TRŽIŠKI unro iv. Tržič, 25. julija 1955 Spored praznovanja OD 1. 8. DO 7. 8. 1955 Ponedeljek 1. avgusta 1955: Ob 16. uri šahovski brzo-turnir v čitalnici. Ob 18. uri jugoslovanski dokumentarni film za mladino. Ob 20. uri jugoslovanski dokumentarni film za ostalo občinstvo. Torek 2. avgusta 1955: Ob 16. uri nadaljevanje šahovskega brzoturnirja v čitalnici. Ob 20. uri nočno streljanje za prvenstvo Tržiča na Strelišču Štefeta A. Kostje. Sreda 3. avgusta 1955: * Ob 16. uri nogometna tekma za pokal Ljudskega odbora mestne občine Tržič. Ob 20. uri zvečer propagandni taborni večer tabornikov rodu „Severne meje" na . športnem igrišču pri novih blokih. Četrtek 4. avgusta 1955: Ob 17. uri plezalne vaje SPD Tržič na Cankarjevi cesti pri Dovžanu. Ob IS.uri .kegljaške tekme na kegljišču kegljaškega društva. Ob 20. uri telovadba akademija TVD „Partizan" pri domu Partizana. Petek 5. avgusta 1955: Ob 10. uri polaganih vencev pri spomeniku pod Stor-žičem, kar izvede MOO ZB NOV, in pod Ljubeljem (AMD). Ob 11. uri otvoritev razstave športnih društev v dvorani BPT. Ob 16. uri nastop Honirjev (gasilskih). Ob 17. uri tekmovanje v odbojki. Ob 18. uri slavnostna seja LOMO Tržič v dvorani „Svo-bode". Ob 20. uri parada športnih in ostalih društev, po paradi slavnostna akademija DPD ..Svoboda" v dvorani Svobode". Ob 21. uri sprejem športnikov pri predsedniku LOMO Tržič. Sobota 6. avgusta 1955: Ob 14.30 uri obvezni trening za mednarodne gorske avtomoto dirke na Ljubelju. Ob 18.30 uri poskusna terenska vožnja motornih koles PUCH po .gorskih poteh pod Kukovnico. Ob 20. uri koncert godbe na Pihala v mestnem parku. Nedelja 7. avgusta 1955: Ob 10. uri mednarodne avtomoto dirke na Ljubelju, v izvedbi AMD Tržič. Ob 16. uri popoldne ljudsko rajanje v mestnem parku. LOMO Tržič Praznujemo IV. občinski praznik Safrfim nai'Oenik.0ftt, foaleetn in SodeJno-cciii. in memii. težukeiuit, debontnui. Iptdslt'ii hsMtata. k abeinskanu. prazniku. uredništvo in uprava „Tržiškega vestnika" Stran 2 TRZiSKI vkstnik St. 13 Ob prazniku tržiške občine Zgodilo se je pred 14 leti, ob vznožju ponosnega Storži-ča in v času, ko so pričele pokati prve partizanske puške na področju tukajšnje občine in istočasno širom naše domovine. Z največjim spoštovanjem se spominjamo na 5. avgust lleta 1941, ki je v zgodovini tržiškcga ljudstva zapisan s krvjo najboljših sinov in hčera naše domovine. Streli pod Storžičem simbolizirajo dobo, ko so napredne, revolucionarne ideje delovnega človeka postale zavestna vsenarodna dejanja. Od tega trenutka dalje je postala za nas nova doba, doba, v kateri smo krenili na veliko pot in v obdobje zmag delovnega ljudstva, ki se je borilo Z vso voljo in srčnostjo proti izkoriščanju, zatiranju in zasužnje-vanju. 5. avgust 1941 je bil začetek krvavih borb partizanov — delavcev, in kmetov naše občine in edini mejnik najvažnejše prelomnice lastne zgodovine. Sprejela se je srdita borba, kakršne zgodovina do tedaj ne pomni proti nadmoćnomu sovražniku, ki je s svojimi fašističnimi hordami preplavil našo domovino. Te so hotele zdrobiti v prah vse, kar ni bilo predano njihovim željam. Ze v prvih mesecih nasil-stva se je v poštenih državljanih, med katerimi je bilo mnogo Tržičanov, vzbudila čista ljubezen do svojega obstoja in do ohranitve svoje neodvisnosti. Ze mesec prej so se pričeli zbirati borci iz Tržiča, tržiške okolice in Kranja r.a bližnjih planinah, kjer so formirali prvo partizansko edinico — Kranjsko četo. Ti borci so bili komunisti. Komunistična partija jih je na to odločitev pripravila že prej v dolgi revolucionarni borbi. Pot, katero so izbrali z borbo, j«? bila edina možna, čeprav težka in krvava, toda edini možni izhod iz obroča, v katerega nas je privedla ooliti-ka predvojnih režimov in zločinski naklepi fašizma. Dne 3. avgusta 1941 je bila v Jesenu pod Storžičem zbrana glavnina čete, katera je naslednjega dne zapustila kočo in odšla na Dobrčo z nalogo skupaj s Cankarjevim bataljonom {napasti nemško mučilnico v Begunjah. V koči je je ostalo samo 10 tovarišev in tovarišic, ki niso imeli prvenstveno vojaške naloge, ampak so skrbeli za stik s terenom. Okupator je po izdajalcih zaznal za taborišče in pričakoval, da bo naslednjega dne zajel celotno četo. V noči od 4. na 5. avgust so pripravili in izvedli načrtno obkolilev taborišča. Ob svitu bo že sklenili močan obroč neposredno okoli Verbičeve koče, v kateri so spali partizani. Borbena sposobnost te skupinice je bila majhna, saj nihče od njih ni imel vojaških izkušenj. Kljjb temu sel je pričela borba, katero so partizani sprejeli brez pomisleka na predajo. Sovražnik je z močnim ognjem napadal iz vseh strani. V tragičnem spopadu je padlo 8 tovarišev in tovarišic, med njimi tudi organizator vstaje v Tržiču in sekretar Mestnega komiteta KPS tovariš Janežič Jože. Storžiška tragedija je bil hud udarec, ki ,ga je utrpel boj tržiških prvoboroev. Ta tragedija in heroizem prvo-borcev sta vpila po maščevanju. Tržič in njegova okolica sta se začela prebujati in tako so gozdovi po tem pokolu v okolici Tržiča začeli iz dneva v dan bolj oživljati. Začele so se formirali nove edinice, katere so se pozneje združile v bataljon in odred in tako je nastal prav po tem dnevu splošen širši upor proti okupatorju. Okupator je s strahom pričakoval bodočnosti. Prvi tržiški partizani pa so za svoje junaško delovanje dobiii od Jvseh občanov nepozabno priznanje, kajti 5. avgust je Ljudski odbor proglasil za občinski praznik. Tega dne se bo sleherni borec, sleherna mati in žena, sin ali hči spominjal slavnih dni, nepozabnih v naši revoluciji. Dolga je bila nato 4-letna borba, iz katere se je rodila najpomembnejša zmaga naše revolucije. Letošnji občinski praznik ima še posebno ooeležje. Z njim s\ečano zaključujemo prvih deset let rasti mlade domovine in je prav, če se pove ob tej priliki nekaj misli in ugotovUev o prehojeni poti. V desetih letih je bila zgrajena vrsta industrijskih objektov, s katerimi smo dvignili domovino i/, zaostalosti. Delovne ljudstvo je doživljalo uspeh za uspehom na vseh področjih naše dejavnosti, kljub ogromnim težavam, ki so nas ovirale na teh pohodih. Materialna baza našega gospodarstva je neprestano rasvla in s tem razvojem tudi oblikovala, zavest delavca, ki se je v proizvodnem procesu strokovno razvijal in tudi politično rastel. Ustvarjali so se pogoji, da se je že pred petimi leti predalo tovarne delavcem v upravljanje. S skupnimi napori srno začeli reševati probleme proizvodnje in s tem tudi probleme skupnosti. Rezultati tega dela so rodili ponoven uspeh pri graditvi socialistične oblike naše države. Razvoj zadnjih let je prinesel predvsem tudi razširitev, povečanje neposrednih demokratičnih pravic državljanom, tako na področju gospodarstva, šolstva in prosve- 0 pripravah za formiranje Pripravljalni odbor za formiranje komune v Tržiču je v glavnem svoje, delo že dokončal. Izvršena dela odbora so v skladu z izdanimi zakonitimi predpisi, to je s splošnim zakonom o ureditvi občin in okrajev, katerega je sprejela Zvezna ljudska skupščina in z zakonom o izvedbi nove u-reditve občin in okrajev, ki je bil sprejet na seji republiškega zbora Ljudske skupščine republike Slovenije. Najvažnejše delo pripravljalnega odbora je bilo sestava statuta in predlog za sistematizacijo delovnih mest za bodoči občinski ljudski odbor, ker bo v statutu v skladu z zveznim in republiškim zakonom točno določeno delovno področje občinskih ljudskih odborov in njihovih organov v zadevah pristojnosti. Dosedanje upravljanje ljudskega odbora se bo v bodoče razširilo ter bo poleg dosedanjih svetov obstajal še svet za socialno skrbstvo, svet za šolstvo, svet za komunalne zadeve in svet za splošno upravo. S tem se bo področje dela še bolj razširilo na volivce ter upamo, da bo s tem bodoče delo občinskega ljudskega odbora lažje, ker bo pri delu sodelovalo več volivcev, kakor pa do sedaj. Do 10. avgusta se mora konstituirati novi ljudski odbor in sicer iz že do sedaj izvoljenih odbornikov, katerih število je 31. Ker v Tržiču ni potrebno opraviti novih volitev, je predlog pripravljalnega odbora za formiranje komune, da ostane tudi v bodoče isto število odbornikov z ozirom na to, ker se tudi teritorialno nič ne iz-premeni in ostane področje isto kot dosedaj. Do 20. avgusta morajo ljudski, odbori novih občin sprejeti svoje statute in jih predložiti v potrditev novemu O-krajnemu ljudskemu odboru, s 1. septembrom pa je začetek poslovanja ljudskih odborov novih občin, ter se mora do tega časa zaključiti vse delo ljudskega odbora mestne občine in njegovih organov. O bodočem delu občinskih ljudskih odborov in o pristoj- j nosti lc-teh se je v Tržiču I te, zdravstva in socialnega skrbstva in seveda tembolj v okviru komun, ki se formirajo v tem času. Delovni ljudje tržiške občine, žene in matere, mladina in pionirji ter partizani in partizanke! Naj Vam bo ta dan ponoven dokaz, kako se z vztrajnostjo, trdno voljo in neizprosno borbo za pravice delavca ustvari resnično pošteno življenje. Vaša večdesetletna borba za lastni obstoj 24 statev v tkalnici, za elekt.ro-energijo pa so skrbele 4 centrale z maksimalno kapaciteto 3650 KWA in povprečno 2'330 KWA. Najbolj znani izdelki tovarne so bili: bombažno predivo, ki se je prodajalo v zavitkih, tkanine Domestik, Osnaburg, Wassertuch, Bar-hend in Oxford. Leta 1940 je v inozemstvo odšel Andrew Gassner, ki je bil angleški državljan in se ni več vrnil. Njegovo mesto kot osebno jamčeči družabnik je prevzel Leo Gassner. Z nemško okupacijo je šef civilne uprave zaplenil deleže angleških državljanov in jih nakazal deželi Koroški. Leta 1944. je odstopil tudi Edmund Glanzmann vodeče posle nečaku dr. Albertu Glanzmann. DELOVNA SILA IN NJENO GIBANJE Prvi delavci v podjetju G. G. so bili iz Tržiča in okoliških vasi: Sv. Ana, Lom, Lese, Kovor, Križe, Duplje, Žeje, Podbrezje. Ker ni bilo se prometnih vozil — železnice ali koles, so najoddaljenejši hodili vsak dan tudi do 6 km daleč peš v tovarno. Ena prvih še danes živečih delavk je Ster Francka, rojena leta 1873 iz Dupelj, ki je pomagala še pri zidavi tovarne. Sama pravi o sebi: Bila sem stara 12 let, služila sem za pastirico, bratje pa so delali pri zidavi tovarne. Ker mi je bilo dolgčas pri kravah, so me bratje spravili v tovarno. Nosila sem zidarjem vodo in hodila v magazin po razne malenkosti. Zaslužila Isem sprva po 50 kraj-cerjev, kasneje pa, ko je začela tovarna obratovati pa 8 do 10 goldinarjev na 14 dni. Ker mi je bilo všeč, sem osta-v podjetju 56 let. Ce bi bila ponovno mlada, ne grem nikamor drugam kot v tovarno. Poleg nje so naslednji tova-variši in tovaršice preko 50 let v tovarni: Primožič Marjeta, rojena leta 1879 v Lomu, zaposlena v podjetju 54 let, Vogelnik Cecilija, Šolska ulica 3 — 52 let v podjetju, Le-nartek Ignac, Bistrica 69 — 52 let v podjetju, Hafner Marija, Koroška 10 — 51 let v podjetju, Polanšek Janez, Partizanska 10 — 51 let, Gros Marjana-Zepič, Bistrica 130 — 50 let, Jerman Franc, Preska 2 — 50 let v podjetju. Vodilni uslužbenci so bili v glavnem tujci. Po svoji politični pripadnosti so bili takratni delavci vključeni v razne organizacije in društva, n. pr. v Delavskem podpornem društvu (osnovano 1894), v Delavskem telovadnem društvu (osnovano 1904) in kulturnem društvu Vzajemnost, ki ga je leta 1923 nasledilo delavsko društvo Svoboda. Poleg društev so obstajale tudi strokovne organizacije, v katerih so bili vključeni, n. pr. Jugoslovanska strokovna zveza (Ustanovljena 1911). Uslužbenci predilnice so imeli že leta 1906—1909 svojo predilniško godbo. Mezdno gibanje, ki so ga vodile sindikalne organizacije, je zajelo večinoma vse vrste industrije in je doseglo v Ittu 1936 svoj višek prav v času, ko so naši prostovoljci hiteli v Španijo v boj proti fašizmu, ki je dvigal glavo. Posebno težak položaj so imeli kranjski tekstilni delavci. Najnižja plača je bila v tekstilni industriji za trikotažo 17 din na dan, kar je daleč izpod zagotovljene plače 27 din. Medtem ko so Korošec, Krek, Ku-lovec sklicevali demagoške sestanke, se je delavstvo borilo za svojo pravice. Ker pa so podjetniki zavlačevali s pogajanji o kolektivnih pogodbah, je delavstvo odgovorilo s stavkami po vsej deželi. Pri teh stavkah pa je takratna oblast pod vplivom katoliške stranke igrala dvojno vlogo. Po eni strani si je hotela pridobiti delavce, ker so bile na vidiku volitve, po drugi pa se spet pokazati pred industrijalci icot zaščitnik lastninskih pravic industrijalcem, ki so jim delavci v času stavkanja zasedli tovarne. Sredi julija 1936 so izročile strokovne organizacije vsem tekstilnim podjetjem predloge za kolektivno pogodbo, vendar so podjetniki pogajanja zavlačevali, kar je seveda negativno vplivalo na razpoloženje delavcev napram tovarnarju. Delavstvo je proti zavlačevanju protestiralo na javnih shodih, ki jih je skliceval Centralni tarifni odbor in zahtevalo kolektivno pogodbo za vseh 57 tekstilnih podjetij v Sloveniji, v katerih je delalo okoli 14.000 delavcev. Ker pa vse to pogajanj ni pospešilo, so delavci v Kranju odgovorili s stavko, ki so jim iz solidarnosti sledili tekstilni delavci v Skofji Loki, Tržiču in Mariboru. Delavci so enoglasno zahtevali sklenitev kolektivne pogodbe — 8 urni delavnik in postavitev minimal-. nih plač. 20. in 21. 8. 1936 stopijo v stavko kranjski in škofjeloški delavci in zasedejo tovarne. V Tržič se pripelje kot zastopniki stavkujočih v Kranju ca. 60 oseb, zasedejo tovarniški vhod in prepričujejo oziroma pozivajo delavce, naj prično takoj s stavko iz solidarnosti do zahtev kranjskih tekstilnih delavcev, da bi na ta način delodajalci v BPT pozitivno vplivali na višino plač pri sklenitvi kolektivne pogodbe. Naši i delavci fco zapustili tovarno okrog 5. ure popoldne in odšli skozi vrata pri tovarniški menzi, uro kasneje pa so se odpeljali tudi zastopniki kranjskih delavcev. Sklenilo se je, da se bo stavkalo iz solidarnosti do zahtev kranjskih tekstilnih delavcev, ker faktično v BPT ni bilo slabih pogojev, tudi plača je bila dobra in bi stavka samo v okviru predilnice ne bila potrebna. 26. 8. — sreda. Ze dopoldne se je v tovarni vedelo, da bo stavka. Janežič st. je dal tovarišu Novaku navodilo, naj do 13 ure 45 minut da s sireno znak za pričetek stavke, kar pa je vodstvo izvedelo in preprečilo. Malo pred zamenjavo izmen so ključavničarji, med njimi Hafnar Franc in Ribič Sikst — pri spodnjih vratih pregnali orožnika, ki je Straži! vhod, spustili v tovarno delavce in vrata zaklenili. Zgornja glavna vrata pa sta zaprla oba Ja-nežiča in stavka se je pričela. Delavci so zasedli tovarno, vendar so sklenili, da bodo v belilnici delali, dokler ne izdelajo preje, ki je bila v beljenju, do konca, da se ne bo kvarila. Za vodstvo stavke je bil sestavljen stavkovni odbor. Prvi predsednik je bil Svi-gelj, ki ga je nasledil Bren-čič Rudolf, ki je kasneje odstopil. Glavni delavski zaupnik je bil Sova Stanko, drugi pa Zupan Ciril. Ta odbor je imel tovarniški ključ, skrbel je za prehrano delavcev. Ekonom je bil Aha-čič Peter, ki je organiziral pobiranje denarja in živil v Tržiču in okolici. Stavkovni odbor je skliceval sestanke, držal nočno stražo, skrbel za red v tovarni in obveščal delavce o poteku pogajanj. Delegacija industrijalcev je zahtevala pri banu, naj odredi aretacijo vodij štrajka, odreže stavkujoče od hrane ali pa da tovarno izprazniti s pendrekom in brizgalnami. To pa je ban momentano odklonil. 29. 8. 1936 — sobota. Vodstvo tovarne je izročilo okoli 15. ure stavkovnemu odboru in delavskim zaupnikom pismeno odpoved vsem delavcem. Temu je sledil sestanek stavkujočih, kjer jih je o odpovedi obvestil 'tov. Svigelj s pripombo, da ima to samo trenutno veljavo. I. 9. 1936 so začeli stavkati mariborski tekstilni delavci, pravtako iz solidarnosti do kranjskih. Medtem pa so se v Ljubljani vršile razprave o kolektivni pogodbi, na katere sta hodila tov. Sova in Zupan ter obveščala delavce o poteku. 7. 9. 1936 so delavci umaknili stražo pred starim upravnim poslopjem in dovolili šefom in uslužbencem vstop v pisarne — ne pa v tovarniške prostore. V Kranj so bili klicani: Sova Stane, Pavlin Mici in Lu-kanc Ernest na sestanek, kjer jim je neki načelnik ministrstva zagrozil, da jih delavski zakon ne bo več ščitil, če ne prenehajo s stavkamjem. V zvezi s tem piše socialistično glasilo „Delavec", da naj delavci tam, kjer stavkajo, pazijo, da se ne dela škoda in obenem pravi, da se je zahvaliti samo odločnosti 10.000 stavkujočih, da je prišlo do pogajanj (isti list čez mo3ec dni noče imeti s stavko nič skupnega). 10. 9. 1936. Na podlagi uredbe in pritiska oblasti so delavci BPT sklenili, da bodo s stavkanjem prenehali in tovarno izpraznili. II. 9. 1936. Stavkovni odbor je obvestil oblastne organe, iia bodo stavkujoči ob 13. uri 45 minut zapustili tovarno. Res so ob 14. uri 30 minut odkorakali ven v štiristopih iz tovarne. Najprej odbor, nato delavci, za njimi kolesarji, nazadnje delavke, v celem ca. 700 oseb. Krenili so proti Sokol- nici in imeli tam shod, na katerem je govoril v imenu Delavske zbornice Svctek, za njim pa domača zaupnika Sova in Zupan. Po končanem shodu so se Sova, Zupan in Svigelj vrnili v tovarno, kjer so skupno z upravo in še nekaterimi strokovnjaki komisijsko pregledali tovarno. Prostori so bili v redu, na strojih ni bilo okvar. Po končanem ogledu je tovarno zastražilo 16 orožnikov, ključ pa je prevzel komandir Vidic. Delavske straže so se nato umaknile izven tovarniškega območja. Dva dni kasneje je ban izdal uredbo, s katero do nadaljnjega zabranjuje delo v BPT z različnimi motivacijami. Naslednje dni je bilo v Kranju aretiranih več naprednih oseo, med njimi dr. Jože Vilfan. Ki. 9. 1936 je ob 4. uri zjutraj po-jačeno orožništvo, oboroženo s puškami, trnjevkami in solziI-cem napadlo Jugobruno in Ju-gočeško ter izgnalo stavkujoče. Po končanem podpisovanju v Ljubljani sta bila aretirana tov. Sova in Zupan, ki sta bila tam navzoča kot zastopnika naših delavcev. Sele na intervencijo vseh delavskih zaupnikov pri banu so ju izpustili. 24. 9. 1936. Ban je ukinil prepoved dela v BPT. 25. 9. 1936. Prvi delavci so ponovno sprejeti na delo. Začne se s čiščenjem strojev in s tern priprava za obratovanje. Zaključek: Kolektivno pogodbo je vodstvo BPT šele mnogo kasneje priznalo. Po stavki se delavcem v tovarni stanje ni izboljšalo, ker so imeli že doslej deloma boljše pogoje kot ostale tekstilne tovarne v Kranju ali Skofji Loki. Vodilni delavci v stavkovnem odboru so bili šele več mesecev kasneje ponovno sprejeti na delo. Odpuščeni pa so bili: Sova Stanko, Maček Angelca-Busar in še nekateri drugi, med njimi tudi Zupan Ciril, na katerega je klerikalna stranka vrgla odgovornost za stavko. Pozitivni rezultat stavke za naše delavce je bila moralna zavest, da so s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo dosegli pospešitev pogajanj in podpis kolektvne pogodbe, s katero je bilo mnogo pomagano 70"/o tekstilnih delavcev, ki so živeli v slabih pogojih. Važnejši dogodek v življenju našega delavca so bile leta 1939 demonstracije proti draginji v Tržiču, ki so jih organizirali delavci na pobudo KP. Manifestanti so pokazali negativni odnos do takratnega režima. Isti borbeni duh, ki je preveval delavce v teh pokre-tih, se je nadaljeval pred okupacijo. V letu 1941, ko so neizprosno okupacijo naznanjali že na pol javni sestanki Kulturbunda, ki so tvorili močno peto kolono ravno v naši tovarni, so napredni delavci, med njimi Mokorel Tončka, Janežič Andrej, Ahačič Peter, Likar Nežka, Marku": Pavla kritizirali oblast, ki to sestajanje dopušča in obenem razkrinkavali lažno propagando teh Hitlerjevih pomagačev. Da si izboljšajo plače, ki so zaradi zamenjave dinarjev v marke občutno padle, je 25. junija 1941 Mokorel Tončka St. 13 TRZISKI VESTNI K Stran 5 organizirala 2-urno stavko tkalk v tkalnici. Obratovodji Bohm in dr. Elbert sta pozvala gestapo in prijavila nekatere delavce. Ob tej priliki so bili aretirani Zaplotnik Peter, Pegrin Jože in Janežič Andrej. Mokorel Tončka in Ahačič Peter pa sta pravočasno pobegnila v partizane. Tončko so kasneje ujeli po izdaji v Kranju in je kasneje umrla mu-čeniške smrti v Ravensbrucku, Ahačič Peter pa je padel pod Storžičem. V jeseni istega leta se je že pojavila prva partizanska literatura, ki je širila borbenega duha med delavstvom. Začelo se je organizirano sodelovanje v borbi proti okupatorju, ki ga niso zavrle niti grožnje, selitve in streljanje. Vršile so se sabotaže, iznašalo se je blago za partizane, 1943 in 1944 so se vršili množični odhodi delavcev v partizane, največji 26. II. 1944. Partizani so se pomočjo dobro organizirane mreže obevščevalcev prišli celo v tovarno. Tako sta nekega novembrskega popoldne 1.944 prišla partizana Bruno in Binče mimo vratarja k blagajni, zahtevala ključ in pobrala denar, ki je bil v blagajni pripravljen za izplačilo in srečno odnesla pete. Kmalu se je organizirala OF po grupah, in KP. Produkcija v tovarni je iz dneva v dan padala, ker ni bilo surovin, pa tudi stalne sabotaže na železnici so ovirale dovoz. Prav tako se je mani-šala električna energija, ker so borci kokrškega odreda, ki je operiral v okolici, minirali centralo za centralo. Tako je bil 4. VIII. 1944 miniran 2000 KWA generator v centrali II na Cegelšah, 11. IX. 1944 generator v centrali III na Pilar-ni in 12. IX. istega leta pa generator v centrali I pri Sv. Ani. Vseh žrtev, ki jih je dal kolektiv BPT za osvoboditev je 49. Njih imena so vzidana v spomenik, ki ga je njim na čast in spomin postavil hvaležni kolektiv pred starim upravnim poslopjem. GOSPODARSKI RAZVOJ TOVARNE PO OSVOBODITVI V DOBI OBNOVE IN NACIONALIZACIJE Po izgonu okupatorja in osvoboditvi je bila ena osnovnih nalog socialistične revolucije obnova dežele in ustvaritev močnega državnega sektorja v gospodarstvu z razlastitvijo velikih kapitalistov. Eden prvih ukrepov na tej poti je sekvestracija lastnine tujih kapitalistov, h katerim je spadalo tudi podjetje G. G. Na podlagi tega ukrepa je Podjetje prevzel z odlokom ministrstva za industrijo in rudarstvo dne 30. V. 1945 delegat ministrstva Adolf Prah iz Kranja, ki mu je 25. VIII. istega leta sledil Anton Recer kot delegat, kasneje kot prvi direktor podjetja. Nemške osebe dotedanje, uprave pa so bile ali zaprte ali nasilno preseljene. Leto dni po sekvestraeiji je Skrajno sodišče v Kranju iz-f^lo odločbo o zaplembi celotne premične in nepremične imovine, obstoječe na teritoriju FLRJ in 77,45"/« deležnih enot vsem tistim lastnikom, ki k0 bili obsojeni s sodbo voja- škega sodišča IV. Armije. Obsojeni niso bili Andrew Gassner, Edmund Glanzmann in še nekateri. Po zakonu o nacionalizaciji pa je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 31. 7. 1946 izvršen prenos registracije podjetja v trgovinskem registru na FLRJ. S tem je podjetje povsem prešlo v last socialističnega sektorja in je bilo v okviru Državnih podjetij tekstilne stroke podrejeno Zvezni upravi za tekstil v Beogradu. V tej dobi je bila prva naloga kolektiva obnova razdejanih central, kjer je bilo poškodovanih cca 74% vseh instaliranih strojnih naprav in vzpostavitev normalnega obratovanja podjetja. Poleg tega pa je vladala prvo in drugo leto obnove še velika suša, da se je proizvajalo le ll"/o vsega možnega toka. Delo je z velikim uspehom vodil monter Kermauner iz Črnuč, pomagali pa so mu domači monterji Kurnik Franc in drugi. Po zaslugi njihovega požrtvovalnega dela je prvega oktobra 1945 začela obratovati centrala III na Pilarni, 23. 6. 1946 centrala II. in 1. 11. 1946 pa centrala I. S tem je bilo končano največje delo obnove, za katerega bi po bivših prilikah potrebovali vrsto tujih strokovnjakov. S pogonom central se je podjetje bližalo normalnemu obratovanju v vseh oddelkih, kar kažejo naslednje številke: v avgustu 1945 je bilo od 20.784 montiranih vreten v pogonu samo 11.527 na eno izmeno, v marcu naslednjega leta sta tekli že polni dve in v oktobru istega leta že pome tri izmene. Podoben proces je bil v tkalnici, kjer je bilo prve mesece po osvoboditvi od 624 montiranih statev V pogonu samo 310 na prvo in 48 statev na drugo izmeno, v juliju naslednjega leta pa sta obratovali skoraj popolni dve izmeni. Tudi oplemenilnica je kljub pomanjkanju kemikalij začela postopoma obratovati in je v začetku leta 1947 dosegla normalno dnevno proizvodnjo. V splošnem pa ni bila v prvem letu obnove povprečna proizvodnja posameznega delavca na zadovoljivi višini, kar je krivda prvič v velikem številu novincev — učencev, ki so se šele v delo uvajali, — drugič pa v fluktuaciji delavstva iz enega podjetja v drugo podjetje, ker tarifne razmere še niso bile urejene. U-vedba akorda 1. 7. 1946 pa je to popravila, dvignila je_ produktivnost in s tem proizvodnjo. Za vse te uspehe pa gre zasluga Partiji, ki je znala preko sindikata, SKOJ, mladinske organizacije in ostalih množičnih organizacij povesti kolektiv od uspeha do uspeha. Sindikat je združil vse delavce pod eno organizacijo, jim dokazal, da njihova borba ne obstaja samo v ekonomskem izboljšanju, temveč da tvorijo razred, ki ima v rokah največji del proizvajalnih sredstev, da je od njega samega odvisna njegova prihodnost in da ima z ostalimi delovnimi množicami v rokah tudi politično oblast. RAZVOJ TOVARNE PO OBNOVI Leto 1947 pomeni važno prelomnico v nadaljnjem razvoju BPT. V tem letu je tovarna že začela obratovati s polno kapaciteto, s katero se je vključila v plansko gospodarstvo. Vstopila je v obdobje 5-lctne-ga plana, kolektiv pa v borbo za izpolnitev vsakoletnega plana v okviru splošnega plana tekstilne industrije. V letu 1947 je podjetje na novo osnovano z naslovom Bombažna predilnica in tkalnica s sedežem v Tržiču. Odlok o tem je izdala vlada FLRJ štev. 55/3 6. 5. 1947 in je kot državno gospodarsko podjetje podrejeno Glavni direkciji Zvezne tekstilne industrije pri Ministrstvu industrije FLRJ. S petletko se prične za delovni kolektiv BPT novo obdobje gradnje socializma in z njim rastejo delovne zmage. Z uvedbo planskega gospodarstva in socialistične akumulacije' so se delavci in mnogi u-službenci znašli1 pri delu, ki ga prej niso nikdar opravljali. S svojim vztrajnim delom so ti ljudje ob organizacijskih in političnih izkušnjah ter ob vsestranski pomoči naše Partije in sindikalne organizacije premagali vse težave, ki so jih imeli v gospodarskem življenju podjetja. Partiji se je s svojim moralno političnim vplivom posrečilo pridobiti velik del stare strokovne inteligence, da pomaga s svojimi nasveti in delom kolektivu. Borba za kvaliteto in kvantiteto se je poostrila, tekmovanja so se nadaljevala, kar nam dokazuje vsakoletna izpolnitev plana in ostalih obveznosti. Kot plačilo za graditev socializma je Prezidij Ljudske skupščine LRS odlikoval 2. 4. 1951 19 najboljših delavcev in uslužbencev z Redi in Medaljami dela. Do januarja 1952 je bilo proglašenih že 599 udarnikov, nekateri med njimi že po večkrat. Da se delavec in uslužbenec strokovno usposobi, so se v tej dobi vršili razni kvalifikacijski tečaji in izpiti. V teh letih se je kolektiv usposabljal, da v bližnji bodočnosti sam prevzame vodstvo podjetja v svoje roke in ga vodi po svojih izvoljenih predstavnikih ter s tem postane iz mezdnega delavca svobodni proizvajalec. DOBA SOCIALIZACIJE PODJEPJA V zvezi z decentralizacijo in dokumentacijo upravljanja v gospodarstvu stopi BPT v novo razvojno fazo, ki se prične v letu 1950. To leto začne kolektiv neposredno sodelovati pri gospodarskem upravljanju podjetja po prvič izvoljenem Delavskem svetu in U-pravnem odboru. Prvi Delavski svet je bal izvoljen 14. 5. 1950 in je štel 65 članov, prvi predsednik je bil Senica Maks. Prvi 11-član-ski Upravni odbor pa je bil izvoljen 25. 8. 1950. 9. 9. 1950 je tovarna prišla v roke delavca, ki se je na ta račm znašel t^red novimi nalogami in napori ki bi uh brez podpore Partije, sindikata in »Stalili organizacij le s tsžavo rešil, s to funkcijo s« jo začela ekonomska šola za našega delavca. S prehodom podjetja v u-pravo kolektiva se je v osnovi spremenil odnos delavca do proizvajalnih sredstev. Delavec je postal svobodni proizvajalec in svobodni upravlja-lec proizvodnje. Poleg tega pa je postala višina nagrade posameznega delavca in uslužbenca odvisna od višine dohodka, ki ga je ustvarilo podjetje. Za ćimpravićnejše nagrajevanje posameznika je Delavski svet BPT dne 28. 4. 1952 sprejel prvi Tarifni pravilnik sporazumno z Republiškim odborom sindikata tekstilcev. Tega leta je podjetie d*— seglo veliko delovno zmago, t. j. 19. 12. prvo med večjimi tekstilnimi podjetji Slovenije doseglo 5-letni plan. Poleg skrbi za proizvodnjo in za izvršitev planskih nalog je bila skrb takratnega Delavskega sveta tudi za delavca, ki se izraža poleg ostalega še v skrbi za stanovanje. Tega leta je Delavski svet ustanovil posebno Upravo stanovanjskih zgradb BPT, sestojeco iz 45 profesionistov, ki je imela nalogo vzdrževati stanovanjske zgradbe, ki so bile v u-pravi podjetja. V skrbi za izboljšanje stanovanjskih pogojev delavcev in uslužbencev je podjetje v letu 1947 in 1948 zgradilo 2 stanovanjska bloka, poleg tega sta bila postavljena 2 zidana in 1 lesen provizorij v Preski. V letu 1949 je bil adaptiran Dekliški dom, ki ga je imelo zadnja leta vojaštvo. Dom je bil prenovljen in ponovno u-sposobljen za 120 postelj. V stanovanje se je preuredila nova čuvajnica na Balosu, kakor tudi bivša čakalnica pri spodnjem vhodu v tovarno. NADALJNJE POSLOVANJE DELAVSKIH SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV Vrnimo se v leto 1952, ko je delavsko samoupravljanje dobilo svojo materialno osnovo. V tem letu je vplival na delovni polet kolektiva nov gospodarski sistem, ki je zelo sprostil ekonomske zakone, plan podjetja, volitve v Delavske svete, postavitev Tarifnega pravilnika, volitve v Zbore proizvajalcev in VI. kongres KPJ. Zavest delavca se je zelo povečala, kar lahko trdimo, če se spomnimo protestne akcije proti sklepom londonske konference o Trstu, dalje udeležba kolektiva pri manifestaciji v Toplicah na Dolenjskem. To leto se začenja doba utrjevanja delavskih svetov in upravnih odborov. Le-tl teo do julija letos razpravljali na 237 rednih in na 16 izrednih sejah, od katerih so imeli Delavski sveti 57 rednih, 9 izrednih sej, Upravni odbori pa 175 rednih in 7 izrednih sej. Delovni kolektiv BPT je i-mel in ima polno zaupanje v svoje izvoljene zastopnike in jih po svojih močeh podpira. Vse pa uči, vodi in vzgaja naša Partija preko sindikata in ostalih organizacij. ter nam kaže pot k graditvi socializma. Stran 6 TRZISKI VESTNIK St. 13 Praznik Občinske gasilske zveze Številnim proslavam širom Gorenjske v tem letu se je pridružila tudi, letos ustanovljena, Občinska gasilska zveza Tržič s praznovanjem 80-let-l.ice gasilstva na Gorenjskem, 10. obletnice osvoboditve in pa proslave 55-letnice ustanovitve PGD Lese, najstarejšega podeželskega društva v Občinski gasilski zvezi Tržič. Praznovanje teh pomembnih obletnic je zveza izvedla v počastitev velikega jubileja U^a društva, ki se prav lepo sklada s praznovanjem 80-letnice pri-četka organiziranega dela v gasilstvu na Gorenjskem. Saj je bilo pred tem ustanovljeno le Prostovoljno gasilsko društvo Tržič in Gasilska četa. v predilninici. Ustanovljena sta bila v letih 1883 In 1894. Mnogim ustanoviteljem PGD Tržič je bila iše v spominu strašna katastrofa, ko je požar 11. aprila 1811. leta uničil polovico Tržiča in je terjal tudi 79 človeških življenj. Društvo je takoj začelo z recnim delom in ob (sodelovanju u-glednih meščanov takratne tržiške občine pričelo tudi /. najaktivnejšim delom za materialno opremo društva. In kot prvo naslednje društvo v sedanji občini Tržič je bilo ustanovljeno PGD Leše leta 1900. Pomembno za to društvo je bilo, da je vršilo poleg požarnovarnostne službe tudi kulturno delo na vasi. Tako je prispevalo dragocen delež k dvigu narodne zavesti v takratni Avstriji. Od 18 ustanoviteljev PGD Leše živijo danes še štirje. Tem sta Občinska gasilska zveza Tržič in PGD Leše* poklonila diplome. Hkrati s praznovanjem teh gasilskih jubilejev pa je slavila zveza tudi 10-letnico osvoboditve v partizanskih Lešah, kjer je mnogo partizanov med vojno našlo marsikak grižljaj in pomoč ter v težkih primerih zatočišče pred sovražnikom. Ta praznik je bil vsemu prebivalstvu Leš in okolice priznanje in skromna oddolžitev gasilcem cele tržiške občine za njihovo požrtvovalno zadržanje med vojno in po njej. Praznovanje se je pričelo v soboto, dne 9. julija, ko se je vršila ob 20. uri slavnostna seja Občinske gasilske zveze Tržič v šolski dvorani Leše, kateri so prisostvovali poleg upravnega odbora Obč. gas. zveze tudi zastopnik LOMO Tržič tov. Spa-rovec Jože in zastopnik ZB Tržič tov. Roblek Jože. Poleg teh pa še zastopniki vaških organizacij SZDL Leše, ZB in ZKS. Po uvodnih besedah predsednika Obč. gas. zveze Tržič, ki je v imenu zveze podelil tov. Beštru Francu in tov. Česnu Valentinu, ki sta oba že 55 let aktivna gasilca, spominske diplome in jima čestital, je tajnik PGD Leše tov. Lu-šina prečital kroniko društva in Ise spomnil vseh padlih in umrlih gasilcev v obeh svetovnih vojnah. Med njegovim govorom sta delegaciji Obč. gas. zveze Tržič in PGD Leše odnesli vence in jih položili pred spomenikoma padlih v prvi in drugi svetovni vojni, ter z eno-minutnim molkom počastili spomin vseh umrlih in padlih gasilcev tržiške obč. gas. zve- ze. Na slavnostni seji Ista bila imenovana tov. Kolman Franc in Bohinc Franc za častna člana PGD Leše, ki sta še živeča ustanovna člana poleg že prej omenjenih dveh aktivnih gasilcev. Navzoči zastopniki so čestitali in izrekli pozdrave k tem pomembnim obletnicam in želeli nadaljnjih utpehov pri bodočem delu. V nedeljo, 10. julija pa se je vršil 1. občinski gasilski nastop in slavnostni del proslave. Ob 13. uri so se pred Gasilskim domom v Le.šah zbrali zastopniki vseh gasilskih društev Obč. gas. zveze Tržič, med njimi tudi 85 pionirjev gasilcev. Kot gostje so prisostvovali tudi podpredsednik in podpovelinik Občinske zveze Radovljica in člani PGD Begunje pri PGD Pod-gora. Skupno se je udeležilo proslave nad 300 članov, članic in pionirjev v svečanih in delovnih uniformah. Zatem se je razvil sprevod do središča vasi. Na čelu sprevoda je korakal komandant parade poveljnik Obč. gas. zveze tov. Dornik! Iko, za njim zastavonoša z dr/avno zastavo in pa zastavonoše s številnimi gasilskimi prapori, dalje častna četa PGD Leče, lupravni odbor Obč. gas. zveze in častni gostje, godba, člani, članice in pionirji ter velika množica domačinov in ostalih udeležencev proslave. Ko je godba zaigrala državno himno, je predsednik PGD Leše tov. Kersnik Janko pričel slavnostno zborovanje in pozdravil vse goste in udeležence ter jim zaželel prijetno bivanje v njihovi vasi. Za njim je pozdravil zborovanje zastopnik OGZ za Gorenjsko , predsednik Obč. gas. zveze Tržič tov. Dornik Anton ter v imenu Gasilske zveze LRS podelil 10. članom gasilska priznanja III. stopnje za njihovo požrtvovalno delo. Nadalje je podelil priznanja desetinam, ki so se udeležile tekmovanja ob priliki Gorenjskega gasilskega festivala v Kranju in pa članu PGD Predilnica tovarišu Svabu Jakobu, ki je na tekmovanju med posamezniki dosegel I. mesto in si is tem zaslužil diploma in «/> >N TRŽIČ Tovarna usnja RUNO te TRZIC ^Jonama finega p o kili o a Tržič SLOVENIJA AVTOPROMET f »m. i!!!!!!!::. III! 11 liiiiii! I LJUBLJANA čestita svojim potnikom in vsemu prebivalstvu Tržiča k občinskemu prazniku ter se še nadalje priporoča za prevoz potnikov po redni progi in za posebne vožnje na izlete, ki jih prireja TURISTIČNO DRUŠTVO v Tržiču Gostišče , LJ U BEL]' c e s t i t a k občinskemu prazniku in se priporoča za obilen obisk Usent $vc\ito Uauom iu vsetn Hte&ivatt&tH Užiske oHiue čestito k atomske** umniku turističko društvo KOVINAR - KRANJ Podjetje za izdelavo in popravilo ieksiilnih strojev, instalacij in klimaličnih naprav ČESTITA TRŽIČANOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU TEKSTILNA TOVARNA TISK ANINA KRANJ čestita k občinskemu prazniku in delovnemu kolektivu BPT ob praznovanju 70 obletnice obstoja j£ oblačilnica co CD —- q KRANJ (D KINO TRŽIČ Bohinc Franc čevljar tržič Ljubomir Milosavljevič Izdelovalnica copat TRZIC Diodno kFOjaŠlvO TRŽIČ TRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ JEŠE IGNAC Čevljarstvo TRŽIČ 0aLob c/tnt&n Pečar , Tržič l^^c/o^y KRANJ REŠEVALNA POSTAJA TRŽI C Zdravstveni dom V V TRZIC Gostilna pod Kukovnico TRZlC Slaščičarna TRZlC Gostilna pri Benku KRIŽE Maksi m o v Borig Kleparstvo TRZIC Gostilna pri Zumru Bistrica - tržič POLJOPRIVREDNI ZADRUGA poslovalnica Tržič Prodaja pristna istrska vina na drobno in debelo Čistilnica ZVEZDA - Kranj poslovalnica TRŽIČ Sprejema v kemično čiščenje in barvanje vse vrste oblek, filažčev, kostimov, lelcstilnih izdelkov in polizdelkov Avtomehanična delavnica TRŽIČ Dimnikar BEDINA FRANC TRZIO BrOdar Greti izdelovanje copat Bistrica Slikopleskar (J)LmUfl£ CjfaCUlC TRZlC Gostilna J S V O t 11 1 k LOM ELEKTRO KRANJ Gostilna PKISTAVA-TRŽIČ VRTNARSTVO Aljancic jjarlko KRIŽE Gostilna u K R V 1 N " Primožič Franc Gostilna pri KOLODVORU TRŽIČ Gostilna pri LOJZKU TRŽIČ Gostilna pri Gašperinu Tržič REMONT TRŽIČ MESARSKO PODIETIE TRŽIČ TRGOVSKO PODJETJE PREHRANA T R 2 1 C Hotel ]T POŠTA Tržlć TRGOVSKO PODJETJE RUNO Tržič LHiiiiliitriiskiiiijtiit-Trffi IZDELUJE: smrekov-jelov rezan les vseh dimenzij zaboje za izvoz in domači trn ladijski opaž in ladijska tla ščipalke za perilo V svojem, [popolnoma obnov- KRANJ Ijenem podjetju izvršuje vsa mlinska dela mlin (T&etnje. melje hitro in solidno vse vi ste žit Kmetijska zadruia Križe sekanja T rzic Projektivno podjetje-Kranj Izdelujemo vsei vrste projektov, visokih in nizkih gradenj ter urbanistične projekte Okrajna zadružna zveza z 0. j.-KRANJ čestita vsem prebivalcem občine Tržič k njihovemu prazniku in želi vsem mnogo uspeha pri del u ter zadovoljstva