OBISK
V 1 a d a n   D e s n i c a
Ko je stopil iz postajnega poslopja, je še meglica visela nad mestom. Zvoniki v daljavi so štrleli pod nebo zaspano, v belili soparali. Pomladansko nedeljsko jutro, motno in nalalino pooblačeno, se je počasi prebujalo. Ivan je neodločno obstal na nobu pločnika. Bilo je ob uri mlekarsikih vozičkov in prvih tramvajev. Cez pusti trg je stopal le redek prišlec, zgrbljein in še dremav, in se ni niti ozrl ma spomenik eredi trga. Spomenik — gologlav državljan v dolgi suiknji — ki se je pnikazal iz noči s svojo dvignjeno rolko, pa je dajal vtis ndkakšne brezidelnosti, brezciljnosti, prav kot tiste prazne hišice 'kostanjarjev malce v sitran, in ta neOcoriistniO-Tetorična gesta je bila videti nesmiselna in bolestno utrujajoča kot telesina kazen v šoli — »Spom.eiiike bi bilo treba čez noč kaim shrainiiti, jim dovoliiti počitek; ali jih vsaj pre-grniti z nečim« — je prišlo Ivanu na misel.
Poklicali je kočijo, da bi se odpeljal v mesto. Mehko pozibavanje na gumijastih kolesih, ob spremljavi zvonkih udarcev kopit, je prebujalo v njem spomine na davne podobne prihode v neznana mesta, še v ot:roi§k,ih letih, ko je potoval s starši. Od takrat je oistal v njem tndi ta še do danes neprebolen odpor do ranih juter in zgodnjega vstajanja. Še sedaj je ta zgodnja ura povzročala v njegovi notranjosti lahnOi občutje mučnosti in dajala zoprn priidkus stvarnosti, ki se prebuja in ki jo mora na lepem sprejeti v podobi obilnega obroka bari-jeve kaše na tešče, ko se mu obrača želodec.
Prišel je na vabilo odbora za proslavo sedemdesetletnice prOslulega profesoirja, slavnega »Starega«, čigar portret naj bi naslikal. Pismeno je bil domenjen s profesorjevo hčei^ko in tole naj bi bilo prvo njegovo srečanje s čliovekom, o (katerem je bil toliko slišal. Toda zdajle ga je tuidi to snidenje, kaiterega se je še ¦N^se do snoči veselil, katero ga je živo' zanimalo, puščalo precej Tavnodušnega.
Plačal je izvoščku in stopil v kavarno, lam je sedelo vsega skupaj nokaj gostov s časopisi v rolkah, priiletnejših moških, ki zgodaj vistajajo, trgovcev ali uipolkojencev, ti jim vsakdanja navada ali pa skrnina, ki se oglaša ob prvem svitu, ne dovolita niti ob nedeljah zjutraj ostati malce dlje v postelji. Seide na blazinjak ob oknu in naroči kavo. V komaj ozelen^leni drevorddu zunaj so se belo svetlikala debla platan. Od časa do časa je pridrdral mimo na pol prazen tramvajski voz. Mimo okna je prišeil prileten gosipod, ves suhljat in miajav, 'ki je vodil psa na vrvici; bilo je jasno, da je odšel z doma samo zato, da bi odpeljal psa
44
na h-igiemičen sprehod. Nekaij časa ni bilo nikogar niimo, potem je prišel z ujsiodnim, težkim koraJkom mirao mioški, ki je zbujal videz gozdarja, kratkega vratu in mehkeiga, zalitega hr^bta, v suknjiču iz lodna, z zavojčkom iz časopisnega paipirja pdd pazdulio in z modrim lončkom, ki inju je kakor majkna svetilka bingljal na upognjenem kazalou. V kavarniškoi tihoto je vlomjil dolgonos nočni svat dolgega in nenaspanega obraza. Precej časa je buljili v m.alo(številn6 goste, kot bi nekoga iskal. V resnici ne išče nikogar, amipak s tem buljenjem le opravičuje svoj vstop, zakalj je pravzaprav vstopil, ipa ne ve niti sam. Potem zopet odide, brez besede, kakor je tudi vdA.
Ivan pregleda jutranje čaisopise in prelista kup ilustracij, ki jib je bil natakar položil predenj. Potem zaizeha m pogleda na uro. Za obisk je biloi še prezigodaj. Plača in odide.
Mimo njega pridrči taksi; v njem dvoje ipostav, črna in bela. Za njim trije ali štirje avtomoibili, polni naisimejamih obrazov, moških in ženskih. Novoporočenca.
SprehajaJl se je po mestu, se ustavljal pred izložbami knjigarn in prebiral gledališke oglase, da bi zabil čas. Ndkaj pred deseto- se je oidpravil proiti profesorjevemu stanovanju. Tista ulica je bila mirna, z drevoTedoim kostanjev. Poškrobljena dojilja je pretpeljavala go-r in dol po pločniku otroški voziček.
Vedel je, da je profesor zadnji čas hudo oslabel in da že nekaj let ne predava. Toda snidenje z njim ga je strašno presenetilo: tisto je bil popolnoma izčrpan in oslabel starec, on pa ni znal skriti svojega presenečeinja pred profesorjevo edinko Emo. »Stari« je sedel v j edilnici ob oknu. Takole posajen v naslonjač, ograjen z volneno ogrinjalko in čez kolena pokrit s karirasto odejo, je delal vtis, kot da sedi ob oknu v vlaku in potuje. Le da se pokrajina onstran stekla ni premikala, ampak je bila podoba venoimer ista, začarano nepTemična. Ivan je imel namen malo preulčiti obraz Starega in med pogovorom mimogredoč vreči na papir neikaj skic in zapiskov. Toda občevanje s Starim je naletelo na nepredvideno težavo: bil je skoraj čisto giluh. Glas pa se mu je stanjšal, komaj ga je bilo slišati, piskavo mu je cvilil v grlu kot vetrček zraka v Memnosovem kipu.
Ema se je opravičila s hišnimi opravki in ju pustila sama. Ivan je sedel ob sitrani z žepno beležnico na kolenih in opateoval izčrpanega starca, ki je, ne da bi posvečal kakršno koli pozornost okolici in zavarovan pred njo z oblakom svoje gluhe osamljenosti, zaspano gledal skozi okno. Ohranil je bil profil razmišljajočega človeka. Njegovo izhlapelost je zaistiral videz zamišljene odsotnosti. Ko ga je človek opazoval, je imel vtis, da Stari ni docela brez misli, ampak kot da je sedaj,
45
odkar ista ga naglnšnost in težavmosit spoiraznimevanja ločili od vsega izven njeiga, postala ie večja njegova moč, si katero se je izoliral in se zapiral v krog svojili misli. Njegova odsoitnost je bila neenakomerna, zdaj večja, zidaj manjša. Še do pred kratkim je nekajkrat presenetil dkoilico iS kakšnim nepričakovanim znakom priseibnositi, in to je pri IJTideli, ki so bili zaradi tega enkrat presenečeni, vzbujalo opreznoist, pa so se držali obzirno in Bmotrnoi bodili po površju, ker niso vedeli, kalkšne varljive in neraziskane globine se skrivajo pod njim. Zato je v občevanju s Starim bilo ndkaj zahrbtnega, podobnega igri z zasedami, v kateri kot da so- ljudje okrog njega prežali na trenutke njegove nezavednosti, on pa na irenutke njihove hinavščine. Ivanu se je po videzu Starega in po raztresenem izrazu njegovih oči v resnici zdelo, koit da njegova misel v isvoji oisamelosti dremavo tava po področjih, ki so drugim nedoistopna, in da se zadržuje na nekakšnem ozikem robu, od koder zre tudi na doigodke onstran sebe. Zenic ni imel m^rtvo uprtih vedno v isto točko, ampak mu je pogled nenehno podrge-taval, neopazno drsel s predmeta na predmet in trepetal kakor mreža sončnih lis po klopeh mirnih drevoredov v zdraviliščih.
Slikar je skušal napeljati pogovor, da bi na isitarčeveni obrazu izzval kakršno koli živahnost, kakršno si že bodi spremembo v izrazu. Toda vse, kar je povedal, je oni sprejemal brez presenečenja in brez zanimanja in nikoli ni vprašal kaj več razen tistega, kar mu je bilo rečeno: kadar je Ivan spregovoril, je obrnil k njemu svoj nestanovitm pogled, koit da se vrača iz nekakšne zameglene daljave, ga breiz besed poslušali in komaj opazno priikimal, potem pa se je zopet zasukal in odplul v svoja nezinana daljna in migotava območja. Ivan ga je opazoval, kako' v presledkih premika usitnice, koit bi v sebi šepetal nekaikšno molitev, nekakšne čudne in nedoumljive besede, ki bi, če bi jih glasno izgovoiril, zazvenele nezaslišano in nerazumljivo in napdlnile sobo s svojimi tujimi, nezemskimi tresljaji.
V obednici je bil na pol mrak in tihota; čutiti je bilo, da se tukaj že leta ni nič spremenilo: navadno temno meščanisko pohištvo, ista tihota, isito resno in umirjeno^ ozračje. Prisotnost zamaknjenega in nepremičnega starca ni kalila praiznine tega prostora. Samo včasih se je nalahno premaknil, dolgo dolgo vlekel z drgetavimi rokami robec iz žepa, ga počasi razgrinjal, si binisal očala, ga poteim zopet doilgo zgibal in spravljal v žep, in ob taki priložnosti je bilo poirebi po premikanju, tako zanj kakor tudi za tistega, ki ga je opazoval, zadoščeno vsaj za pol ure. Tudi sam čas v tem prostoru kot da sploh ni tekel; dokler je bilo' vse tiho, koit da je ležal zvit tik nog Starega, podoben dremajočemu domačemu psičku, ko pa se je razpletel pogovor, se je
46
dvigal v počasnili spiralah navagor, se razpredal v pramene in vlakna, se potem: združeval, krožil po sobi in zmanjševal svoje premikanje v toploti temačnih kotičkov, pa vendar ostajal vedno prisoten v tem omejenem prostoru, — vedno isti, izrabljeni in stdkrat porabljeni čas — s svojo večno prejo in sukanjem. Včasih se je, bombažast in zasanjan, spustil kot regratovo semje na premolk v poigovoru in oddremail na njem. kratek hip; potem je ob lahnem dihu nove besede odprhotal, se dvignil in nadaljeval svoje neskončno kroženje. Ivana je neobčutno prevzemala mamljivost tega ozračja; njegova lenobna mlačnoisit ga je uispavala kot pomladansko sonce.
Ema se je vrnila in sedla tik njiju. Vzela je pletilke in volno in se zapletla v poigovor s slikarjem. Govorila je prisrčno^ in neprisiljeno kot s starim znancem, ga vpraševala o njegovih delih, mu pripovedovala o tem, kako se je razvijala očetova oslabelost, in omenila, da postaja zadnje čase vedno manj odporen. Z vrsto več ali manj brez-pomeimbnih podrobnosti iz življenja postaranega dekleta je komaj da utegnila živahneje pritegniti Ivanovo pozornost r bila je zaročena. Zaročenec da je umirjen starejši moški, polkovnik, načelnik vojnega kartoigralskega zavoda. Pod večer redno prihaja k njima in presedi tukaj nekaj ur. Tisti dan ga je Ema poklicala na kosilo, pa je pridržala tudi Ivama, da bi se spoiznal z njim.
Stari se je og^lasil: zavekalo je tenko in jokavo. Ema je pri priči razumela, prinesla kozarec oranžnega soka in napojila očeta, potem ko ga je z roko sikrbno objela okrog vratu. Ivan je ioipazoval njeno glavo z mehkimi kostanjevimi lasmi in njen razboiriti pegasti obraz, ki se je nagibal nad očeta, in premišljal o življenju te žene, ki je popolnoma zatajila sebe in našla svojo srečo v tem, da iStreže drobnim navadam velikega človeka. Požrešno je izpil. Kadar je moral zadoisititi kaki telesni potrebi, kot da se je odkrižal zanesen osti. Minila ga je tista zam.iš-Ijenost, obraz pa je dobival drug izraz — neki neznani, tuji izraz. Takoj ko se je oskrbel z vsem, kar mu je bilo potrebno, je zopet odplul iz resničnosti.
Tisti čas, ko je Ema pripovedovala, je n^kajtrat izvlekel iz žepa urO' in si dal opraviti z njo.
— Večkrat takole gleda na uroi, menda iz navade, — je Ema polglasno pojasnila, ker je opazila, da slikar opazuje očetov opravek. — Vsaj njemu je papdlnoma vseeno, koliko je ura! — je pristavila z malce žalostnim smehljajem. — Pred -kratkim mu je začela zaostajati. Vtepel si je v glavo, da zaostaja zaradi hladu, pa sem mu morala sešiti tistole vrečico, v kaiteri jo ima odtlej na toplem.
47
Ivan je pomislijl, kako je ta ura tistoi edino, kar je še dejansko živo na Starem, edino, kar še ipravilno bije — njemu pa je zaradi poapne-losti ožilja verjetno nemogoče dotipajti utrip. Zazdelo se mu je, da se v tej skrbi zaradi ure izraža nelka globlja, nagonska potreba, kot da je ura v nekeim. pogledu stairčevo umetno srce. — Ko se je prepričal, da je vse na svojem mestu, je profesor svojo dragocenost spravil v žep. Noben nedoločno nezauipljivi pogled gluhega človeka ni izdajal, da sluti, da ga kdo opazuje. Ta podrobnoist je Ivana gainila.
Polkoivnikov prihod je maloe razvedril položaj. Zaradi novega znanBtva med njim in Ivanoni je nasitala priložnost, da se razgovor med kosilom raizživi. Profesor seveda ni sodeloval; zopet ise je bil pogreznil v tisto svoje drugo stanje in se, slep za vse, ioskrboval z inaterijo, ne da bi se oziral na kogar koli oikrog sebe. Na obrazu se mu je znova pojavil tisti neugodni, grdi izraz. Jedel je požrešno. Ker ni imel veliko zob, je požiral hrano kar neprežvečeno. šobil je ustnice, kot bi sesal, hrana, ki je bila zvečine tekoča, pa mu je neugodno pogpgotavala v grlu. Z zaskrbljenim pogledom je spremljal krožnik, ki je krožil od rok do' rok, in se bal, da ne bi pozabili nanj in ga v čem prikrajšali. Na lepem so vsi trije odreveneli: zaletelo se mu je in malo je manjkalo, da se ni zadavil; od strahu je postal ves trd; ščegetalo'-ga je v grlu in solze so mu silile v oči, hkrati pa se je bal zakašljati, bal se je požreti grižljaj, bal se je celo trepniti z očesom, kot da ga bo iz zasede pograbila smrt, če se le premakne. In v tej drži je odTevenel, zadrževal dih, se silil, da ne bi zakašljal, se ves tresel in cvilil. Ni bilo jasno, ali hoče s tem cviljenjem ljudi okrog sebe opozoriti na smrtnoi nevarnost, v kateri je, ali so ti glasovi bili njegov jok, jok brezupnosti. Ta s^tar-čevski straih za že čisto nič več vredno življenje, to, kako se je Stari kirčevito oklepal tiste zadnje nitke, ki ga še z njim veže, je v Ivanu zbudilo oibčutek ogabnosti. Ujel je bežen preblisk, ki se je zasvetil v Eminih očeh. Bil je kra;tek kot blisk in ni trajal niti toliko, da bi bilo mogoče njegov odsev opaziti na obrazu; le vzplamenel je v očeh in se pri priči utrnil. Polkovnik je prvi skočil k Staremii, ga potr^kal po rami in mu zakričal v uho:
—  Nobenega strahu, saj ni nič, nič ni! Kar požirajte^ požirajte brez strahu!
Šele takrat se je malce ovedel, 'toda ves je drgetal, vsega ga je oblivail mrzel pat. Pretres ga je čiisto izčrpal. Do konca kosila je dremal, ves bled in i;žčrpan, potem pa ga je Ema odvedla za eno uro spat.
—  Žalosten prizor! — je rekel polkoivnik Ivanu, ko' sta ostala sama. — Zlasti za tiste, ki so ga poznali od prelj. Kaj hočete, naravni zakon. Toda  so  trenutki,   verjemite   mi,   ko   postaja   tole   naravnost boleče.
48
Kalko pa je Emi, vam ni treba praviti. In oudino, ne bi mogel reči, da mu telesine mo^čd nagloma pojemajo; zdravnik pravi, da lahko živi talkoLe še nekaj let. Še več, — pomislite, kakšna ironija! — pred nekaj dnevi je uigOitovil, da ima trakuljo! Pomislite, trakulja v tako starem organizmu! —
Na vratih se je prikazala Ema. Spustila se je v naslonjač in zaprla oči. Šele ta trenutek ji je bilo z obraza birati hudo utrujenoist. Iz nje je sijala nekakšna sipraVljiva odpoved. Ze od otroških let je bila vajena podirejati se in se popolnoma poisvečati bližnjemu; mogoče je to tudi navdalo njeno oiselbnoist s tisto izjemno mehkobo, v katero se je pogreznilo celotno njetno bitje. Ivan je od strani opazoval Emo in polkovnika in pomislili: tale dva pravzaprav samo čakata, da bi Stari umrl. Potem ko se je žrtvovala skoraj do praga starosti, hoče Ema končno zaživeti svoje lastno življenje. Vertjetno se ponevedoma tudi jezi na Starega zaradi tega njegovega odlašanja, skoiraj da mu zameri njegovo neuvidevnost. Tako gre razlagati tudi tisti lesket, ki je pravkar zagorel v njenih očeh. So pa zopet trenutki, ko se verjetno kesa; nelepa, nečloveška se ji zazdi ta njena jeza, žal ji ga je, ko je takole star in nadležen, uvideva, da je noro in krivično zahtevati od njega, da bi se umaknil zato, da ne bi bil v napotje drugim. Ko bo pa umrl, bo zopet stal v njenem spominu tak, kakršen je bil v svojih najboljših dneh; redkokdaj ji bo stopal pred oči kot izhlapel stairček, ki pokaš-Ijuje, ki se mu zaletuje pri jedi, ki hrope, ki .samogibno vlači uro iz žepa in si briše očala. In takrat si ne bo upala pomisliti nanj brez solze in brez nekakšne pekoče vesti.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem se je zopet razvezal pogovor, od začetka počasen in brez volje. Ko pa se je čez eno uro zaslišalo piskavo klicanje Starega, je Ema odhitela, da bi mu pomagala obleči se in da bi ga pospremila v kabinet.
Ivan je vstal. Bil je čas, da se poslovi. Toda preden odide, je hotel znoiva poskusiti in vreči na papir vsaj kakršno koli skico. Stopil je za Starim v kabinet. Znašel se je v sorazmerno majhnem prostoru z veliko, prostorno pisalno miizo in s knjižnimi policami, s spominskimi plaketami in s prav nič skrbno uokvirjenimi poTumenelimi fotografijami po stenah: profesor v družbi stanovskih tovarišev na nekem kongresu ali pa sredi svojih slušateljev. Na mizi je še v ovitkih ležal kup revij, ki so kar naprej prihajale in se kopičile. Sedaj je Stari prebil tu samo tisto malo časa, ko so zračiiM jedilnico.
Ivan se je oizrl po sobi. Tule je torej ta veliki človek leta in leta delal,  napenjal  možgane,   tu je napisal  dela,  ki  bodo  za daljši  a!li
4    Naša sodobnost
49
krajši čais ohranila živo njegovo ime. Iz soibe, ki je nekoč morala biti tako topla zaradi njegove prisotnoisti in zaradi njegoveiga drgetavega glasu, je sedaj dihal isovražni Mad proistora, v katereni ne prebiva nihče. Kot da je z vse opreiae v soibi oluščen lesket, ki ji ga je prej daijal pirofesoTJev pogled; ker se je že dolgo ni dotaknila človeška roka, je postala hladna kot netopir v ziraskem spanju in je skrepeuela v strogi otrdeloisti mrtvih predmetov.
Starec je zopet sedel ob oknu. Zopet mu je legal na obraiz tisti razmiiišljajoči izraz. Ivan pa isi je bil sedaj na jasnem, da je to le posledica dolgoletne navade ličnih in čelnih mišic in živcev, ki grbančijo kožo v skremžen izraiz zamišljenosti. Tega iziraiza ne povzroča več m,iselni napor, ampak napor ali občutje inelaigodnosti v kakem drugem delu orga:nizma — mehurček plina, ki se je razvil v črevesju in tišči, ali pa kaj podobnega.
Stari se je ozrl in šel z očmi po sobi; Ivan ga je z vnemo spremljal, kaj ndki išče tu. Toda nič ni moglo zadržati in privezati nase starčevega drgetavega pogleda, ki ise je, votel in hladen, potapljal v sleherno t«lo, na katero je naletel, in nemoteno gledal sikoznje. Ozki in zaprti okvir te sobe ga ni tesnil in tudi svoje stvarnosti mu ni mogel vsiliti. Ne spoinin ne misel ga nista nič več vezala. Kadar mu je pogled padel na tisto stenO', ob kateri so bile police, s katerih je nelkoč s tako vajeno in zanesljivo kretnjo jemal knjige, ki jih je rabil pri delu, je gledal tja prav tako kot v naaprotno golo steno. Dva debela zvezka njegovega izadnjega dela sta, vezana v telečje usnje, še sedaj ležala na mizi; toda če se ju je glučajno dotaJknil, ju je težkal v rokah čisto samogibno, kot dve opeki.
Za hip se je takle profesorjev odnos izazdel Ivanu skoraj kot neke vrste sniperiomost: sprostil se je stvarnosti in izdrkroil s tračnic začaranega in omejenega kroga človeške misli. Nič več ni bil v okovih pozemskih. odnosov in poizemskih meril. Sprostil se je okrutne povezanosti s stvarnostjo, pa prav za trdno z notranjim posmehom gleda na primiitivno in omejeno človekovo spoznavno moč. — Njegov oibraz, ki ga je ozarjalo zahajajoče sonce, je v boju med agonično irožnato lučjo od zunaj in somračnostjo sobe zopet dobil nov izraz: njegov profil se je ostro risal na krvavečem ozadju neba, hkrati pa je bil videti nekam daljen in nestvaren, skoraj apokaliptičen. Ivan je zagrabil za beležnico, da bi ujel ta hip. Za trenutek se mu je zazdelo, da je ta splahneli obraz le krinka, vsa zgubana in sesušena, in da se pod njo skriva nekaj drugega; v glavo mu je šinila nora misel, da ima profesor za njegovim hrbtom čisto drugačne oči in nekakšen tenak, lokav
50
posmeh. Vprašujoče se mu je zagledal v obraz. Profesor ga je gledal s popolnoma mirnim^, brezizraznim pogledom. V tihoti, ki je nastala, se je oglasilo zamolklo piogrgra^ranje v sitarčeveni črevesju in vznemiril se je. Mar je tole brezmočmo, ponižano telo v resnici vse, kar je Oistalo od človeka? Mar je v njem pokopana isleherna »iskra duha«?! — se je vprašal Ivan. Sedaj se mu je Stari zazdeli kot nekaj neživega, kot predmet. Kakšna »miisel«! Kakšna »iskra duha«! Posoda, v kateri prebiva trakulja — to in nič več! Smotrno življenjsko' sožitje, z razumno ekonomičnostjo izveden parazitizem po načelu maksimalnega izkoriščanja: doslužen genij je še vedno dober in koristiiO' uporaben za takole »upokojemsko«, »istarostno« službo: da služi za prebivališče trakulji. To tudi je sedaj mjeigov smoter na svetu, njegov novi smoter. V sebi ga nosi, siprehaja se z njim, je zaradi njega. Služi mu, za to je uporabljen. Trakulja v njem gospodari. Njen glad se oglaša v njem, po njenem ukazu ipočenja vse: je, pije, spi, se sprehaja sem in tja ali pa miruje — vse takoi, kakor je njej prav. Neikajj časa mirno sedi v naslonjaču in gleda ven; na lepem se vznemiri, premakne se — ti pa pomisliš: glej, trakulja se hoče sprehajati, prebudila se je. In on jo ubioga: vstaine, nosi jo po sobi kot skrbna dojilja otročka. Zapiska: vode! vode! — ti pa zopet pom^isliš: glej, trakuljo je začello žejati, pa. m:u je ipoišepnila, naj prosi vode, in on jo uboga. In še pretvarja se (kajti lokavosit preživi tudi zadnji žarek razuma), dela se žejnega, zaradi lepšega dopoveduje, da je vse to ipotrebno njemu! — Strahotno, strahotno!
Ivan se je čutil hudo potrtega, podložnega, kakršen je že bil, nagli skrušenosti in nepričakovanim spremembam^ razpoloženja, tistemu bolestnemu zdrkavanju z »duhovnih višin« v plitvino »splošne ničevosti«. Podrhtevanja njegove tenkočutnosti so imela mističen prizvoik in rad jih je S'preje(mal kot »odseve Večnega« in kot ddlne »revelacije Duha«. Iz takihle liričnih razpoloženj se je zaradi najneznatnejšega povoda strmoglavljal v puščobnost materije same, ki jo vodi en sam slepi in neizprosni zakon: zakon mehanične smotrnosti. Takole strmo-glavljanje ga je seveda popolnoima porazilo in pobilo in ga spravljalo v občutje brezciljnosti, češ da je zaman sleherno človeško prizadevanje. In v takih trenutlkih je videl v tem nelkakšno skoraj maščevalsko slast, da namreč to »občo ničevost« razteguje in poglablja, da jo, če je le kako mogoče, še bolj posploši in jo stori še bolj ničevo. — Vidiš, — je razmišljal sedaj, — kako konča vajo vse te velikanske miselne konstrukcije, vse te njihovei »koncepcije«, »zadkroženi svetovi«, »so-visne podobe sveta«; vidiš, kam vodijo ta bistroumna razlikovanja, te
*•'                                                        51
tenkočutne »distiiikcije«, te »oblike pojmovanja«, te »vsebine zavesti«, li nijihovi »v subjektivnean pogledu« in »v objektivnem pogledu«, veis ta njihov leslketavi pomiklani dnistriiimentairij amsednositi, s katerim si kot s kakimi kleščami ali pincetami prizadevajo, da bi uščipnili in poitegmilii k sebi delček neznanega, pa da bi ga pritegnili v raizisvetljeni krog apoznanja: nekaj deset kilogramov izrablljeme »oirganizirane materije« (ki tse, kot pripovedujejo, seistoji iiz približno 70 odstotkov vode), ki pa, ker je izrabljena in neuporabna kot taka, služi samo kot vir prebrane in kot materialna baiza drugi origaniKiraini tvari, mlajša, odpornejši, sposobnejši za življenje, — v konkretnem primeru je to trakulja, — ild bo v tej organiziiraiii obliki živela določen čas (le da brez »siilbjektiviniili m objektivnili pogledov« in brez »visebiine zavesti«), da bi potem tudi saima postala gradivo in okolje za novo organizirano materijo. — »Materija je edina resnica,« — je ponovil svoj priljubljeni stavek, ki si ga je bil nekoč, v hipu podobne depreisije zmislil itn ki mu je bil takrat (čeprav je sam po sebi kaj malo tolažilen) napravil precej zadovoljstva zato, ker se mu je bilo posrečilo iz njim izoblikovati tisto, kar je čutil (— srečna formulacija pa m:u je že od nelsdaj veljala za nekakšnoi nadoimestilo polovice tistih težav, ki so v njej zapopadene). Zdelo se mu je, da ta stavek v resnici zaobsega in izraža vse in da vse rešuje, pa čeprav na negativen način. Ker pa je bil po naravi nagnjen k temu, je začel po malem tudi iz te »zgolj materije«, iz te »materije-resnice« ziopet nezavedno uganjati nekakšno mistiko. V njej je začel čutiti nekaj >duhu same rnaterijea podobnega, ki se na nekakšen nedoumljiv, skrivnosten način razodeva človeku, tako namreč, da se oglaša v njegovem instinktu in mu po intuiciji narekuje rešitve.
Izhajajoč iz domneve, da umetnik mora piristno razumeti in občutiti vse oblike človeškega duha in vse načiine človeškega mišljenja in občutlfov, da se mora znati vživeti v sleherno človeško^ dušo in se zariti pod skorjo sleherne človeške lobanje (po tem konec koncev umetnik tudi je umetnik!), se mu je neredkokrat zgodilo, da je hkrati mislil in čutil popolnoma nasprotujoče si reči. Velikokrat se je strinjal z mišljenjem določenega človeka, hkrati pa tudi z mišljenjem, ki je bilo docela naspTotno temu; zelo^ dobro je razumel oba in z obema sočustvoival. Toda katero^ je nijegovo' lastno mišljenje in kaj občuti sam, tega ne bi bil utegnil reči: vso svojo osebnost je tvegal, da bi z njo predrl v tujo. Pripetilo se mu je večkrat, ko je spremljal razlago kakšne teorije v filozofskem priročniku, da se ji je navdušeno pridružil,  toda  ko se je  lotil  njej  naspirotne  teorije, se  je  prav  tako
„52
navdušil tudi za to drugo, ne da bi se s tem izneveril oni pivi. -»Vsi imajo pravi — je bil sklep, ki se mu je talkrat 'rodil, pa je bil tudi s to formulacijo zelo zadovoiljen. Vedno jasneje se mxi je vsiljevala misel, da se dve nasprotujoči si resnici ne izključujeta. Nasproitno, zeilo lepo živita druga poleg druge in nudita človešlki duši in človeški domišljiji prav tato isrečno in blagodejno raznoličnost, kakršno nudijo človeškemu očesu in filoveškim čutom splob raizlični cvetovi, sadeži in vsa druga bitja na zemlji, (še več, ni mu hotelo v glavo, kako so ti veliki duhovi in veliki misleci mogli biti talko enostranski in ozki, da so se omejili na eno iizmed teh dveh teorij!) Nadalje je prišel do prepričanja, da misli sploh ne postanejo mišljenje, ampak občutje. Kadar se mu je kaka misel vsiljevala kot neizpodbitno resnična, se mu je zdelo, da to njeno resničnost čuti, ne pa misli.« »Prepričati se o nečem, pomeni občuteh^^ — tako se je glasila njegova treitja temeljna misel, in ko se je dokoipai do nje, je bil prav takio nenavadno zadovoljen in potešen. Te tri formulacije ob spremljavi zelo dolgih in ekspainzivnih komentairjev so v glavnem preidstavljale vso vsebino njegove »filoizofsike beležnice«, ki jo je skrival z naravnost puber-tetno' sramežljivostjo! na dnu zaklenjenega predala svoje pisalne mize pod ostalimi papirji. Toda ob neiki priložmosti, 'ko je bil tudi brez tega potrt, je vrgel o^či na ia tri svoja načela, na katerih je zidal tisto, kar je v mislih imenoval svoj »sistem«. Ko jih je prebral takole gola, brez ^komentarja, se mu, je zazdelo, da so med seboj v očitni kontra-dikciji. To odkritje ga je navdalo z girenkiim Tazočaranjem in mu vzelo pogum. Talkrat mu je postalo' jasno, da je v diiskretnosti njegovega filoizofiramja in v skrbnem skrivanju »Beležnice« bržčas že bila slutnja razočaranja, do katerega je moralo priti. In samo misel, da je pametno uikrenil, ker je tajil, da se peča s filiozofskimi vprašanji, mu je bila po malem v tolažbo spričo tega osebnega neuspeba. Od takrat je izgubil sleherno zaupanje, pa tudi simpatijo ne samo za svoj sistem, ampak za sisteme sploih.
V sobi se je začelo mračiti. Ivan je odložil blok, ki mu je mrtvo ležal v naročju, im stopil k okmu. Dolgo je ostal tako zamišljen in neopazno je postal raztresen. Spodaj na ulici so se počasi pozibavale velikanske krošnje kostanjev, legal je mrak. V daljavi so se začele prižigati luči: sleherni hip se je užgala katera nova, zdaj na tem, zdaj na drugem koncu mesta. Skozii mrak je bilo silišati dotlej neslišno pozvanjanje tramvajskih zvomcev, ki se je dobrikajoče razlegalo vzdolž dolge vrste ullionilh svetilk. Profesor se je trdovratno zagledal skoizi oikno,   kot   da   je   tamkaj,   v   islkrivi   daljavi   zaslutil   tisto,   kar   so
53
njegove ooi maloprej zasitonj iskale po sobi. Ivan, kd je stal zraven njega in skupaj z njim zirl v daljavo, se je ves potopili v ples trepedavih in neinehno utripajočih isveitlobnih toSk. In ko ga je daljni in bolestno presunljivi glais tovarniške sirene, ki je bil podoben opominu, zdramil iz raztresenosti, se mu je zazdelo, da je bila neskončno dolga ura pozabljenja, kateremu se je ta hip iztrgal. Imel je občutek, da je v tej uri bil tzunaj tokov isvojega lastnega življenja, zunaj tokov časa na-siploh, in v glavi se mu je utrnila misel, da je tole vegetativno stanje, v katerem je profesor, pravzaprav nekakšno piraistanje, stanje prvega nejasnega miigotanja zaveisti v živem bitju, pozabljena in skozi stdletja zakopavana možnost, ki pa latentno biva v človeku in ki jo je kaj lahko zopet mogoče pridobiti, se je priučiti ali si jo, kar je še laže, z nezavednim poisnemanjem prisvojiti. In zaizdelo se mu je, da mu je v motni globioii duše pravkar vzklilo nekakšno neznano, novO' čuiilo, da je med njim in Starim začela nastajati nekakšna pristna vez nemega spoTazu-mevanja, iz katere pa že ne bi bilo \eč vrnitve, ko bi bila le hip dlje trajala. Prevzela ga je nagla želja, oditi na prosto, na zrak, znebiti se tega izaisipaneiga pTostora, v katereni je plahutal že somrak. Skrivoma, koit dojilja, ki je pravkar uspavala otroka, je po prstih odšel iz sobe in zaiprl vrata za seboj.
(S pisateljevim dovoljenjem prevedel Tone   Potoka r)
54