Ob zidu pri izhodu je cenik raznih vin; na 'bifeju pecivo, delikatese, sire, salame, klobase, meso, kar Ti sigurno dišalo bo. Nedelja Viktorin, šk. Bogomil Hejiejba 21 M Pondeljek JH Karei Bor. Dragotin floHenejbaK 22 ■■ Torek Mirko, Fil. Savina YTopaK 23 Sreda Lenart, sp. Ratislav Cpeaa 24 |M Četrtek dr Prosdocim, žk. M Zdenka Id MeTBpTaK 25 dd Petek Bogomir, šk. Nežir rieTaK 26 _^jHTpoB aaH Sobota Božidar, m. Sebislav ■j^F CyßoTa 27 Ako piješ „Buddha čaj'V uživaš že na zemlji raj i Nedelja Andrej Av., sp. Golobica Henejba 28 Pondeljek Martin, šk. Višnjica rioHejteMK 29 Torek Martin, p. m. Davorin yTOpaK 30 Sreda . Stanislav Nevenka Cpena 31 Četrtek Bogdan Borislava 4eTBpTaK HoBeM6ap Petek Lavo slav, kr. Volčiča FleTaK Sobota Ivan Trogirski Večerin CyßoTa 3 Kadar me muči nevolja in tuga, Pozdravi le vselej me naša zadruga-V točilnico grem, ga pijem pošteno, Privedem s seboj še tovariše in ženo. Nedelja J Gregorij, šk. Ljuhava ™ ; V Heaejba 4 18 Pondeljek Odon, op. Oliva rioHenejbaK 5 19 Torek Jelislava Imica I/TopaK 6 20 , Četrtek M^HlÌÉralÉÉ— Ca6.Aox. Mhx, 111 22 Petek Cecilija, d. m Jezdimir rieiaK 9 23 Sobota Milivoj Ravijola Cy6oTa 10 ‘t .-^..r. --v;-- - ! ■■ ijs |g 1 j| J . .,.vV -, Madeže od sadja äli vina odpraviš, ako jih namakaš v mlačnem .limonovem soku. m Nedelja JM Ivan Kriški L BBIBB^ Heaejba 11 Bà gl Pondeljek MM B^^T Katarina, d. m. Kolomir dl^^ . rioHCflejbaK 12 dl Torek V M Silvester, op. Zdedrag ^^BB yTOpaK 13 gB|B Sreda Sa^B Virgil, sle. K Vedrana fli B Cpena 14 Ad^ Četrtek ■ 1 Sosten . MeTBpTaK IS dk^k Petek ■S Saturnin, m tefg Skoromir 4M §Bp 16 .dte d^k’ Sobota te Andrej, ap. Ng^B B Hrabroslav %0\ß Gyòora 17 ■ I Da petrolejka ne smrdi, moraš novi stempred.uporabonamočiti.'v dobrem kisu, nato seveda posušiti. Da se pri znižanju potrolejke ne prihrani petrolej, je stara stvar, katero ipa lahko preizkusiš. 1929 December xieueMöap 31 yfoi afl Nedelja WM Narodno ujed. Božena Heaejba 18 gß^ Pondeljek wm ■ Bibiana, m. Tihomir ' noHenejbaK 19 Torek Fran Ks., sp. Drago yTopan 20 m Sreda dH Barbara Velika MeTBpTaK 21 *"■ yBOÄ. Bor. ■I Četrtek Sava, ob. Stojana teTBpTaic 22 Petek Nikolaj, ik. Vladovita rieiaK 23 h Sobota V Ambrož, Ik. P Veselin CyöoTa 24 : fZ{^ praahko procente dobimo, , fTCupimo/ kar isi žfelimo. zadrugi je,’ dragi, naš spas, g Ne manjka nam jajc, ne klobas Nedelja Mar. spoč. Rodana Heaejba 25 Pondeljek Peter Fourier Savica RoHeiiejbaK 26 Torek Melhijad, p. Dražič ytopaK 27 Sreda Damas.p. Gojica C p ena - 28 Četrtek Sinezij, m. Siroslav 4eTBpTaK 29 Petek Ludja, d. m. . Vitača rieTaK 30 Sobota Dušan, op. Vojmir CyöoTa 1 fleiieMÖap Požarna znamenja v Mariboru ! 4 udarci na yelìkì^zvon : požar v sredini mesta, 3 udarci: požar v ÌL ali lil. ókf-^U;, 2- udarca: IV. okraj, eden udarec: V. okraj, 3 udarci na mali zvon: požar 'na de- ŽdE ■ ’'5! BI äSsI® '« j 1 ■I Nedelja Kristina, d. ^^8 Cvetana Heae.ta 2 1 i Pondeljek Evzebij, šle. I Jaronega ' IlOHC.iejbSK 3 1 IB Torek Mm Kralja roj. dan z ^M Strojslav 1 (m «VTopas 4 1 Sreda 1 ^^k^N Gracilan 1 ^H^k Ljubonepa Cpe.ua 5 1 i Četrtek ■ V Urban Uglješa j HeTBpTaK - O Cb. ÜHKona Petek er J»j fgj IH Literat, m. m HR Boživoj dHB rieTak 7 Sobota • U Tomo, ap. H Tomislav fflHB ■ CyßoTa 8 r Madeži oil črnila se odpravijo, ako se jih namaka nekaj ur v mlačnem mleku, J929 Prosinac? December 314m Nedelja ™ H™ W Cenon, m. Zvezdana dlBB^HP HeA&iba 9 Pondeljek ^S^B Viktorija Ozrislav dBB noHeaejbaK 10 dB m Torek V JH dB Adam in Eva 4HB ■ yTopa k 11 dB dB Sreda T JH pCT Božič. Roj. G. Cpe.ua 12 dB jop Četrtek Štefan, m. Bte Zlatka di^B '■«tUgS*' MeTBpTaK 13 dB^B Petek Ivan Ev. Pelislav BBi ^r rieiaK 14 dB dB Sobota W Nedolž. otročiči ^9 d^k Zorica MB ^B^r Cy 6oTa 15 Volnene in svilene tkanine lepo opereš v krompirjevem kropu. Olupi in zribaj .par surovih kronjpirjev in jih popari s toliko vrèle vode,,- kolikor J-, je: potrebuješ za- .pranje,5 ITp pusti > nekoliko .„časa na štedilniku* da še poleže. Nato precediš ih uipo^ttŠ ^ekožipo ; za pranje. 1929 Prosinac December AeueMóap «■»■i 31 dni 29 Nedelja Tomo, šk. Vrhoslav HeaeJba 16 30 t>ondéljèk David, kr. Branimir iloBenejbaK 17 31 Terek Silvester, m. Blažena 18 J^TopaK __1 Nabavi jalna v Mariboru vzor je vseh zadrug, Vrlim gospodinjam gre za to največ zaslug, Potrebe svoje vse v zadregi preskrbijo, Najboljše in najbolj po ceni jih dobijo. Za vsako naših gospodinj je perilo eno najvažnejših vprašanj gospodinjstva. V prvi vrsti.pride v poštev razmeroma visoka cena posameznih komadov perila. Kapital, ki. ga naloži vsaka meščanska in kmetijska hiša v svoje perilo, je precej visok. Dokazano je, da se obrablja perilo pri pranju mnogo bolj nego pri rabi. To velja predvsem za namizno in posteljno perilo. Samo nogavice in podobno trpijo pri rabi bolj kakor pri pranju. Jasno je torej, da je treba gledati v prvi vrsti na pranje. Največji sovražnik perila je prvič slabo milo. To vsebuje večkrat razne dodatke, ki vplivajo škodljivo na perilo. Drugič pa drgnjenje. Vse to vpliva škodjivo na tkanine ali z drugimi besedami, perilo je večkrat že po prvem pranju raztrgano. Tako pranje je zelo utrudljivo, traja dolgo in stane dosti. Umljivo je torej veselje naših gospodinj, ko so zvedele, da odpravi vse te slabosti RADION. To je moderno sredstvo za pranje — RADION pere sam ! RADION je zmleto izredno dobro milo za belo in pisano perilo, dalje' za 'volno, flanelo in svilo. Vse, kar prenese vodo in milo, se lahko pere z RADION-om. Navadno belo in pisano perilo se najprej namoči v vodi. Istočasno se pripravi mrzlo razstopino RADION-a. V 25 litrov mrzle vode se raztopi 1 paket 1/i kg RADION-a. V slučaju, da se tvorijo kroglice, se jih z roko zmečka. V to mrzlo raztopino RADION-a se da perilo, pri čemer se mora paziti, da se vso . perilo dobro pomeša s to raztopino in da ne gleda niti en del perila iz nje. Raztopino s perilom se kuha približno pol ure. Med kuhanjem je vsako nadaljno delo odveč, kvečjemu se s kakšno palico malo meša, da pride r.es vso perilo v dotiko z raztopino RADION-a. Po polurnem kuhanju je pranje končano, posodo, se potegne od ognja vstran in pusti ohladiti. Priporočljivo je, da leži perilo še nekaj časa v raztopini RADION-a in se potem najprej v topli, pozneje v mrzli vodi izplahne, dokler ne odteka voda popolnoma čista. RADION pere, ker sestoji deloma iz najboljšega zmletega mila, ki odstrani vsako nesnago. Dalje opravlja RADION pri belih tkaninah popolno beljenje. Perilo postane snežnobelo. Pri pisanem perilu se pojavljajo barve še v lepšem lesku kot prej. Pranje samo je popolnoma brez truda in se lahko vrši medtem ko opravlja gospodinja druga hišna dela, kakor kuhanje in enako. Če je torej RADION malo dražji kakor ravnotoliko mila, štedi vendar na času in delu ter obenem beli perilo. RADION je za perilo popolnoma neškodljiv, kar so potom raziskovanj dokazali profesorji tehnične visoke šole v Zagrebu in Pragi. Ne bo dolgo, in vsaka gospodinja se bo pri pranju z veseljem poslužila samo Rađion-a. Poštne pristojbine. Pisma. V tuzemstvu do teže 20 g 1 Din, za vsakih nadaljnih 20 g ali del te teže 50 par več. V inozemstvu do 20 g 3 Din, za vsakih nadaljnih 20 g ali del teže 1-50 Din več. Teža omejena v tu- in inozemstvu na 2 kg.. Dopisnice. V tuzemstvu navadne 50 par, z odgovorom 1 Din. V inozemstvu navadne 1.50 Din, z odgovorom 3 Din. Tiskovine^ V tuzemstvu do 50 g 25 par, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 25 par več. V inozemstvu do 50 g 50 par, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 50 par več. Za Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Največja dovoljena teža 2 kg. Pošiljati se morajo odprte. Vzorci brez vrednosti. V tuzemstvu do 100 g 50 par, za vsakih nadjaljnih 50 g ali del te teže 25 par več. V inozemstvu do 100 g 1 Din, za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže 50 par več. Največja teža 500 g. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. Priporočene pošiljke. Za priporočene ali rekomandirane pošiljke se plača še posebna pristojbina in sicer v tuzemstvu in inozemstvu 3 Din. Ekspresne pošiljke. Pisemske pošiljke ekspresno dostavljajo le v kraju, kjer je pošta. Pristobina v tuzemstvu 3 Din, v inozemstvu 6 Din. Povzetne ali odkupne pošiljke. (Pisemske pošiljke za izterjavanje denarnih zneskov do 5000 Din.) Predajati se morajo vedno priporočeno. Pristojbine pri predaji: Kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine in 50 pqr zai pokaz. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije nakaznina za dotični znesek, cena nakaznične golice in eventuelna izplačnina do 50 Din 50 par, do 1000 Din 1 Din, do 5000 Din 2 Din. Z inozemstvom je do sedaj otvorjen promet s povzetnimi pošiljkami med našo državo in Avstrijo, Švico, Čehoslovaško, Madžarsko in Nemčijo. Veljajo pa za' predajo posebni pogoji in se je za1 pojasnila obrnili na najbližjo pošto. Poštni nalogi. (Pisemske pošiljke za izterjavanje denarnih zneskov do 5000 Din.) Cena poštnemu nalogu je 50 par, cena ovitku pa 25 par. Pristojbina pri predaji kakor za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par. Pristojbine pri izdaji: kakor pri povzetnih pošiljkah in morebitne finančne pristojbine. Poštne nakaznice. Največji dovoljen znesek 5000 Din. Pristojbina za nakaznice z izplačnino vred se plačuje samo v gotovini in znaša: do 25 Din 1.50 Din, do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, doi 4000 Din 10 Din, do* 5000 Din 12 Din. Izplačnina se ne plača, ako je nakaznica' namenjena na pošto, kjer se denar ne dostavlja na dom. — Z brzojavne nakaznice se plačajo sledeče pristojbine: 1. nakaznična pristojbina, 2. brzojavna^pristojbina in 3. ekspresna pristojbina!. (Ekspresna pristojbina znaša 3 Din in se plača tudi tedaj, če gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte.) Denarna pisma. V tuzemstvu. Pristojbina, kakor za priporočeno pismo jednake teže; razen tega še vrednostna pristojbina, ki znaša: do 100 Din 1 Din, dio 500 Din 2 Din, do1 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, nadalje^ pa za vsakih 1000 Din ali: del te vrednosti še po 1 Din. Dostavnina 3 Din, če je naslovljeno na- pošto, ki dostavlja vrednostna pisma na dom ; jobvestnina 50 par, če je naslovljeno pismo v kraj, kjer ni sedeža pošte. Dovoljena teža 2 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Vrednostna pisma za inozemstvo. Pristojbina: kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din. Dovoljena teža.2 kg, največja vrednost 3000 Din. Vrednost je treba označiti razen v dinarski veljavi tudi v frankih in centimih. 4 Paketi. V tuzemstvu. Brez označene vrednosti se plača do teže li kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din. Poleg tega. je treba takoj pri predaji plačati pri paketih, ki jih pošta dostavlja na dom še.5 Din dostavnine, za druge kraje pa samo obvestilno pristojbino v znesku 50 par. Ako je na pakeltu označena vrednost, se plača še vrednostna pristojbina, ki znaša do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din .10 Din, nadalje pa za vsakih 1000 Dih ali del te vrednosti še po 1 Din. Za ločenko, to je obsežnejši paket ali paket, ki zahteva, večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina. Največja dovoljena teža 20 kg. Ekspresninal 6 Din. . Za paket s povzetjem se plača pri predaji tudi še nakaznična pristojbina in eventuelno tudi izplačnina, če sprejemna pošta paketa (naslovna pošta povzetke nakaznice) izplačuje nakaznice na domu.. Nakaznična pristojbina in izplačnina je ista, kakor pri navadnih nakaznicah. Za pakete v inozemstvu veljajo posebne pristojbine in posebni, predpisi in se je za tozadevna pojasnila obrniti na najbližjo pošto. Raznovrstne druge pristojbine. Če je pošiljka premalo frankira-na, se zaračuni kot porto dvakratni manjkajoči del pristojbine. Vse pristojbine je plačati pri predajni pošti. Za pismena sporočila na položnici je treba plačati v tuzemstvu 50 par, v inozemstvu 1.50 Din. Za prejemno potrdilo, ki ga plačnik davka na položnici zahteva, se plajbaj 50 par ali 1 Din, kakor pač želi, da dobi to potrdilo1 po dopisnici ali v pismu. Za čekovne nakaznice plača naslovnik iz-plačninoi, če se izplačajo na domu, za ävizirane se ne plača nobena pristojbina. Za odjavo paketa 50 par. Za ležnino za vsak paket na dan 1 Din. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice) izdano pO' krivdi naslovnika, 5 Din kolekovine za prošnjo in še 4 Din v znamkah. Za vrnitev ali preklic pošiljke, spremembo naslova, znižanje ali črtanje povzetja se plača pristojbina za priporočeno pismo. Za zaiposlane ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih pristojbina za težo in vrednost, kakor tudi dostavnina oziroma obvestnina, pri denarnih pismih samo dostavnina oziroma obvestnina; pri vseh drugih pošiljkah nič. Brzojavne pristojbine. V tuzemskem prometu se plača za vsako besedo privatne brzojavke .50 par, najmanj pa za vsako) brzojavko 5 Din in 50 par za golico. Za nujne brzojavke se plača trikratna pristojbina, če*glasi brzojavka v tuzemskem prometu za kraj, kjer ni telegrafa, lahko plača pošiljatelj že v naprej posebnega sla, ker se sicer brzojavka dostavi z navadno pošto. Pristojbina za sla znaša po dnevi. 10 Din, po noči 20 Din za vsak započeti kilometer. Dostavlja se samo do 10 km. Za brzojavke v inozemskem prometu ima skoraj vsaka država drugačne pristojbine in se je tozadevno obrniti-na najbližji telegraf. Telefonske pristojbine. V tuzemstvu. Za pogovore med kraji, ki niso oddaljeni več kot 6 km zračne črte drug od drugega, (krajevno «omrežje) se plača za 3 minutni pogovor 1 Din. Za druge medkrajevne pogovore se plača za '3 minutni pogovor ta-le pristojbina: do 25 km zračne razdalje 5 Din, od 25—50 km 10 Din, od 50—100 km 15 Din, od 100—200 km 20 Din, od 200—400 km 25 Din, preko 400 ton 30 Din., Za nujni pogovor je plačati 3 kratno navadno pristojbino. Illllllllllll BOSI LEVJI Timi noMJi Kljub vsem domačim poslom riaj nobena gospodinja ne zamudi pazljivo negovati svojo zunanjost, ker ji to vedno ponovno daje mladostno ljubkost, Gladko, kot baržun mehko kožo dosežete z jako dehtečo niveji^chem-o. iiiimiiiii! A. R. Nabavljalne zadruge. Prosti popis specijalne ustanove, s katerim se poskuša kolikor, mogoče jasno razložiti, kaj je nabavljalna zadruga, kako živi, kaj dela, kaj hoče in kaj jo lahko upropasti. Namen tega članka je, da zaintereira za nabavljalne zadruge tudi one iz vrst državnih uslužbencev, ki je nočejo poznati, ali pa so ji celo sovražni. Higijena usi Higijena ust je ravno tako vdžna, kakor snaga obraza in rok. Važno je pa tudi vedeti, da je edino pravo sredstvo jPJEBJECO zobna pasta, katero so sestavili medicinski strokovnjaki. Nabavljalne zadruge obstojajo, kjerkoli čuti več oseb isto' potrebo udruženja, da s skupnimi sredstvi zadovoljijo bolje svojim živ-ljenskim potrebščinam, kakor to zamore vsaka oseba zase z lastnimi sredstvi. • . Tako so imele že pred svetovno vojno Anglija, Francoska,. Nemčija/ ter druge države razvito raznoličnoi zadrugarštov za proizvajanje raznovrstnih življenjskih potrebščin, za nakup istih v večjih mestih je sicer že pred svetovno'vojno čutilo potrebe lastnega zadrugarstvai za prehrano, (za špecerijo i,. rt. d. Beamten Wirtschaftsverband Gradec-Dunaj), za kuriva (v Mariboru), za nabavo lastnih domov (v Celju), posebno pa so se zadruge razvijale na denarnem polju iz razloga, da nudijo svojim članom lažje dosegljiv in cenejši kredit, ker je bilo uslužbenstvo že takrat precej zadolženo. Različne mnogoštevilne zadruge, ki so obstojale v Nemčiji že pred svetovno vojno, so bile med vojno pravi blagor ža svoje članstvo, ker so razdeljevale živila, etc. svojim članom pod lastno kontrolo članstva oziroma odbora najpravičnejše. Prehranjevalni minister Nemčije se je takrat izrazil: »Kaj bi biku iz Nemčije, ko ne bi imela svojih konzumnih zadrug?« Konec svetovne vojne s svojim temeljitim preokretom na pridobitnem polju je še-le pokazal pravcato potrebo kozumnih zadrug. Tako je par pijonirjev na zadružnem polju ustanovilo tudi v Mariboru takozvano -»Samopomoč« drž. uslužbencev, katera je, kolikor so ji pripuščale skromna sredstva, nudila uradništvu pomoč v prehrani. . Nabavljalna zadruga. Leta l92tì je izšla od fin. ministrstva uredba o nabavljalnih zadrugah v upanju, da se bo državnim uslužbencem na ta način nudila, če ne tkoj, vsaj sčasoma neka pripomoć, da bi lažje životarili s popolnoma nezadostnimi prejemki. Uredba je prvotno vsebovala določila, da se prodaja blago članom samo proti gotovini. Zakonodajalec je najbrže nameraval s tem določilom drž. uslužbence dovesti do tega, da potroši samo toliko, kolikor ima plače, in če ta ne krije njegovih potreb, naj tudi strada, samo, da se ne zadolžuje. Da bi imele te uzakonjene ustanove za vsako kupčijo prepotreben kapital vsaj deloma na razpolago, je fin. ministrstvo skrbelo na ta način, da se je odtegnilo vsem državnim uslužbencem 10% enomesečnih prejemkov ter 1% državnim dobaviteljem od vseh računov. Omenjena uradba vsebuje tudi potrebna določila o Savezu teh ustanavljajočih se Nabavljalnih zadrug, ki ima nadzorstvo nad zadružnim poslovanjem ter oskrbovanje in razpolaganjer z denarjem, .nabranim potom že omenjenih odtegljajev. Mariborska Samopomoč se je preosnovala v Nabavljalno zadrugo, da se zamore tako ukorištiti, vsaj v skromni meri, s posojilom pri Savezu za obratni kapital. Kar se tiče ustroja zadruge, je bila ta pri sestavi pravil v glavnem vezana na zakonska besedila, ker drugače-bi Savez zabranil vstop v članstva Nabavljalne zadruge drž. hslužbencev je prištevati najdemokratičnejšim ustanovam. Zadružniki so lastniki zadruge in imajo pri Občnem zboru pravico glasovanja samo lično ne glede na število članskih deležev. Tu velja geslo »eno lice eh glas«. Izvolijo si sami upravo, deležni kapital pa ne igra nobene vloge, ker se po edinstvenih pravilih za vse zadruge deli letni čisti dobiček članom po sorazmerju udejstvovanja v zadrugi, to je po- visokosti lètnega nakupa in ne po številu deležev, delnic itd. Namen zadruge je, da nudi svojim članom dobro blago po najnižjih tržnih cenah tako, da more tudi zadruga delati, četudi s skromnim čistim dobičkom, kateri pa se koncem leta glasom veljavnih pravil vrača vsaj deloma zopet zadru-garjenv Ta način poslovanja daje marsikateremu zadrugarju neopravičen povod zabavljanja češ, zadruga ni nič cenejša kakor drugi trgovci, akoravno dela z mojim brezobrestnim denarjem, ker sem vplačal Din iOO.— za delež. V odgovor tem, pravi smoter zadrugar-stva neumevajočim, naj služi dejstvo, da se nabavljalne zadruge niso ustanovile radi tega, da bi upropastile pošteno trgovino, ampak, đa s strogo in solidno konkurenco onemogočujejo izsesavanje konzu-mentov s pretiranimi cenami življenskih potrebščin. Zadruga mora kupčevati z skromnim dobičkom tudi iz razlola,-da zbira predpisani rezervni fond za pokritje nepredvidenih in v trgovini težko izogibnih izgub, ker bi morala pri pomanjkanju fonda pri vsakem najmanjšem deficitu uveljavljati članska jamstvo (delež 4 krat, skupaj Din 500.—) kar bi bilo razmahu zadruge v največjo škodo. Da čim vestneje zasleduje svoj cilj, se mora zadruga gmotno •ojačiti, kajti za pravočasen nakup blaga od producentov je potrebna gotovina. Iz letnega čistega dobička se zbira dobrotvorni fond, ki se vporablja prav tako v dobrobit članov. Torej, zadruga ni nikakšen podjetnik, ki odira odjemalce, in" tudi nima povoda varati istih, ker gre ves donos samo v korist zadruge in ne posameznih funkcijo-narev. Kadi rezervnega in drugih fondov se tudi večkrat govori v članskih vrstah: »Kaj nam je potreba fondov, katere bo lepega dne pobrala država v svoj nenasitljiv žep, kakor premoženje gospodarske poslovalnice (skladišče živil) drž. železnice v Ljubljani!« Skladišče živil je bilo podjetje železnice, torej nobena juridična oseba in tudi ne sodno registrirana in niso bili uslužbenci železnice člani, niso nosili nobenega jamstva, niso imeli nobene ingerence na vodstvo skladišča ali na razdelitev dobička, niso bili lastniki skladišča, ampak samo nakupovalci. Kaj se ima zgoditi v slučaju prenehanja nase zadruge s preostalimi fondi, je v zakonu in pravilih zajamčeno. V začetku razvoja zadrug je bila največja zapreka vsaj primernega razvoja zakonska določba, da se prodaja blago samo proti gotovini. „Naš upravni odbor, uvidevajoč dejstvo, da so ravno drž. uslužbenci radi nedovoljnih plač prepotrebni kredita, je dodal temu določilu v pravilih besedilo, da način inkasa: plačevanja odredi upravni odbor v sporazumu z nadzorstvenim odborom ter je na ta način pridobil možnost kreditiranja. Uprava Saveza je opetovano zahtevala ustavitev vsakega kreditiranja ter takojšnjo izterjanje kreditov in grozila,, da odgovarjata za vsako neizterljivost gmotno oba odbora zadruge. Iz teh razlogov je bila (prepotrebna upeljava obstoječih odredb za sigurnost kreditov. Da so bile te naše odredbe še premalo stroge, je znak, da je izdal Savez za vse zadruge splošno mnogo stroži pravilnik p načinu kreditiranja, ter izposloval razen drugih sprememb zakona tudi spremembo v tem smislu, da je kreditiranje zadrugarjem dovoljeno. Savez je namreč uvidel, da je obstoj zadrug brez kreditiranja dvomljiv. \ Veliko je razburjenje radi Din 1Ö.—, ki se jih je začelo odtegovati za Savez nab. zadrug v Beogradu. Porajajo se govorice: »Ne bomo plačevali v Beograd za falitni Savez, in za skrahirane zadruge!« Priprostemu človeku, ki ne pozna razmer, s,e mora to oprostiti, žal pa prednjačijo temu govorenju baje najbolj informirani, ki pa ne vedo, da se ti odtegljaji ne zbirajo za nabavljalne, ampak v svr-ho ustanovitve kreditnih in stavbenih zadrug drž. uslužbencev. Mogoče se bo ta akcija dobro končala, kar se pa tiče denarja lahko zaupamo danes Savezu, ker ga že poznamo, ko ima kljub vsem krizam in polomijam v prvih letih, še vedno 50 milijonov dinarjev ter znatne terjatve na 1% odtegljajih, katerih izplačilo fin. ministrstvo vedno zavlačuje. To zavlačevanje je deloma tudi povod, da je Savez forsiral nove odtegljaje za ustanovo stavbenih in kreditnih zadrug, katerim bo potrebno obilo kapitala, če hočejo izvršiti vsaj deloma svoj namen. S tem bo imel Savez nov tehtni vzrok, neprenehoma pritiskati na izplačilo teh terjatev, češ, te nove ustanove ne morejo delovati vsled pomanjkanja denarja. Nabrani denar in še oni denar, katerega bo zamogel izterjati Savez od fin. ministrstva, se namerava dati na razpolago kreditnim in stavbenim zadrugam drž. uslužbencev. Denar, ki se odtegne, ostane last plačnikov. Ako se tega denarja vplačniki niso poslužili, lahko zahtevajo po 10. letih povrnitev vplačanega zneska. Da pa je rešitev drž. uslužbencev iz dolgov pri denarnih zavodih pri nas obstoječi neprenesljivi obrestni inerì prepotrebna, to pač ni treba posebej povdarjati. Da škoduje nerazumevanje zadružnega smisla vsem državnim uslužbencem je gotovo, ker s tem se zavlačuje razširjanje članstva na vse drž. uslužbence. Čimveč zavednih članov, ki nakupujejo svoje potrebščine le v svoji zadrugi, tem prej bo zadruga gmotno tako dobro podprta, da bol povračevala zadrugarjem temvečje zneske čistega dobička. Bodimo vestni člani zadruge prepričani, da damo vsak zaslužek, ki ga damo zadrugi, sebi in ne kakšnemu tujcu, ki ga uporabi sama za svoje in svojcev udobno življenje. Agitirajmo pri mlačnežih za naše ustanove, ljubimo iste, ker so naše, pomagajmo jim do take višine, da nam ne bodo samo v- pomoč, ampak vsakemu drž. uslužbencu v ponos, neprijateljem pa v strah. Samo v dobri organizaciji in v slogi je moč! Našim rodkinam vriporočamo KOLINSKO OKORIJO izvrsten pridatek za kavo Tik pred prevratom. General Maister. Iz rokopisa »N a š Maribor«. V začetku druge polovice oktobra 1918 se je začela občutno krhati zapadna avstrijska fronta in njenih ubežnikov je prihajalo proti koncu meseca čimdalje več v zaledje. Slovenske častnike, ki jim je v teh dneh potekel dopust, smo pridržali v Mariboru; tako tudi sto tnika Cirila Raku š o. Dogodki, drug važnejši od drugega, so se podili, da jih že nisi več dohajal in bolj in bolj se je kazalo, da postaja usodno besedilo Majske deklaracije meso. Mariborskim Nemcem pa je postala ustanovitev samostojne jugoslovanke države naenkrat čisto postranska zadeva in jim je šlo' v tem negotovem položaju samo še za to, da rešijo vsaj svojo spodnještajersko prestolico iz objema te nove države. Zato so zaklicali, da se je čulo v Gradec in na Dunaj: »Marburg in Gefahr!« in se takoj vrgli na'delo. Dne 29. oktobra so imeli skupna posvetovanja zastopniki mariborskega občinskega sveta, Volksrata, nemških nacijonalnih društev in raznih zadrug in so izvolili odvetnika drja. M r a v 1 a g a,, sOcijalno-démokratskega državnega poslanca Suppanz-a in mariborskega državnega poslanca Wastiana za stalne zastopnike m&-sta Maribora v vseh gospodarskih, .političnih in narodnostnih pogajanjih. Isto popoldne so imeli z dr jem. Verstovškom ponovno razgovore o prehrani in so bili z njegovimi neobveznimi pojasnili v splošnem zadovoljni. Ta dan je slavila Ljubljana praznik osvobojenja in so se tam vršile veličastne manifestacije. V Mariboru, kamor je priletela tar vest precej pozno, je potekla proslava tega velikega narodnega; praznika skromno. Na pobudo ge. ravnateljice Stupice,-takrat učiteljice na krčevinski - šoli, je ovenčala skupina naših Slomškov in Tomšičev grob. Slovenski dijaki in dijački vseh mariborskih srednjih šol so izostali dopoldne brez dovoljenja od poiika in se zbrali v mestnem parku, kjer jim je nekaj omošolcev navdušeno govorilo v razgreta, odprta srca. Po govorih so zapeli slovanske himne, ki jih je štirinajst dni razmnoževal in po mestu in deželi razdajal profesor Voglar. Ves čas petja ni bilo nobenega stražnika na izpregled. Pač pa je slučajno navzoči pruski baron Ttvickl od jeze pihal in se v svoji objestnosti zaletaval v našo navdušeno mladino, da bi jo razgnal. Seveda je bilo Twicklovo napihovanje naši mladeži le vesela zabava — čista grla so še glasneje vdarila v petje. Ob 18. uri je bila v poslopju Cirilove tiskarne v sobi urednika »Slovenskega gospodarja« t- z okni na ulico — seja Narodnega sveta. Navzoč sem bil tudi jaz. Malo pred 19. uro pa so zbobnali nemški hujskaški voditelji za demonstracijo proti ljubljanski Narodni vladi in proti mariborskim Slovencem nekaj sto Nemcev in nemškutarjev pred magistrat. Od tod so v velikem kriku odkorakali po glavnih ulicah. Na Medenovi in Golčevi gostilni nasproti glavnega kolodvora so pobili nekaj oken in strgali z G o 1 č e v e strehe visečo slovensko zastavo. Okrog pol 20. ure so — že razdivjani ■— prihrumeli pred Cirilovo tiskarno. Med zverinskim rjovenjem so tulili svojo »Die Wacht am Rhein«, streljali, buhali ob zaprta vežna vrata tiskarne in lučali kamne v okna. Težek kamen je treščil tik slave drja. Verstovška na mizo. Od tiskarne so se vlekli razgrajači pred Narodni dom, a so po kratkem vpitju in psovanju odšli, ker so našli okna zastrta iji vrata zaklenjena. Nekaj ž lučanjem kamenja povzročenih odprtin na zidovju Narodnega doma je še dolgo potem pričalo o zadnjem divjaškem nemškem naskoku na slovensko imovino in o njenem poškodovanju. Nekako istočasno z nemškim je priredil nadporočnik Ivan Gračner slovenski demonstrativni obhod po mestu. Udeležilo se ga je mnogo vojaštva, med civilnimi osebami tudi dr. Rosina, ki še je pridružil sploh vsaki proti Nemcem naperjeni demonstraciji. . Po obhodu se je vršil v veliki gostilniški sobi Narodnega doma shod za vojake, ki sta1 jim govorila med drugimi nadporočnik Gračner in vojaški kurat Ivan Kruši č. V, sosednji sobi pa je gostom govoril dr. Rosina. Vojaštvo se je tako razpalilo, da si je začelo trgati rozete s čepic. Kmalu pa so se obojni zborovalci med seboj pomešali in živahno pozdravljali Jugoslavijo. Zagrmele so slovanske himne, da so kar okna šklepetala. Glasno petje v Narodnem domu je donelo daleč preko ulice in privabilo proti 21. uri vojaško patrolo % (narednik in 12 mož) — ki je zahtevala, da vojaštvo zapusti gostilno, pa> ni, seveda nihče ubogal. Tudi prihod častniške patrole je bil zastonj, posebno /bog odločnega Krušičevega odpora. Ponoči pa so na domov idočega kurata Krušiča navalili Štirje nemški naredniki, ga pobili na tla, bili ipo njem in ga slednjič vlekli v vojaško stražnico- na magistratu, od koder so ga po povelju nekega nemškega častnika nameravali vtakniti v zapore dravske vojašnice;. Pred stražnico pa je ravno še pravočasno prihrumela nad sto glav močna, iz vojaških in civilnih oseb sestoječa množica. Vodil jo je z dvema častnikoma poročnik Cii ril Skvarča, ki je izvedel, da so Krušiča aretirali. Skvarču je med krikom in hrupom svojih spremljevalcev 'trdo zahteval: »Takoj ven Krušiča, če ne razstrelimo rotovž.« In so izpustili kurata, množica pa ga je pojoč "»Hej Slovani« spremila 'domov. Drugi dan nas je višje častnike pozval vojaški štacijski poveljnik polkovnik Hqlik v svojo pisarno. Najprej je omenil vojaški shod v Narodnem domu in trganje rozet pa K r u š i.č e v slučaj, o čemer je dobil še ponoči poročila. Za Kruši ča se je potegnil pri njem že zgodaj zjutraj dr. Verstovšek, toda brez uspeha. Major M e t e 11 von Friedberg'od vojaškega štacijskega poveljstva je na našem zborovanju celo zahteval, da se Krušiča, »drugim takim izdajalcem v svarilo«, tira vklenjenega po mestu in vrže v navaden zapor. Polkovnik H o 1 i k pa je zavrnil to zahtevo in pripomnil, da je takoj po posredovanju drja. Verstovška po telefonu prosil na vojnem ministrstvu odločitve v tej zadevi, dotlej pa naložil kuratu Krušiču sobni zapor (iz katerega ga je rešil kmalu prevrat.) Nato je prebral polkovnik naredbo voljnega ministrstva, ki je velela vojaškim štacijskim poveljnikom širom Avstrije, da osebno zabičijo častnikom posameznih polkov, da brezpogojno zdržijo red med svojim vojaštvom. Jaz sem prelagal, da se — glede na nastale razmere — to povelje v 'polkih, ki imajo več slovenskih častnikov, razglasi tudi v slovenskem jeziku. To je bil v službi moj prvi narodnostni spopad z mariborskimi nemškimi častniki^ ki so seveda vsi dobro vedeli, da sem trd Slovenec. Polkovnik Holik, preudaren mož, ki je takoj presodil kočljivost položaja, je hotel menda y spominu na dogodke pretekle noči — zadušiti vsak morebitni izbruh očitnega sovraštva med nami1. Zato ; se je postavil z vso svojo znano odločnostjo na mojo stran, češ, da moramo res vse poskusiti, če hočemo, da se dosledno» in uspešno izvrši naredba vojnega ministrstva. Z žolčem v očeh so se nemški častniki vdali in vem, da so me vsi v tistem trenutku za- sovražili Mene je polkovnik Holik naročil za-, popoldne v meljsko vojašnico, da bi preložil tam njegov ogovor na slovenščino. Tako sem 30. oktobra 1918 ob 15. urj v častniški obenici meljske vojašnice jaz prvi govoril službeno v slovenskem-jeziku slovenskim častnikom 26. strelskega polka vpričo pretežne večine njihovih nemških tovarišev. Illllllllllll Kljub domačemu delu lepe robe Gospodinja, ki mora vsak dan opravljati dela z vročo in mrzlo vodo, mnogo trpi radi raskave in razpokane kože. NIVEA-CREME leči te neugodnosti v kratkem času. Toda pazite posebno na ime NIVEJl^CREMÉ. Raspadanje zob varuje le vsakodnevna pravilno izvršena nega zob. Vsako leto se vstavi 50 milijonov umetnih zob. VARUJTE SVOJE ZOBE S PEBE.CO ZOBNO PASTOl Podatki o službenskem davku za hišno služinčad. Služkinja (služitelj), ki ima mesečne plače 200 — Din, hrano in stanovanje, je davka prosta (prost), mora pa imeti avčno knjižico, v katero vpiše službodajalec plačo za vsaki mesec posebej. Pri izstopu iz službe izroči službodajalec davčno knjižico uslužbencu in v piše v stolpec na 1. strani dan izstopa. Pri stopu v službo mora uslužbenec prinesti seboj avčno knjižico, izpolnjeno od prejšnjega služb o dajalca s seboj, ako pa vstopi v službo na novo, si mora nabaviti davčno knjižica pri pristojni občini ali pa pri davčnem uradu. Davek se odmeri sledeče: od mesečnega zaslužka od Din 201— do Din 300||§| Din 6 — » » » - » >> 301— ' » ’ » 400— _>> 1 9— >> . ». » >> 401.— 1 » ; 500— 1 » 11 — » » » » 501,—“ » 600— » 14— g V»' >> >> ; » 1 » . 601.— » » 700— » 17 — » » ' .» » 701— » » s 800;— >> 20— ». » ~>r : » » ' 801— » >> 900— » 23 — » » >> » >> 901— » :» 1000.— » 27.— Za plačilo tega davka je odgovoren službodajalec osebno in ga mora plačati najkasneje do 15. dneva v mesecu po poteku vsakega četrtletja pri pristojnem davčnem uradu s tozadevno tiskovino,. ki se dobi v tiskarni in pri davčnih uradih, dokler minister ne odredi plačevanj tega davka s prilepljenjem tozadevnih znamk v davčno knjižico, (kar se bode izvršilo predvidoma s 1. januarjem 1929.) Na tiskovini je vpisati za vsakega uslužbenca za vsaki mesec posebej mesečno plačo in odpadajoči davek, kakor tudi ime in stanovanje službodajalca). Ako ima uslužbenec mesečni zaslužek na več krajih n. pr. pri 1. Din 300.-jp, pri 2. Din 250.^-, pri 3. Din 390.— ne plača davka, ker se v takem slučaju ne seštejejo, vsi. zaslužki skupaj, ampak pride pri obdačbi vsaki zaslužek posebej v poštev in ker torej ne presega nobeden posamezni zaslužek Din 400.—, je oseba davka prosta. Ako ima pa kdo zaslužek nad Din 400.~^ pri več službodajalcih, se odbije z zakonom določeni odbitek i. s. za uslužbenca Din 400.— in za vsakega nepreskrbljenega otroka do 18 let starosti 100.— Din samo enkrat in sicer pri največjem zaslužku. REDILNA KAVA je prvovrsten Ko finski pricfatek za kavo! Zdrav in okusen! Zaktevajte! R. PRLEŠKI: Na posetih. Bilo je julija meseca. Sonce je parilo, da je ljudem kar lilo po licih. Srečen, kdor je lahko letoval na Pohorju, ali ležal kje v prleških šumah za »vrhoma. Tam nekje v vzhodnem delu našega lepega Maribora, kjer smradijo od ene strani stare, nadušljive lokomotive s svojim težkim dimom, od druge pa peče žarko solnee, da se jedva diha v tesnih stanovanjih, ki so obširna samo v näjemnini, je stanovala gospa Zora Nevoljnikova. Gospa Zora, ki že mnogo let z resnično nevoljo požira premogov smrad, je sedela sama v kuhinji. Mož je bil nekje na komisiji in se je morda krepčal ta hip v hladni .senci podeželske kičme's »ha-iožanom«. Njej, ubogi mladi ženki, se pa danes ni nič laj ljubilo poprijeti se posode, ki. je stala na štedilniku, in potrpežljivo čakaia vode in gospodinjinih belih rok. »Nak,« je mislila gospa Zora. >dares pa ne bom čepela doma. »Otroka prideta šele zvečer od sorodnikov, ta čas pa lahko pogledam malo k prijateljici Anici, ki me že tako dolgo vabi v posete.« Brzo je bila na nogah, pomila in pospravila, oblekla svojo novo »dečvo«, kajti gospa Zora je bila s:e mlada in brhka, zato ji' ni nihče zameril, če se je ob ugodnih prilikah, ki so nam državnim nameščencem itak redke, še bolj pomlajevala. Nova dečva ji je prav {letno pristojala in marsikateri gospod je »vrgel«, tako na skrivaj, eno oko na njo, namreč na gospe Zoro. Hotela pa'je seveda tudi pokazati; svojo novost gospej Anici. Ura je bila tri, ko je potrkala na Vrata,. Veselo sta se, pozdravili in sedli v majhni sobici tik kuhinje, da.se po dolgem časa zopet malo porazgovorita. Ko sta tako čebljali, kakor dva poredna vrabčka, prekritiziraii to in ono ter seveda tudi novo Zorino dečvo, je potrkal nekdo na vrata. Bil je Jože iz zadruge; ki je pripeljal gospej Anici mesečne nabavke. »Oprosti, draga Zora, takoj se vrnem, samo pogledala bom, če mi je Jože pripeljal vse po naročilu«, prekine gospa Anica živahen razgovor. Med izlaganjem vsemogočih stvari, ki so nam tako neobhod-no potrebne, da vsaj lačni ne delamo, in nam še ponoči ne kruli po želodcih, je pregledovala gospa Zora pravkar došlo številko »Ženskega sveta«, ki je režala na miži. Med listanjem je naletela v knjig! na cenik »Nabavljalne zadruge v Mariboru«. Nekaj jo je zbodlo, kajti nevoljno je potisnila knjigo v stran, cenik pa porinila med liste, vstala in stopila k oknu. Tedaj se je vrnila gospa Anica. »Vse v redu«, je dejala, »vedno bolj sem zadovoljna z našo zadrugo.« Gospa Zora je nekam neprijazno pogledala in odvrnila malo nevoljno: »Z zadrugo, s tisto nesrečno zadrugo, tam na Rotovškem trgu? Beži, ne govori mi o zadrugi. Že davno sem je sita in sem zadovoljna, če ne slišim nič o njej. Par let sem hodila tja stat in čakat, pa mi je bilo končno tega preveč. Preselila sem se k trgovcu, kjer dobim brzo .brez čakanja in tratenja časa.« »Ti si hodila v zadrugo stat in čakat? Meni ni treba nikoli stati in čakati. Veš, zadruga je meni vse! Najbolje me postreže! Kjer pa ni ljudi, tam tudi stad in čakati ni treba. Tudi1 jaz sem sicer sprva čakala in včasih godrnjala zbog tega, pa se mi je svetovalo in me poučite, naj pridem po blago od 5.—24, vsak mesec in to v času od 10.—10. in od 14.Š§-17. ure. Ubogala sém, uvaževala nasvet - in sedaj sem vedno zadovoljna.« »T,a bi bila lepa, da bi nam še predpisovali, kako in kaj in kedaj! če plačam točno, redno in pošteno, smem vendar priti, kedaj se meni zljubi«, zavrne Anico gospa Zora in sede na divan. »Nihče ti ne predpisuje, nihče ne odreja in komandira, to so nasveti, blagohotni, koristni nam, zadrugi pa v olajšavo in urneje poslovanje. Veš, ljuba moja, človek mora v trgovini, kakoršna je naša zadruga, ki nasiti vsak mesec do 10.000 želodčkov, že uva-ževati nasvete, če noče-trpeti neprijetnosti, stati in čakati, kakor ti.:< »No, le poslušaj,« se hoče opravičevati gospa Zora. »Ko sem bila pred 2 letoma zadnjič tam, sem stala cele % ure za bori 34 kg sladkorja, 2 Din popra in še nekaj takih malenkosti', predno mi jih je natehtal pomočnik. Té me je silno raztogotilo — ker ni bilo prvič .—■ pustila sem vse skupaj in šla.« »Dovoli, da ti razjasnim!« reče mirno gospa Anica. »Ako hočeš biti brzo postrežena, ne kupuj po K kg sladkorja in dišav ne po 2. 3 Din, temveč naroči, kakor je natehtano in že pripravljeno. To pomočnik kar zagrabi in ti že hitiš svoja pot. Jaz to vem, zato pa si vedno napišem že doma lepo na list papirja, kar rabim in sicer, %, 1, 2, 3, 4, .... kg naj si bo moke, sladkorja, riža, makaronov, špagetov in dr., dišave pa po zavitkih 1.50 Din*£- kakor jo imajo tam že pripravljeno in tako gre brzo in gladko brez čakanja. Malo potrpeti je tu in tam že treba, kajti mi smo veletrgovina, kjer se streže dnevno stotinam, posebno ,pa še od 25.-29. in od 1.—5. v mesecu, ko je najhujši naval.« »In pomote, nerednosti, manjkajoče blago?« pravi gospa Zora dalje». »Kolikokrat sem zavrela nad vodjo ali pomočniki, ker ni bilo te ali one stvari med naročenim blagom, ali je bila kaka reč slaba.« »Vse to je mogoče in -p vsepovsod! Nihče ni nezmotljiv! A tudi to se . uredi na lep način.« zagovarja poslovanje gospa Zora.’ »Tudi meni se je to že pripetilo. Tedaj sem šla takoj v trgovino, poklicala vodjo ter mu v lepem tonu izrazila svojo pritožbo in on je takoj potrebno ukrenil. Slabo blago se mi . je zamenjalo1, pomota popravila, pa smo bili na lep način vsi: zadovoljni.« . Gospa Zora se še ni udala, imela je še svežih za bregom, pa je nanovo vzkipela: »Kaj pa kredit? Ha, povej mi, zakaj nas tako mrcvarijo s tistimi izjavami, podpisi in tako dalje? Pri trgovcu vsega tega ni treba, da mi kolikor hočem, še na smeh mu gre in j— če ob mescu v moji blagajni ni vse v redu, prav rad potrpi z menoj in...« »Oprosti!« jo prekine gospa Anica »trgovec je sam svoj gospodar, sam lastnik vsega, kar ima, sam sebi odgovoren. Zadružni odborniki pa, ki smo jim zaupali! milijone, niso več kot mi člani. So sicer solastniki, odgovorni pa niso le sebi, temveč vsem 1.600 članom. ’ Zato morajo biti natančni, kajti nad njimi visi §, ki ima vedno pripravljeno roko da seže v njih žepe in jih spravi do brezplačnega ričeta. Trgovec ti lahko »Šenka«,, kakor pravimo, če hoče, za zadružne odbornike pa! je »Šenk« umrl brez testamenta.« »In prvega,« sili gospa Zora posmehljivo v besedo, »prvega, ko sem plačevala, sem morala v red in vrsto kot pri spovedi in potem zopet tisto neznosno čakanje. Povej, kako pa ti prestopaš pni blagajniški spovednici, kadar plaču ješ!« :»Nič ne prestopam in nikdar! Ko mi našteje moj ljubimožek prvega tistih bornih par »kovačev«, grem lepo na sprehod proti banki, kjer opravim vse v par minutah, navadno, ko grem na trg. Nekateri plačujejo po položnici, drugim pa odtegujejo upravitelji od plače. Da pa ne pridem v. zagato, si uredim izdatke po dohodkih, ali — stegnem se pod odejo tako daleč, da me v nogé ne . zebe.« öKaj pa še! Našemu predstojniku v uradu je seveda treba-vedeti, koliko mi na mesec zajemo in »pufa« napravimo.« »Ne razburjaj se, draga Zora, kajti zadruga pošlje i šefu vsakega urada redno mesečno njegov račun, ker tudi on ne živi od zraka in tudi njegova deca ne leta gola okrog. Njemu je pač vse eno, koliko je tvoja teža po kreditu.« razjasni gospa Anica. Gospej Zori so zmanjkale besede. Nekam prijazneje je gledala, Anica pa je nadaljevala: »Kredit imam in nič ne godem radi izjaive, ki sva jo morala podpisati oba z možem. Red mora biti, predpisi se morajo izvrševati,^? izjeme ni! ^ Vsak mesec plačam točno z obroki vred, ki so velika dobrota za-nas državne uslužbence ob teh bornih plačah. Obenem so pa vsi skupaj, da nimam ob mescu premišljevanja in skrbi, kje . in koliko imam še plačati« Vsak mesec skrbno pregledam cenik ter sestavim po njem že doma naročilni list, da s tuhtanjem ne oviram poslovanja pri blagajni. — Če mi je treba mesa, šunke, sira, salame in drugih takih dobrot, izberem že prej vse, da hitro napovem še to, Med mesecem pa nikoli ne nadlegujem blagajne II. za kako malenkost, če'sem pri skupnem naročilu kaj pozabila. Za par dinarčkov pozabljenega ali nepredvidenega nakupa »gotov novac«. »Saj jih tudi1 imam! »se je smejala gospa Anica. Vsako leto za vuzem odpišejo v zadrugi meni, kakor vsem kupujočim članom, ali pa nakažejo v robi za procente. Letos sem dobila na pr. 615 Din. Velikonočni blagoslov je plačala zadruga, hčerka je dobila »gratis in franko« noye čevlje. Vsi smo bili veseli in srečni, naš očka nas je pa na račun zadruge in njenih procentov v ponedeljek popeljal v »Emavz«, kajti tistih 615 Din nam je prvega ostalo v žepu na prosto razpolago.« »Dosegla si, kar si hotela, Anica,« se je udala kortečno gospa Zora. »Veš, moj mož mi je že večkrat kazal cenik zadruge in me opozarjal na dosti nižje cene kot so bile v naši nabavni knjižici, a ni premagal moje trme.« ^Ceneje kakor povsod drugod, je v zadrugi, o tem se lahko prepriča vsak. Vrhutega je pa tam vedno sveža in pristna, dobra in zdrava roba, ker teče kot voda. V zadrugi se blago nima časa izpriditi,« pravi gospa Anica. »In še nekaj!« je sklenila gospa Anica svoje prepričanje. »Cene v zadrugah sigurno vplivajo na cene drugih trgovin in tako ne koristijo naše ustanove le nam, temveč tudi vsem drugim slojem. — Ko bi vse to, kar sem ti danes povedala, ne bila gola istina, bi ne pristopali novi - člani v taki množini v naše vrste. Neomajeno zaupanje v zvesto, pošteno in sposobno vodstvo ter trdno podlago, širi naš krog, veča število članov, daje zadrugi vsestransko živahen razmah.« »Naj bo,« pravi, gospa Zora in vstane, »posrečilo se ti je, prepričati me, i česar ni mogel doseči moj mož vkljub dvoletnem prigovarjanju. Hočem torej zopet k zadrugi seveda po tvojih nasvetih!« Tedaj je zagrmel globok bas Milana Zaupnika med sobnimi vrati: »Tako je prav! Sami si pomagajmo in lajšajmo breme! —■ Zadruga je moja in tvoja; ona je nas vseh! K njej moramo vsi, nihče od nje!« In Aničin mož je krepko stisnil roko naši sp okorien-ki ter dostavil: »Ker sta se tako lepo pomenili in ker ti je, draga ženka, uspelo izpreobrniti gospo Zoro, predlagam, da gremo danes zvečer, ko se vrne Tone Nèvoljnik s komisije, vsi v Zadružno točilnico na litrček črnega*. Na tistem tesnem dvorišču se rrialo ohladimo ter damo tako še pečat in piko vajinemu današnjemu sklepu,« »Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Za smeh. Jud David je zagospodaril. Vse je šlo med vrage. Beraška palica ga je čakala, pa mu ni bilo zanjo. Iskal je službo. V vasi so potrebovali cerkovnika. »Pa grem? si misli Davide in potrka pri rabinu.- »Znaš brati in pisati?«, ga vpraša judovski svečenik. •-Bog pravični, niso me naučili, Ne znam!« »Idi, ne rabim takih!« In juda jo mahne poibit odkoder je prišel.. Pa so napovedali vojno. Z njo je prišla kupčija, liferacije, veri-ništvo. Jud David se je zbrihtal. Kupčeval je, lifral in verižil. Denar se je nabiral, strgana suknja se je sama zakrpala in kmalu je z avtomobilom drdral po deželi PoIjskL Tedaj je rabil minister pruski mnogoi blaga. »Bog pravični, dam najceneje. Nič ne bom zaslužil gospod minister,« in pogodba je bila sklenjena. Lepo je kazala kupčija in judu se dobiček ni skrival. »Podpiši pogodbo Žide!« pravi minister. »Takoj pride moj tajnik, da podpiše zame,« meni David. »Ne velja! Sam moraš podpisati!« »Bog pravični, ne znam, gospod minister!« »Kaj. ti ne znaš pisati? Kakšna škoda! Kaj bi bilo iz tebe, če bi znal pisati in brati!« »Kaj bi bilo iz mene? Mežnar, gospod minister,« reče jud. Tone se je naučil. Gospod Koren iz mesta ima gori za Tremi ribniki prav čeden vinograd in kočico, viničarijo in viničarja Tomaža, Tomaž pa brhko Pepco. Črnooka Pepca jo mahne večkrat v mesto na trg, da tako zasluži kak dinarček. Pa je šla nekoč zopet po dobri kupčiji proti domu in zavila za zadnjim ribnikom v gozd. Tedaj je vstal pred njo Šelotnikov Tone, kot bi zrasel iz zem-]fje|. Krepak je bil in plečat, kratkih brk in rdečih lic. S kravo je hodil po telička in menda je nesel otroke na hrbtu. Puhal je oblake dima iz pipice pred se, pa se nekam leno Opiral na debelo gorjačo. Lenoba ga je ostavila, ko je zagledal dekle, pa je rekel : »He, si, li nisi, Pepca iz viničarije?« »Bo že, menda,« se je odrezala mladenka in gledala za kavko, ki se je sukala nad pol golim hrastom. »Pa jo mahneva skupaj, saj nama je pot istai, ne?« zine dečko1. .•»Ne vem, mogoče!« »Hej, kravše, le nesi domov, da bo kaj blejalo v hlevu,« je govoril fant in se lepo pripravil, da se tik ob Pepci pokratkočasi do domai. Dekle pa kar čez cesto. »Slana voda, ta je pa lepa«, si misli Tone. »Kaj te bode, dekle, saj sem še komaj usta odprl?!« Zagorelo' je iz njenih oči kot živ ogenj, da je Tone debelo potegnil iz kratkega vivčka. »Kaj bi, vi domišljavci vsiljivi. Jezna sem na Vas. Davi me je tam za grabnom vstavil Šiškov Andrej-ček, kar z menoj jo je mahnil in kar naenkrat — fej, nesnaga nadležna!« » Zagnalo jo je nekaj, da je skoraj zbrzela mimo Toneta, ki je godel za njo: »Ali te je, poba golobradi, te je stisnil, kaj! Pa je cmoknilo med smrekami, ha?« »Niti počenega groša na Vas. Še ene solate ne dam s košare, nagrmadeni grehi, živ strahovi------—.« Pogledala ga je skrivaj in zasvetila so se ji mlada lica Tonetova; zdrava in rdeča v jesenskem solncu. »Kaj pa se režiš, Tonač grenki? Kaj misliš, da sem današnja, kaj?« Tako je zapela mladiču v brk in ni se premaknila z mesta. »Prideš, se vstaviš, palico vržeš v travo in nahrbtnik nanjo, kravica gladna seže po travi, pipica tudi ne prežge žepa, tista tvbija desnica pa lomi rebra in brkice ščegetajo — ha, kdo se naj brani — 7+:—!« I všmenca, šmetanega.« je mislil Tonač, pa nič ni rekel S Pepco jo je mahnil dalje po šumi. Tata se križajo pota. Na desno v gozd rumeneči, na levo na cesto. Oba bi morala na levo, pa sta udarila na pravo. Tedaj je vnovič zaigralo dečku po žilah. Vstavil se je. Tisti mah je ležala palica med praprotjo in nahrbtnik zraven, motvoz je obvisel na veji, da je kravica dosegla listje in se zamotila, pipica se je polopiia v črno temo žepa, desnica, krepka in spretna, se je ovila pasu — — kavka se je prestrašila — — — krik — in brkice Tonačeve so zaščegetale ||| — —----------—. Tedaj se je kravica nečesa omislila in sramežljivo pogledala po dolini. Da bi Vas šment, modrice modre, ve devičke! Do sodnega dne bi me ne srečala taka misel, še manj 'korajža!« Solnce je sijalo dalje, listje je odpadalo, Tone pa je znal. Po H. F. Suhor. Zakaj se SUHOR vsaki gospodinji najtopleje priporoča? Ker ima SUHOR več prednosti1, kakor vsako drugo desertno blago. SUHOR ima veliko redilno moč in je neškodljiv, tako za otroke, kakor za odrasle. SUHOR, ako pravilno shranjen, je nepokvarljiv; poskušnje so do kazale, da dve leti stari SUHOR ni nikakor trpel na kvaliteti; nasprotno, skozi dolgo konzerviranje sladkorja je postal SUHOR še bolj krhak, kakor popolnoma svež. Cena Suhorja je zmerna. Previdna gospodinja lahko v letu pri nakupu velika prihrani. Kupujte ROBAUSOV SUHOR, ker dobite najbolje in največ za Vaš denar. Zahtevajte samo originalne pakete z zaklopno znamko: Robaus Suhor, Maribor, Koroška cesta 24. Ali čistimo pravilno parketna tla? Mnoge gospodinje si delajo skrb in belijo glave, kako bi parketna ali barvana tla in linolej najboljše in najcenejše čistile. Kupujejo po raznih nasvetih in receptih različne voske, mešajo in kuhajo na štedilnikih — ne zavedajoč se névamosti, katere so zvezane s takšno manipulacijo •— najmanjša neprevidnost in eksplozija ali požar je neizogiben. Pri tem pa ostanejo vsa ta sredstva nepopolna in ker ne odgovarjajo tudi dražja. Marsikdo je že spoddrsnil na novo mazanem parketu ter si1 zlomil nogo ali še hujše poškodoval. Tla ali linolej ne sme biti prevlečen z debelo plastjo trdega Voska ali kakšne druge snovi — vsaka mast za mazanje parketov torej ni pripravna,. Lastnost laščila za parkete mora biti štedljiva uporaba, dolgotrajen učinek, primeren blesk in zmanjšana polskost tal. Te lastnosti ma FOX - mast za parkete. Enkrat v mesecu namazana tla je treba saino od časa do časa polirati in vsaka gospodinja! bo z učinkom zadovoljna. Uradniški zakon Najvažnejše iz uradn. zakona z dne 31. VIL 1923. Prejemki: 1. osnovna, 2. položajna plača, 3. stanarina, 4. drag. doklade. _ § 43. Doklado za otroke dobiva samo oče, ako sta /oče in mati drž. uslužbenca, če živita ločeno pa mati, ako so otroci pri njej. Žena drž. uslužbenka ali upokojenka, katere mož ni drž. uslužbenec ali upokojenec, dobiva doklado za otroke le, ako dokaže, da je mož brez vsakih dohodkov. § 102. Kdor vstopi v drž. službo, se mora javiti v 15 dneh od dne, ko je bil sprejet, sicer se ga ne sprejme. § 104. Kdor je zadržan priti v službo, mora o tem najkasneje v 24 urah poročati svojemu neposrednjemu starejšim in se opra- vičiti. § 109. Vsakoletni odmori: za uradnike: do 5 službenih let ...... 16 dni » 15 * » ........... . 20 » » 25 » » ....... 30 » preko 25 » »................40 » za zvaničnike in služitelje: za gori navedena službena leta 8, 12, '20, 30 dni. § 124. Kot pogrebnina po smrti drž. uslužbenca ali upo^ kojenca se izplačajo enomesečni redni prejemki umrlega, kot p o d-p o r a pa ženi ali otrokom dvomesečni redni prejemki, ako nimajo drugih dohodkov. Pogrebnine) dobi, kdor se je brigal za pogreb in nosil pogrebne stroške. Tozadevne prošnje: Ko umre aktivni, se izroči prošnja za pogrebnino šefu urada, ako pa umre upokojenec, pa delegaciji min. financ v Ljubljani. Priloge : 1. mrliški list, 2. verodostojen dokaz, da se je prosilec brigal za pogreb. Prošnja za podporo se izroči šefu urada, oz. delegaciji min. financ; ta predloži prošnjo generalni direkciji drž. računovodstva. Priloge: 1. mrliški list, 2. potrdilo župnega urada, da so predlagatelji prošnje zakonska žena ali otroci in da soi živeli do smrti z rajnim, 3. potrdilo občinskega predstojnika, da prosilec nima drugih dohodkov. § 137. Pokojnine. § 140. Drž. uslužbencem I., IL, III. kategorije i. t. d. pripada od pokojninske osnove zai 10 službenih let 50%, za vsako nadaljnjo polovico leta’ pa po 1 %, tako da dobe čez 35 let popolno pokojninsko osnovo za pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za polno. § 148. Rodbinska pokojnina: ena oseba 50%, dve osebi 65%, tri osebe 75%, štiri ali več oseb pa 85% osnovne rodbinske pokojnine. § 151. Vdova ne dobi pokojnine, če ni bil zakon drž. uslužbenca sklenjen vaj leto dni pred njegovo smrtjo, oz. pred njegovo upokojitvijo; dobi pa pokojnino, če je ostal po njem zakonit Otrok, odnov-sno če je ostala vdova noseča i. £ d. § 154. Pravico do pokojnine izgube: J. Uslužbenci: 1. z izgubo državljanstva ali z vstopom v službo tuje države brez dovolitve, 2. z razsodbo rednega ali discipl. sodišča, 3. Če se po odmoru ali odsotnosti kakor tudi ob premestitvi po lastni krivdi ne jalvi na službo v 10 dneh od dne, ko je tol dolžan storiti, 4. če ga redno sodišče obsodi na zapor, daljši od enega leta in če izreče discipl. sodišče, da mora zgubiti pokojnino, 5. če se vpokoji iz v točki 1., 2., 3., 4. člena 133. navedenih razlogov in noče zopet sprejeti državne službe, 6. s smrtjo. fi| II. Vdove: 1. z omožitvijo, 2. z izguba državljanstva, 8. z obsodbo zaradi kaznivega dejanje, 4. s sprejemom državne službe ali mesta Štipendista države, 5. s smrtjo. Ako se vdova drž. uslužbenca, ki ima pravico do pokojnine, omoži z drž. uslužbencem, pa obvdovi, dobi rodbinsko pokojnino po prvem možu, če ji po drugem možu ne pripada ali če je pokojnina po drugem možu manjša. Ako se omoži s kom, ki ni drž. uslužbenec, pa obvdovi, dobi pokojnino po prvem možu samo, če dokaže, da je siromašnega stanja. Maggi-jeva zabela* Že desetletja se uporablja Maggi-jeva zabela vsled svojega ne-izpremenjenega dobrega okusa in izdatnosti v priprostih in odličnih kuhinjah. Maggi-jeva zabela je praktično in hkrati ceneno sredstvo, ki da slabim juham, omakam, prikuham in solatam izvanredno fin, močen in prijeten okus. Maggi-jeva zabela je zelo izdatna, zato jo uporabljaj varčno. Ker se njena količina ne more vedno v naprej določiti, zatorej pokusi večkrat tekom dodajanja. Nadaljnja prednost Maggi-jeve zabele je ta, da pri pravilni uporabi ne pokvari naravnega okusa jedi, temveč ga celo dvigne; V primeri z mesnimi ekstrakti ima Maggi-jeva zabela Še to prednost, da bolj zabeli, je cenejša, ne barva jedi ter je zaradi tega uporabna tudi za svetla jedila. Maggi-jeve kocke. za govejo juho. Maggi-jeve kocke za govejo juho se vsled svoje cenenosti uporabljajo dandanes za hitro in enostavno pripravo okusnih ffi redilnih govejih juh pri večini gospodinjstev. Iz njih se hipoma, ako jih poliješ z dobrim % litrom vrele vode, napravi delikatna juha, ki se lahko uporablja kakor vsaka doma skuhana goveja juha. Zlata citrona. Znano je, da so citrone za najrazličnejše bolezni v nosu in vratu, kakor pri krvavljenjih, oteklinah, davici itd. zelo1 uspešno lečilo. Čislti sok, ki ga vsrkaš nekolikpkrat na dan skozi nos, ti olajša ali popolnoma odpravi tudi najbolj trdovraten nahod. Tudi proti ustni gnjilobi, gnijočim zobem in slabi sapi, sploh proti vsem ustnim boleznim je citrona1 sijajna pomoč, zato bi se morali ljudje navaditi na vsakodnevno izpiranje ust z razredčenim sokom tega južnega sadeža. Košček citrone na kakšno bradavico, ti jo odpravi v nekoliko dneh. Z istim uspehom izlečiš kurja očesa in ozebline, če si od časa do časa opereš glavo z razredčenim sokom, si boš pomagal na najlažji način proti izpadanju las, tvorenju prhljaja in drugim kožnim boleznim na glavi. Zmerna stradalna kura s citroninim sokom je uspešno sredstvo proti reumatičnim obolenjem. Tudi v gospodinjstvu bi morali citrono bolje uporabljati. Mrzla limonada je pa sploh najboljša pijača, s katero postrežeš bolnemu, še bolj pa zdravemu človeku. Koliko dragih sredstev uporabljajo razne osebe obojega spola za negovanje lepote. Malokomu pa je menda znano, da je citrona najboljše in najeenejše lepotilo. Citronin sok, ki ga vribaš v kožo, napravi kožo gladko in, mehko in ji pri pravilni uporabi daje zdrav, cvetoč izraz. Zajedavci in druge kožne nečistine izginejo sčasoma popolnoma. Sok prodira v kožne luknjice, čisti, razkužuje in pospešuje kožno dihanje. Že ostanki citroninih lupin zadostujejo za* vri-banje, zato jih naj nihče ne odmetava. Rimljanom, zlasti rimskim ženam je bilo to lepotilo dobro poznano1, uporabljali so citrono kot dodatek v kopeljih. Kopel s citrono, ki je zdrava za kožo in mišičevje, si napraviš na sledeči način: Kopalno kad napolniš z Vodo», ki ima temperaturo + 40 do 42 stopinj, vanjo zliješ sok 2 do 4 citron, premešaš ga z vodo in tako dosežeš pravilni? temperaturo + 36 do 37.5 stopinj Celzija, Za negovanje lica in rok se priporoča, da režeš citrono na način, da dobiš samo toliko1 soka, kolikor ge trenutno rabiš. Seveda se vrihanie ue sme pretiravati. Najbolje je, ako to storiš vsak večer, predno se vležeš k počitku, Prayilria uporaba citrone pokaže že v najkrajšem času uspeh in ti bo dokazala, da je citrona res najeenejše sredstvo za negovanje lepote, Za štrapac-čcvlje gojzerce nasvetujemo, da se nikdar ne suše pri ognju ako so mokri, temveč da se jih napolni s senom ter da 'se potem na toplem kraju suše dokler so suhe. Čevlje in podplate potem namazati s FOX - mastjo za čevlje, katero izdelujemo v dveh kvalitetah ter priporočamo speci-jelno za turiste mast v tubah, ker so posebno pripravne za uporabo in nošnjo v nahrbtniku. Pravilno konzerviran čevelj in s pravilnimi dobrimi sredstvi mora ostati vedno mehek in trpežen, dokler to izdrži materijal. Preizkušnja prožnosti duha. 12 18 26 35 47 38 46 17 3; 40 33 15 28 19 6 41 24 48 21 43 1 25 49 31 1 39 13 27 9 37 22 44 42 34 11 5 j 16 10 8 45 36 30 20 29 14 23 32 4 Ako hočeš komu preizkusiti prožnost duha, naj poišče iz te tabele zaporedne številke od 1—49 brez presledkov to se pravi, kakor da bi jih običajno štel. Kako se naj postopa s čevlji iz specijalnega usnja. Dandanes^e uporablja mnogo čevljev iz takozvanega finega luksuznega. usnja. Velika občutljivost tega usnja je prisilila, da se tudi za takšno usnje sestavi primerno sredstvo za čiščenje in konzerviranje, Kajti ta vrsta obutve je jako draga in občutljiva, torej morajo biti tudi sredstva za čiščenje iz specijalnih širovin, katere so seveda mnogo dražja ter je tudi' sestava takšne kreme mnogo bolj delikatna in občutljiva. Radi čiščenja velja isto, kar smo priporočali pri navadnih čevljih, seveda pa to le pri barvah, katere so trajne in nje bledijo. Priporočamo Vam torej FOX - SPEZIAL - kremo v steklenicah, katera se izdeluje samo v beli barvi in katera' ima lastnost, da Vam očisti usnje od vsakega madeža, obenem pa da čevlju lep in primeren bleski Vrlo štedljiva in priporočljiva -ff| posebno za potovanja — pa je FOX BRILLANT-krema v tubah, katera se izdeluje v vseh modnih barvah. Novi čevlji naj se. čistijo le s belo barvo — če je barva po-bledela uporabljajte tube v barvah, kakor je barva čevlja. Dasi-ravno nekaj dražja* je uporaba te vrste kreme jako varčna. ZÈTla-kaste čevlje priporočamo lakasto belo ali lakasto črno v tubah. Druga sredstva uporabljati za lak, je škodljivo. Za platnené čevlje ali semiš čevlje je pa priporočljivo, .akó iste najprej dobro očistite z eno trdo krtačo. Potem pa namažete čevelj z našim »ALBION CLEAiNER«, kateri se dobiva v vseh barvah-Namažite čevelj ali s gobico ali krtačo, ko se čevelj osuši, bodete iznenađeni, ker bo izgleda! kakor nov. Varčno uporabljati. Naš dom. Z Rotovškega trga stopiš v moderno urejeno prostorno trgovino z velikima izložbama okusno uvrščenega blaga. Ob zidu na levo in desno Te vabijo čedni sedeži na. odpočitek ; poslužujejo se jih osobito gg. upokojenci in otroci. V ozadju se razprostira ročno skladišče in zajutrkovalnica. Pot v to in v moderno opremljeni prostorni pisarni v I. nadstropju Ti kažeta primerna napisa na levi strani. Tu se nahajajo velika skladiščar V le-te, v podzemeljsko skladišče in v prostorno vinsko klet itd. dospeš po dvigalu in po polževih stopnicah. V pritličnih prostorih je zaposlenih, vštevši dežurnega gospoda ■in hišnico 17 oseb. Skladiščnik, ki je ob enem tudi vodja pisarne in glavni blagajnik, sta moža na svojem mestu. Zadružni uslužbenci — gospodični blagajničarki, pomočniki in vajenci(ke) — izvršujejo svoje posle točno, mirno, v popolno zadovoljstvoi nakupujočih; vse gre kakor po »žnurci", ki jo neopaženo in spretno vodi izboren -pomočnik, vedno dobre volje. Saj pa tudi ne more drugače biti, kajti naša nabavljalna zadruga ima strokovno temeljito izobraženega, jako spretnega in marljivega gospodarja, ki vodi z železno roko obširno trgovino itd. Vse dejanje in nehanje v trgovini, vse ureditve od tal do podstrešja bazirajo skoro izključno na njegovih idejah. V pisarni so zaposlene izborne moči, 2 gospici, ki tudi upelja-vate druge, in 2 gospoda. Knjigovodstvo je izborno ! Saj pa tudi tukaj ne more biti drugače, kajti na čelu jim stoji jako spreten, strokovno izvanredno izobražen in nadarjen mož, mnogoleten predsednik Nabavljalne zadruge. Omeniti pa moram tudi uspešno delovanje nadzornega odbora, kojega velespoštovani in vsestransko izobražen predsednik j'e mojster računovodstva. Skoro vsakodnevni opazovalec. Koledar za leto 1929. Da bi naš »Koledar« glede vsebine in oblike v bodoče odgovarjal po možnosti vsem željam,. zahtevam in potrebam, prosim p. n. društvene člane in prijatelje, naj nam blagovolijo čimprej ali vsaj v prvi polovici leta 1929 poslati tozadevne nasvete in želje, zakar se Vam že vnaprej najiskreneje zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo vsem p. n. sotrudnikom, ki sp omogočali na katerikoli načjn izdajo predstojećega koledarja. Vsled navdušenja povodom izdaje prvega v Mariboru tiskanega zadružnega koledarja se je pojavilo izmed pomočnikov, vajencev in otrok mnogo lajikov poetov, kar naj blagovolijo upoštevati poklicani p. n. kritiki. Kako konzerviramo in čistimo našo obutev? Ker moramo danes izdati mnogo denarja za par dobrih čevljev, je naravno, da je vsakomur skrb, kako podaljša trpežnost čevlja ip obutve v splošnem. Kakb torej naj konzerviramo in čistimo naše čevlje: Predvsem se mora čevelj dobro in temeljito očistiti vsake nesnage in madežev (blata, prahu, stare kreme in drugih madežev). Ako se-za to čiščenje ne uporablja specijalnih sredstev kakor so n. pr. FOX specijalna krema v tubah, potem si lahko pomaga na ta način, da se izčisti madeže s bencinom ali toplo vodoi in milom. Čevlji, kateri so zgubili svojo čisto barvo, se nato namažejo enkrat, event, dvakrat s čisto tanko plastjo FOX - kreme v steklenicah, in sicer v isti barvi kakor je usnje čevlja, priporočamo pa, da se uporabi vedno nekaj temnejša barva. Drugače pa se namaže čevelj s navadno FOX kremo v škatljicah. Zal čiščenje obutve naj se uporablja vedno samo prvovrstno sred stva kakor n. pr. FOX - krema. Ista je vrlo varčna v uporabi in se ne sme mazati v debelih plasteh, amipak tako tanko kakor mogoče, radi tega pa se ne sme mazati s krtačo ampak vedno le s krpicoi. Ko je čevelj namazan in osušen, se ga zdrgne z jako mehko ščetko — pri tem se mora paziti, da ima vsaka barva svojo ščetko -r ter nato polira z mehko krpo (iz baržuna, čiste volne ali slično — na noben način ne sme biti krpa hrapava). Ako potegnete z roko po čevlju, morate imeti občutek, da je čevelj popolnoma suh in da se Vam krema ne lepi na roko — to lastnost ima samo FOX - krema. Le ako ste uporabili prvovrstno kremo, ste lahko prepričani, da ste Vaši obutvi podaljšali trpežnost, da je usnje mehko, da je barva lepa in trpežna, ker drži tudi v deževju, da obutvi mokrota ne škodi, ker se usnje ne napije. Novi patentni odpirač pri FOX škatljicah, pa je veselje vsakogar, g kateri se iste poslužuje. Eden okret in škatljica je odprta — v eni roki pokrov, v drugi škatljica s kremo. Ta način odpirača izključuje vsako poškodovanje roke ali škatlje, kakor tudi prepreči, da si zamažete roke ali obleka Zahtevajte in uporabljajte torej stalno FOX - kremo — na ta način se bodete najboljše prepričali, da si prihranite mnogo denarja, ker bode Vaša, obutev izdržala štrapaciranje z največjo trpežnostjo. Uporabljajte torej FOX izdelke za čiščenje in konzerviranje navadne obutve, za čiščenje in konzerviranje luksuzne obutve, za či- <3 ure dušiti v pečici Pripravljanje kislega zelja. Čim trše so zeljnate glave, tembolj sol beli in nežni njihovi notranji listi, iz teh pa je najboljše kislo zelje. Narezano zelje se v večjem, snažnem škafu zmeša s primerno množino soli in kumne. Mnogo boljše pa je, ako solimo med vlaganjem v kad. Na 10 kg narezanega zéljà sé računa okoli Vi kg soli in 1 dkg kumne. Nekateri vlagajo med posamezne plasti zelja koščke kutin in hrena ter nekoliko brinjevih jagod. Predno se zelje vloži v kad, naložimo na dnu snažne zeljnate liste, isto tako jih devamo med. napolnjevanjem kadi ob steni, da zelje ne pride v dotiko z lesom. Enakomerno razloženo in osoljeno zeljè plast za plastjo trdno potlačimo s širokim lesenim težkim batom tako, da stopa tekočina nad zelje. Vendar pa zelje ne sme biti) zmečkano, marveč samo stisnjeno. Ko je kad približno polna, naložimo ha vrh čiste zelnate liste, pokrijemo; s primernimi deskami ali s preluknjanim pokrovom, na katerega je naložiti čistega kamenja v taki množini, da leži zelje prav trdo in da izstopi voda čez pokrov. Sarma (nadevano kislo zelje.) Vzame se 1 kg mladega svinjskega mesa, srednje veliko čebulo, 3—4 stroke česna. To se zreže na majhne kose in zmelje na strojčku. Posebej se dene v skodelico 15—20 dkg finega riža, katerega se mora pustiti 14 ure namakati v vodi, katero se potem odstrani. Nato se vzame zmleto meso, kateremu se doda riž, 2 jajci, rdeče paprike, tolčenega popra in soh, Potem se vzamejo listi glavnatega, kislega zelja, katere se napolni z nadevo in tako zavije, da nadeva ne izteče. — Zelje, ki ostane, se nareže v fine rezance. V ponvi se napravi svetlo rumeno prežganje s fino sesekljano čebulo. Nato se vzame polovica narezanega zelja in po potrebi voh de. Ko vse zavre, se dene nadevano zelje v ponev ter pokrije z ostalo polovico zelja). Prida se še rdeče paprike in toliko vode, da pokrije vse. Med kuhanjem se še prida K litra kisle smetane. Pusti se kuhati 1 uro, a se ne sme mešati. Srbsko zelje. . Vzame se 1 kg svinjskega mesa, katero se napol skuha v slani vodi. V ponvi se napravi svetto-rjavo prežganje z fino sesekljano čebulo, v katero se da %—1 kg kislega zelja, 1 kg rdečega, na ilstke zrezanega paradižnika in- 2 veliki, na rezance zrezani papriki Temu še doda juha od mesa in meso terse pusti % do 1 uro kuhati. Med kuhanjem se doda 14 litra kisle smetane. V slučaju, da se nima nakisanega zelja, se lahko uporabi tudi sveže. Pečeno kislo zelje. Skuhaj v vreli vodi 1—114 kg kislega zelja; ko1 prevre, ga odcedi. Deni v kozico malo masti; ko je vroča, prideni zelje, da se prepraži. Namaži potem primerno kozico z mas jo.; nareži kuhan krompir na rezine ter obloži ž njim kozico; naloži na to 2 prsta debele zelja; na zelje položi tanke rozine prekajenega in kuhanega bolj mastnega prašičjega mesa (cesarskega mesa, t. j. prašičji vrat). Vrh zelja naloži krompirja, potem zopet zelje, vrh zelja meso, na meso krompir, na krompir 2 žlici kisle smetane. Postavi v pečico, da se malo popeče. Stresi potem na krožnik ter daj na mizo1. (Slov. kuharica.) Buče. Dobro zrelo bučo olupi, jo zreži in koščke namakaj v hudem kisu 48 ur. Nato jih stresi na rešeto in pusti približno pol ure na zraku. Med tem pripravi toliko sladkorja, kolikor tehtajo buče in kuhaj sladkor toliko časa, da težko kane od žlice: na 1 kg sladkorja deni 1 let, vode. V tem sladkorju kuhaj buče toliko časa, da postanejo vodene barve ih mehke; prideni malo klinčkov, celega cimeta in malo limonovih olupkov. Kuhane vloži v kozarce, pusti sladkor še malo pokuhati ter zlij nato s pridatki še vročega na buče. Ohlajene dobro zaveži. Kako naj se kuhajo makaroni. Deni makarone vedno v vrelo vodo ter jih pustih da vro 20—25' minut; potem jih stresi na rešeto in polij z mrzlo vodo. Ko voda odteče, jih stresi v pripravljeno kozico z zabelo ali v kako omako ali h kaki jedi; kakor in kjer jih rabiš. Dobe se v raznih oblikah. Kot priloga k mesnim jedilom pristo-jajo bolj debele, bolj fine pa za močnata jedila; še posebno pripravna za močnata jedila so kratke in precej tanke katerekoli oblike. (Slov. kuharica.) Makaroni s paradižniki. Skuhaj v slani vodi 14 kg makaronov katerekoli vrste, kuhane odcedi' in oblij z mrzlo vodo. Deni v kozico 2 žlici masti, zarumeni v njej žlico drobno sesekane čebule, potresi nanjo žlico moke, premešaj in precedi sok od 2 ali 3 kuhanih paradižnikov in prilij zajemalko juhe. Zdaj zmešaj makarone s paradižniki, kjer naj še malo zavro. Če ti ugaja, lahko potreseš na makarone malo paprike. Daj jih poleg golaža, obare ali solate na mizo. (Slov. kuharica). . Jabolčni riž. Skuhaj 35 dkg riža v 1Y 1 mleka s par zrni soli ter ga'postavi na hladno, med . tem umešaj 12 dkg masla z 10 dkg sladkorja in 4 rumenjaki, pridaj drobno zrezane limonine lupinice in nato še ohlajen riž; slednjič pridaj še trd sneg 4 beljakov. Polovico te zmesi deni v namazano in ž drobtinicami potrošeno' skledo, naloži nanj plast olupljenih, na rezine zrezanih jabolk, ter jih pokrij z drugo polovico riža. Peci pol ure v pečici, potrosi s sladkorjem in serviraj v skledi. Nadevana zelena paprika. Sladko, zeleno papriko se na zgornji' strani odpre in očisti semen, s kropom popari in 14 ure pusti v taki vodi. Za 10—12 paprik se vzame približno Yi kg tolstega svinjskega mesa, Y kg govejega mesa (za zrezke), k temu se vzame srednje veliko čebulo in 3—4 stroke česna. Meso in čebulo se zreže na majhne kose in zmelje po strojčku. Posebej se dene v skodelico 15 dkg finega riža, katerega se mora pustiti /4 ure namakati v vodi, katero se potem odstrani. Nato se vzame zmleto meso, kateremu se doda riž, 1—2 jajci, zmlete rdeče paprike, tolčenega popra in soli S to nadevo' se napolnijo paprike. V posebni ponvi se napravi srednje gosta paradižnikova omaka, ki se po potrebi osladi. Ko zavre, se ji prida1 nadevane paprike ter se pusti vse skupaj % do % ure kuhati. Med kuhanjem se prida % litra kisle smetane. Vlaganje v kis. Kumarce morajo biti mlade in sveže, da so dobre za nalaganje. Obrisane in osnažene dobro osolimo in pustimo v soli 4—6 ur, nakar jih malo obrišemo in vložimo. Nalijemo s kisom, katerega smo prej solili in skuhali, v hladnega pa pridjali 5 gr — na 1 kg solicina. Dobnoi je, da se pridene tudi malo celega popra, gorčičnega semena ali komadič hrena ali zelene kumne in paprike. Na vrh denemo par deščic, da držijo kumarce vedno pod tekočino, katero moramo dolivati, ko se osuši. Isto tako se vlaga tudi paprika sladka in huda. Kumarce so godne za mesec dni, pred uporabo menjamo kis z navadnim kisom. Drugi način ravnanja s kumarcami predno se vložijo v kis je, da se jih vloži v slano vodo, toi je Ü kg soli na 1 lit. vode, kjer se lahko tudi več dni močijo, predno se jih vloži v kis. Gobe. Lepe, male, zdravé, izbrane jurčke osnažimo, nakar jih polijemo ž vrelim kropom, v katerem smo razstopili 25 dkg sóli na 1 lit. vod i. Nato v tej vodi, kadar je hladna, gobe operemo ter vložimo v kozarec in nalijemo s kisom kakor kumarce. Mahdolat. Na toplem prostoru, najraje ob robu štedilnika mešamo, da se zgosti in nasraste 10 dkg sladkorja v prahu. Nato pridenemo trd sneg treh beljakov, v katerega stepemo še 12 dkg sladkorja. To zmes postavimo v drugo posodo z vrelo vodo in mešamo, da seizgosti (približno % ure se meša). Nato odstavimo od štedilnika in primešamo 5 dkg olupljenih in na listke zrezanih mandeljev ter 5 dkg po dolgem zrezanih orehovih jedrc ali pa tudi 5 dkg celih lešnikov. To zmes namažemo na oblate, približno 2 prsta na debelo in pokrijemo z drugim oblatom. Vse skupaj se mora lepo izravnati, da je povsod enakomerno debelo. Nato pustimo stati do prihodnjega dne in zrežemo v lepe komade. Kutinov sir. Dobro obrisane in neolupljene, ter na koncu zrezane kutine kuhamo v nekoliko vode do mehkega- Potem jih pretlačimo skozi sito. Na 1 kg mezge damo /4 kg sladkorja in polovico soka ene limone. Nato se mezga kuha in pridno meša, dokler v kepah ne pade od kuhače. Sedaj damo mezgo v primerne oblike, katere pa prej namočimo v vroči vodi. Napolnjene oblike se postavijo na gorko, da se tri nekoliko osušijo. Potem potrosimo površje s stolčenim sladkorjem in zmes zvfnemo na papir, potrošen s sladkorjem. Da se zmes osuši tudi na drugi strani, naj se (pusti še par dni na gorkem. Tako pripravte-no zavijemo v bel papir in shranimo v škatljah ali lončenih posodah. Voda, v kateri so še sprva kutine kuhale, se ne sme priliti k zmesi, kajti v tem slučaju bi postala pretrda, pač pa se da iz nje narediti kutinov žele, katerega se ponovno kuha in se mu doda 30—50% sladkorja. Linške rezine. Primešaj 28 dkg presejane moke, 5 dkg sladkorja, 5 dkg neolupljenih, sesekljanih mandeljev ali lešnikov, cimeta in dišečih klinčkov ter zdrobi s, tem 28 dkg surovega masla; napravi urno testo. Zvaljaj ga za prst debelo in izreži iz njega velikost oboda. Deni ga v obod in pomaži povrhu z mazgo (zoiznom). Iz ostankov testa pa zvaljaj z rokami kakor mezinec debele šibice in jih položi V obliki mreže na že namazano testo, rob obmeji tudi z jednakomerno okroglo izvaljanim, prst debelim testom. Potem namaži mrežo z jajcem ter opeci. Potresi s sladkorjem in deni med mrežo še mezge, kakoršno si uporabljala že prej in zreži na rezine. Piškoti (keksi). % kg moke, 30 dkg sladkorja v prahu, 8 dkg masla ali masti, 2 Celi jajci, en zavitek vanili-sladkorja in 2 dkg salmijaka (dobi se v lekarni), katerega razstopi v kozarcu mlačnega mleka in sicer šele tedaj, ko je ostalo pripravljeno, ker to se peni. Zgneti, da bo testo gladko, zvaljaj ga tenko, izreži z obodci piškote in jöi peči v vroči' pečici. Orehov zvitek. Mešaj precej časa 14 dkg sladkorja z 8 rumenjaki, nakar pride-ni 14 dkg orehov (ali mandeljev), sneg 7 beljakov in 3 dkg moke. Namaži zmes na precej namazano ploščo, peči pri srednjem ognju, pečeno zvij. Pred uporabo zvitek o d vij, in ga napolni s spenjeno sladko smetano. (J4 1 zadostuje.) Vdovini poljubi. Razstepaj na sopari 14 dkg sladkorja z vanilijo in 4 beljake tako dolgo, da se ugosti. Potem prideni 14 dkg zrezanih orehovih jedrc, 7 dkg cironata ter stepaj še nekoliko časa. Delaj iz te zmesi majhne kupčke, polagaj jih na namazano ploščo ali oblato in speci jih v ne-vroči pečici. Drevesno deblo. Speci na papirju bisquit jz 18 dkg sladkorja, 5 rumenjakov, sneg 5 beljakov in 8 dkg moke. Ko je pečen, ga zvij, in ohladi. Med tem zmešaj 20 dkg sladkorja in 20 dkg surovega masla s 4 tablicami čokolade. Prideni 2—3 jajca in mešaj, da bo' krema gladka; to je nadev in glazura. Marelična mezga ali marmelada. Prav zrele, torej že mehke marelice umijemo v mržli vodi, potem razpolovimo in izkoščičimo. Nato jih, kuhamo z malo vode ali parimo v sopari. Lahko se pa tudi obesijo v snažni krpi zvezane, par minut v krop- Ko postanejo dovolj mehke, jih pretlačimo skozi sito. Sedaj se mezga kuha v lončenih ali emajliranih phtvihskozicah. Med kuhanjem je treba neprestano mešati, da se mezga ne prismodi' Ko je ta že precej gosta, ji primešamo na 1 kg okoli 50 dkg sladkorja. Ko vse skupaj še enkrat prevre, bode mezga že tudi tako gosta, da v kepah kaplja od kuhače. Mezgo damo še vročo v dobro očiščene, preje segrete steklenice in ko so se nekoliko ohladile, pokrijemo površje s papirčkom, namočenim v rumu ali čistem špiritu. Nato zavežemo posodo s pergamentnim papirjem in shranimo na hladnem zračnem prostoru. Limonov sirup. Limonovemu šoku pridenemo 40% sladkorja, dobro skuhamo, ' toda samo v emajliranih ali lončenih posodah, sicer začrni. Med kuhanjem pridno posnemamo pene. Ohlajenega nalijemo v dobro zamašene steklenice in jih položimo tako, da ležijo. Dunajska torta. Mešaj % ure 21 dkg surovega masla s petimi rumenjaki, potem prideni nastrganih limonovih olupkov, 20 dkg moke in sneg 5 beljakov. Torto speci v dveh obodih; ko se ohladi, prereži kolača, namaži vsakega z različno mezgo, sestavi zopet torto ter jo prevleci z čokoladnim ledom. Pomarančna torta. Pretlači v skledo sok dveh pomaranč, 14 dkg sladkorja in nastrganih olupkov ene pomaranče, in mešaj z petimi rumenjaki tako dolgo, da bo precej penasto in postalo gostot nakar prideni trd Sneg treh beljakov, 18 dkg olupljenih, sesekljanih mandeljev, zmešanih š tremi dkg presejanih žemeljnih drobtin in žlico moke. Vse to rahlo zmešaj, deni v namazan obod in speci torto. Pečeno prereži, namaži z marelično mezgo', sestavi jo zopet in prevleči s pomarančnim ledom. Nevestina torta. 6 beljakov sneg in 30 dkg sladkorja stepaj na sopari, da postane trdo ter razdeli na 4 dele. Že prej pa imej pripravljene 4 komade v velikosti' tortnega oboda in s surovim maslom namazane, izrezane papirje, namaži na vsakega del zmesi ter daj v pečico, da se posuši. Stepaj nato pri ognju 6 rumenjakov, S žlici sladkorja, 3 žlice močne črne kave, da postane gosto. Ohladi in nato zamešaj s 25 dkg surovega (čajnega) masla in nadevaj med posamezne dele. Panama torta. MeŠa|j 14 dkg sladkorja s 7 rumenjaki, da bo zelo penasto, umešaj nato 2% tablice naribane čokolade, 14 dkg zmletih mandeljev in sneg 7 beljakov. Peci zmes počasi v s surovim maslom namazanem obodu. Ko je torta ohlajena, prereži jo en- ali dvakrat, nadevaj jo s čokoladno kremo, sestavi jo zopet ter jo namaži še krog ih krog s kremo. Nazadnje olupi še 5 dkg mandeljev, zreži jih nejpre-drobno, zrestaj jih v pečici rumeno in potresi z njimi torto. Krema : ' 14 dkg sur. masla in 14 dkg vanili-sladkorja dobro zmešaj, prideni 2—3 tablice v pečici zmehčane čokolade, 2 celi jajci in mešaj, da bo krema gladka in se bo rada dala mazati. Kavina torta. Zmešaj dobro 8 rumenjakov in 12 dkg sladkorja, prideni 6 dkg presejanih in v močni kavi namočenih drobtinic ter slednjič 8 beljakov sneg, hkrati z 12 dkg zmletih mandeljev. Torto speci v namazanem obodu, ohlajeno prereži in namaži š sledečo kremo: 6 rumenjakov, 10 dkg vanili-sladkorja in % skodelico melanže ; stepaj na sopari, da se zgosti. Ko je ohlajena, ji 'primešaj 10 dkg dobro mešanega surovega masla. Torto prevleci š tem ledom: 5 žlic kuhane črne kave, primešaj toliko sladkorja, da je precej gosta. Mešaj Ig urè ria gorkem ognjišču ter prevleci s tem torto. Lešnikova torta. Mešaj 17 dkg sladkorja, 7 rumenjakov, 1 jajce tako dolgo, da se peni. Potem prideni 11 dkg zmletih lešnikov, 5 dkg finih drobtinic in slednjič trd sneg 7. beljakov. Torto speci, prereži, namaži z mezgo, nadevàj s spenjeno smetano in jo zopet sestavi. Prevleci jo z belim ledom. Moka' in vsi močnati proizvodi so v kratkem času pokvarljivi, radi tega meljejo veliki mlini svoje potrebe le sproti. Moke nikdar ne zapiraj v zraku neprodirrie posode. Če imaš potrebo, da z moko za dalje časa preskrbiš, drži isto raztegnjeno na zraku, jako dobro se to drži naJ vrh omar, kjer je seveda razgrnjena na papirju ali prtu ter z istim ponovno pokrita. Znano je, da se najdalj časa drži bela moka. Manj1 se drži koruza ter zdrobi; V poletnem času se posebno v zdrobih radi zaredijo črvički, s tem pa še ni rečeno, da je blago pokvarjeno. Seveda se mora tako blago, kakor tudi vsako drugo, pred uporabo presejati in pregledati. Čokoladni puding. Razpusti y kozici 14 dkg surovega masla in prideni 14 dkg naribane čokolade. Nekoliko restai in ohladi. Umešaj v skledi 14 dkg sladkorja, 6 rumenjakov in prideni čokolado ter sneg 6. beljakov z žlico moke. To zmes stresi v, s surovim maslom in z moko potresen obod, ter kuhaj % ure. Kuhanega potresi z naribano čo>-koiado in serviraj s spenjeno sladko smetano. Nabrizgane! (Spritztraubep.) Pristavi k ognju 2 majhna kozarca mleka in za debel oreh surovega masla. Ko to zavre, prideni 2 bolj majhna kozarca moke, vzemi ponev s štedilnika in zmešaj dobro testo, nakar ga pusti vreti še kakih 5—8 minut, da se zagosti, a ostane še vendar mehko in se rado loči od kuhalnice in ponve. Deni ga takoj v drugo posodo ter ga1 mešaj in tolci z žlico. Pridevaj počasi po eno jajce, da bodo 3 in potem še tri rumenjake. Predno rabiš jajca, jih položi v gorko vodo. Primešaj testu, tudi par kapljic ruma in žličko sladkorja (sipe). Mesto mleka vzameš lahkot tudi vino, v katerem raztopi malo sladkorja. Pomoči brizgljo za pršene livance v vročo mast ter jo drži nad kozo z razbeljenim maslom (mastjo), nakar deni vanjo 3 žlice tega žganega testa in porini leseni betič ter pretlači tako testo v kozo. Livance ocvrina obeh straneh, potresi, jih s sladkorjem ter jih daj s šado ali malinovcem na mizo. Vanilijevl kifelci. Zgneti v testo 28 dkg moke, 21 dkg surovega masla, 10 dkg sesekljanih mandeljev in 2 rumenjaka; napravi iz tega testa majhne kifeljce, katere urno speci ter vroče povaljaj v va-nilijevem sladkorju- Obletna torta. Zneti v testo 25 dkg . surovega masla, 10 dkg sladkorja in 30 dkg moke. Razdeli v 6 delov in peci na nenamaza-ni plošči vsak del posebej. Nadev: stepaj 3 beljake s 3 žlicami mezge in malo sladkorjem, da boi trdo in nadevaj med posamezne dele. Vrhnji del posipaj s sladkorjem. (Uporabljaj jo drugi dan.) Mandeljeva torta. Zmešaj 6 rumenjakov z 10 žlicami sladkorja, prideni 14 dkg olupljenih, dobro sesekljanih mandeljev, nastrganih limonovih olupkov, žličico presejanih žemljevih drobtin in sneg 6 beljakov. Pečeno torto prevleci z rumovim ledom. Malinov sok. Maline zmečkaš v posodo, v kateri jih pustiš kvasiti 3- 4 dni. Med kvašenjem večkrat premešaš. Nato scedi sok skozi čisto k^po, prideneš malo limonovega soka ter 30—50 dkg sladkorja na 1 lit soka. Med kuhanjem pridno posnemaš pene. Kadar se tekočina več ne peni, jo ohladiš in naliješ v steklenice, zamašiš in shraniš na hladnem prostoru. Na ta način pripravljen malinovec dobi lepo barvo in fini aroma. Črešnjev in višnjev liker. ' Na 1 kg črešenj ah višenj, katerim odstranimo pecelj, damo % kg sladkorja, napolnimo z njimi velike, bete steklenice ter zalijemo z 1 litrom finega žganja ali pa z ° ho na V« 1 vode. Steklenice postavimo približno 3 tedne na topel, solncu izpostavljen prostor in jih med tem večkrat na dan stresamo, da se vsebina dobro premešal Natiot tekočino odtočimo m precedimo v primerne steklenice in shranimo na hladnem temnem prosioru. Marelični ali breskov Bker. Enemu kg narezanih, zrelih marelic oziroma breskev je primešati % 1 žganja in % kg sladkorja ter kakih 10 zmečkanih grenkih mandeljev in nekoliko pomarančnih olupkov- Za dva ali tri tedne se liker odtoči in precedi. Ako pa vzamemo fini močni špirit, ga moramo z isto množino prekuhane vode razredčiti, QÖ Pripravljanje prinel. Za izdelovanje prinel se vzame izbrane, lepe, še trde, torej ne prezrele slive, katere se porinejo za par minut v krop, sedaj se dado prav lahko olupiti. Olupljene slive se razgrne po lesah m se takoj močno zažveplajo. V ta namen se vlagalo lese ena nad drugo, tako, da se sadja ne dotikajo. Pod lese naložimo na strešni opeki žerjavico in na njo se nasuje žvepla. To vse skupaj pokrijemo z velikim s papirjem zadelanim zabojem. Čez 3—4 ure vzamemo lese iz zaboja in postavimo na solnce. Vsled žveplanja dobijo olupljene slive bolj svetlo barvo in nekoliko ovenejo. Pri lepem vremenu so slive za 2 ali 3 dni toliko suhe, da se dado z lahkim pritiskom izkoščičiti. Slednjič pä se morajo sušiti v senci, da ostanejo prožne in ne otrdijo. Prinele so dovolj suhe če se ne oprimejo. Te shranimo, v zabojčkih na suhem prostoru. Sčasoma dobijo same od; sebe nekako sladkorno prevlako in neki poseben fin aroma. 100 kg svežih sliv da približno 17 kg prinel. Sadje V špiritu. Kuhaj 1 liter vode, pol kg sladkorja, tnalo cimeta in vanilije nekoliko časa- Hladnemu primešaj pol litra špiifita. Sadje (črešnje, breskve itd.) očisti in speri, Suhe devaj Vkozarce ih polij črez s to tekočino. Orehov bisquit. 12 dkg sladkorja, 3 cèla jajca dobro zmešati. Ko je precej penasto, prideni 12 dkg rozin, 12 dkg moke in 50 celih orehov. Peci v podolgastem modlu približno pol ure. Uganka. Seistavi iz spodaj navedenih 93 črk nekaj na naslov naše zadruge. N n n n n n aaaaaaaa ä'aaadajvvvvvv vvllljjzzzzZddddrrrrrrrrRuuuuugggg žžiiiiisseeeectttfoooooooimMšk. Nagraide: 1. Kuharska knjiga »Slovenska kuharica« (lepo trdo vezana), K kg čokolade, 1 kg fig, 1 kg rožičev, % kg finih mešanih bonbonov, 1 kg keksov. 2. Kuharska knjiga »Slovenska kuharica« lepo trdo vezana, ^ kg finih mešanih bonbončkov, 1 kg keksov. 3. Kozarček finega sadnega kompota, 1 kg fig, 1 kg rožičev, Éf kg finih bonbončkov- 10, à Ü kg finih mešanih bonbončkov. Žrebanja se udeležijo le člani Mariborske nabàvljalne zadruge drž. uslužbencev. Navesti se mora na rešenju zadružno Število, ime, stanovanje, (ni treba’ pa pri tem, da bi bil to član zadruge," lahko je tudi hčerka, sin, sorodnik: ali le eden na zadružno številko.) Z zadružnim štv. označene rešitve je poslati do 10. II. 1929. Žrebanje se vrši 15. II- 1929 popoldne. Dobitke se dobi takoj po žrebanju in do konca meseca v zadružni pisarni. Na po 10. II. došle rešitve se ne bo oziralo. Nagrade določi žreb. UNION tovarna banditov in còbo bade V ZAGREBU Top to priporoča cenjenim odjemafcèm svoje prvoraz* redne izdefbe razfičnib najfinejšib čobpCgdin bonbonov „CENTRA“ Tvornica kem. tehn. proizvodov Maribor. Koroščeva ul. 50 - Brzoj. naslov: Centra Maribor Odlikov. I. vrste z diplomo .in zlato kolajnopri obrt. industr. razst. v Mariboru Najfinejša terpentin krema. Izdeluje se : Centra polish'I. terpentin v vseh barvah (tudi v steklenicah). Zabulin krema. Krema v kockah. Mast za kožo (vazelin) v lesenih in pločevinastih škatlicah. Mast za orožje. Mast za kopita. Parketpasta bela in rumena. Parketni vosek v kockah. Ličilo (Wachs). Plavilo (Indigo). Olje za šivalne stroje itd. Kolomast. Cmilo (tinta). — Za čevljarstvo in usnjarstvo. — Apretura. Perless Gloss. Lak za kožo^ Črnile za usnje. Crnijni prašek. Politura. Trdilo. Lepilo. Čevljarski vosek itd. —; Veletrgovci in zadruge posebne cene. Beležke. Beležke. Beležke. Beležke. 1 Najmodernejša dunajska plìsé - stiskalnica Krojenje po ,£ia'-lcrojif> prlßrani čas in blago llllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll i: Specialni atelje krojnìQ vzorcev I j Aleksandrova 19 Maribor - I. nadstropje ji KAVARNA Maribor,, Gosposka ulica P. n. občinstvu vljudno sporočam, da bom s 1. januarjem 1929 prevzel kavarno Central. - Najugodnejša lega v sredini mesta. Prvorazredna rodbinska kavama. - SßaJaliSäc gg. častnikov, uradnikov, trgovcev in trgovski!3 potnikov. - ČenJ. občinstvu se priporoča najtoplejše z odi. Spoštovanjem posestnik Fr. Stickler LEKARNA pri SV. AREHU Mr. P h. I VA N VIDMAR Maribor, Glavni trg 28 Izdejuje zdravilno železo-vino,“Ferroeoi“ ža tvòrbo krvi. Zaloga vseh domačih in tujih medicinskih specijalitet, kozmetike, mine-—=== ralnih vod in kirurgičnih potrebščin. ... ■.. ........ SANA ČOKOLADE HOČE priporoča svoje priznano dobre izdelke : a) za kuho na mleku Chocolat „Hollandaise“, |l| b) za močnate jedi Chocolat „Menage“ | Jf aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa «s ◄ ◄ Pravi nosi na vseh steklenicah in tubah ime SID Odklanjajte ponarejene znamke 1 a Zahtevajte Dr. O E T KE R - jeve proizvode na zalogi pri Nabavljalni zadrugi drž. uslužb. r. z. z o. z. Maribor, Rotovški trg 2 Dr. ÖETKER-jev pecilni prašek je najboljši i ▼▼▼▼▼VTVTTTTTTTTTTirVVTVVTVTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTT AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA I ◄ a a ◄ !§ I «/ten us» milo vatufé Vaše perilo i nmTTmTTTTmTTmmffTmumfTmmTm' AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Stara renomirana tvrdka ML URBAS, Ljubljana Slomškova ulica št. 13 Poleg mestne elektrarne . Izdeluje in prodaja pristne KRANJSKE KLOBASE Razpošilja po povzetju, od S kg naprej v vsaki množini po najnižji ceni Brzojavni naslov : URBAS LJUBLJANA ► ► ► ► ► ► ▼VVTTTTTTTTVTTVTVVTVTVVVVVrVVVVTTVTTVTVVVTVVVrTV Prima flor nogavice „MRAVLJA“ traja en par delj, kakor več parov drugih. Pazite na sp ’ .«dr znamko in zahtevajte pov- sod le la. flor nogavice znamke „MRAVLJA“. Varstvena znamka. ”—-----------------"N Ustanovljeno leta 1888 Ustanovljeno leta 1888 IVAN BAUMAN veležganjarna ih izdelovanje sadnih sokov ŠT. ILJ v Slov. gor. ..— *! Proizvaja najfinejšo domačo slivovko, droženko, tropinovec, brinjevec, konjak, rum, pelinovéc ; in raznovrstne likerje ter pristni gorski malinovec, oranžeado, citronado, nudi vse po najnižjih in konkurenčnih cenah. — Vzorci in ponudbe na razpolago f » J Veletrgovina s surovinami in prevoz tovora IVAN SLUGA MARIBOR, Tržaška c. S Nakup vsakovrstnih industrijskih odpadkov, kakor železa, litin, Vsakovrstne kovine i. t. d. — Prodaja različnih rabljivih predmetov od strojev i. t. d. Največja zaloga cunj za čiščenje strojev v Sloveniji. Tovorni prevozi po najnižjih cenah. novo urejena v neposredni bližini GlavnegS kolodvora z lepo teraso. — --- Shajališče vseh slojev, Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Šerec. GLAVNI TRG ST. 12, POLEG ROTOVŽA Mr. FR. MINARIK. Zaloga domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih potrebščin. Ustna voda „Saneco“. Zobna pasta „SaneCO“. Prepričajte se ! Gospodinja, ki je enkrat kupila domače Franz-ovè testenine jih bo vedno zahtevala, ker so edine, najboljše kakovosti in pocéni Prepričajte se! +♦ B. NEUMANN -A NASLJEDNIK TVORNICA OCTA I NARAVNOG la. VINSKOG OCTA I TRGOVINA VINA NA VELIKO ZAGREB, MARTIĆEVA ULICA BR. 21 TELEFON BROJ 53-88 „KARO" čevlji Maribor, Korošica cesta 19 la. boks cestni za gospode Din 265'^ do Din 290*-Ia, Pitting strapac čevlji za gospode št. 39— 42 43—45 Din 290- 320-- Ia. strapac čevlji temnorujavi dullboks št. 36-38 39-42 43-45 Din 280- - 310-— 340-— Vse vrste strapacnih in cestnih čevljev za dame, deklice, dečke in otroke Specialni izdelki : Gojzerji, lovski in skičevlji iz Olaf chromjuhten usnja Člani nabav, zadruge drž. usi. na mesečna odplačila (nabavnice se dobe v zadrugi). — Vsi izdelki kvalitetno blago in konkurenčne cene Tovarna za bučno olje ALBERT STIGER = SLOVENSKA BISTRICA ===== „KRONSKA ZNAMKA- Izmenjalnica za izluščene in neizluščene bučnice. Uro, .zlatnindjffsrebrniÄgß, očala in optične potrebščine, dobite najpénejè pri. urarju in jv pelirjv. MPiribor, Gosposka 15" j|| Prodaja. se tudi na obro-Jce brez povišanja cen m spalnic f jedilnic / gosposkiQ sob klubgarhitur / divanov / otomanov dimnic / zastorov / preprog / otro-ßkiß postelj t odej / medeniß za-storniß palic . ter vsakqvrslnlQtriizarskiß ih tapetniški^. potrebščin i Solidne cenci "Dobro blago! Cosine delavnice! @!$§j ii§5 §§?!§§ j$8§j igj illusi 1 že desei#» se trudijo vi mìlarji, đo bi izd*-loti tako dobro milo, kakor je Schieht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje iailo kar najbolj pohvaliti, tedaj poydari: .Tako je dobro, kakor Schfdtfovo'. Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: „tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljate najboljic, namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo z znamko „Jelen®