Naročnina mesečno 12 Lir, ta Inozemstvo 20 Lir — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, ea inozemstva 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 ca naročnino m 10349 za inserat«, Podrninieai Novo mesto. Izključna poohlaSčenka za oglaSevanJe Italijanskega ln hijegm izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Uhaja vaak daa ijutraj rax«a ponadslfra ln dneva po prarallra. b Urednli tvo la iprifd Kopitarjev« 6, L|obl|ana. g i Redazione, Ammlnistrazlonoi Kopitarjeva 6, Lubiana. E = Telefon 4001—4005. I Abbonamentl: Meto 12 Lirai Estero, meso 20 Lira, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per tfli abbo-namentl: 10.349 pel le inserzionL Filialo« Noto mesto Concesslonaria esclnslva per la pnfiMlcH8 dl proventenz« italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana & A„ Milano. It Bollettino No 629 Attivita aerea nel bacino Mediterraneo Automezzi nemici attaccati II Quartierc Generale delle Forze Ar-mate roniunira; Sul fronto C i r e n a i c o nessun avve-nimento di rilievo. II maltompo eccezionale perdurante nel bacino Me d i t e r r a n e o ha aneora ridotto la attivita aerea; automezzi nemici in movimento sulla >Via Balbia« sono stati efficacomentc attaccati da bombar-dieri gernianici. Vojno poročilo it. 629 Delovanje letalstva ^ v Sredozemlju Sovražna vozila bombardirana Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na bojišču v Cirenajki ni bilo važnih dogodkov. Izredno slabo vreme, ki je vladalo v S r e d o 7. e m I j u , je zmanjšalo tudi letalsko delovanje; nemški bombniki so izdatno napadli sovražna avtomobilska vozila, ki so sc gibala po »Via Balbia«. Berlin, 20. febr. AS. Tu se je izvedelo, da je neki nemški podoficir v Libiji v puščavi ujel dopisnika agencije Reuter. Nad 40.000 novih častnikov Rim, 20. febr. AS: Duce je sprejel kr. vis. kneza Piemontskega, ki mu je poročal o delovanju šol za rezervne častnike, katerih tečaji so se končali te dni in dali več kakor zadovoljive uspehe. Deset tisoč mladih rezervnih častnikov, prihajajočih iz vseučil. fašistovskih organizacij, jc po strogi, dvanajstmesečni pripravi prešlo v tri vojaške stopnje: od navadnega vojaka do narednika in do kadeta ter si pri tem izoblikovalo značaj in dobilo potrebno tehnično in strokovno pripravo. Z a njihovo pripravo je zlasti skrbel knez Plemontski kot vrhovni nadzornik pehote in to z obiski, nenadnimi nadzorovanji ter navzočnostjo pri skušnjah. Ta mogočna skupina deset tisoč častnikov 6topa zdaj v vrste vojske, da bodo vzgajali nove velike enote, ki so že sestavljene ali pa se sestavljajo. Druga skupina 30.000 častnikov bo pripravljena v prihodnjih mesecih. Vsega se torej pripravlja 40.000 novih rezervnih častnikov na to, da bodo z visokim vojaškim in fašistovskim duhom izpolnili svojo nalogo in poslanstvo. Japonsko prodiranje v Bfrmanijo, Sumatro in na Timor Port Darwin in Surabaja ponovno bombardirana - Japonski plen in ujetniki v Singapurju - Napadi na Luzon Pred zasedbo Port Darwina? Tolio, 20. febr. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da so se japonske pomorske in suhozemske sile danes zgodaj zjutraj izkrcale v Diliju in Ku-bangu na otoku Timorju. Bangkok, 20. febr. AS: Rangoonski radio priznava, da napredujejo japonske čete od reke Bilina proti jugu k Pekutu. Tain so angleške oblasti v množicah začele zapirati prebivalstvo, ker sumijo, da ima večina zveze z Japonci. — Kako siloviti so boji, priča tudi uradno poročilo, ki pravi, da so znatni angleški oddelki 48 ur odbijali japonske pehotne, topniške in strmoglavske napade, dokler niso bili čisto uni- i čeni. Rim, 20. februarja. AS. Poročilo nizozemskega vrhovnega povdjstva v Bataviji pravi, da so včeraj japonski bombniki napadli pristaniški predel Surabaje. Poleg tega so Japonci ix>mbardirali in s strojnicami obstreljevali neko letališče na vzhodni Javi, danes pa neko drugo letališče na zahodnem delu istega otoka. Saigon, 20. febr. AS. Uradno poročilo iz Ba-tavije javlja, da so 6e japonske sile skušale izkrcati na otoku Bali. Tokio, 20. febr. AS. Z bojišča poročajo, da so japonski bombniki napadli več ciljev v Južnem morju, med njimi tudi nizozemsko oporišče Fakfak na Novi Gvineji, otoke Debo ter Timor. Tokio, 20. febr. AS. Cesarski glavni stan poroča, da 60 japonska letala z velikim uspehom napadla letališče Buitensore, južno od Batavije. Na letališču je bilo uničenih 27 letal. Bangkok, 20. februarja. AS. Avstralski radio objavlja, da so danes zjutraj japonski bombniki spet napadli Port Darvvin. Avstralski minister pošte je izjavil, da so bombe poškodovale važne poštne naprave. Sajgon, 20. febr. AS: Avstralski ministrski predsednik Curtin je sporočil, da je severno avstralsko pristanišče Port Darvvin bilo včeraj popoldne drugič bombardirano po japonskih letalih in da je povzročena huda škoda. Manilla. 20. febr. AS: Oddelki japonske mornariške pehote so v sodelovanju z oddelki vojske, ki se bori na polotoku Bntangu zoper oddelke ameriškega generala Mc Arthurja, po petnajstdnevnem obleganju napadli in uničili trdnjavo in druge vojaške, naprave v Lingau nn vzhodnem bregu polotoka Batanga (na filipinskem otoku Luzonti). Sanghaj, 20. febr. AS: Ameriško uradno poročilo javlja, da je general Wavell, vrhovni poveljnik zavezniške vojske v jugovzhodnem delu Tihega morja, bil ranjen med nekim japonskim letalskim napadom. General Wavell je zdaj nekje pri Soerabaji. Singapur, 20. februarja. AS. Profesor tokijske univerze Kideze Tanakatete je postal ravnatelj slovitega muzeja Raffles in singapurske- ga botaničnega vrta. V tem muzeju so zbrane I vse vrste pestrega živalstva na Malajskem polotoku, v botaničnem vrtu pa so dragoceni ek-semplarji tropskih rastlin. Stockholm, 20. februarja. AS. Avstralski ministrski prctlscdnik je izdal nove ukrepe, po katerih so državljani dolžni staviti sebe in svoje imetje popolnoma na razpolago državi. K-Omisar za cene je dobil nolnomočjc, da sme znižati obresti investiranih kapitalov za 4%. Šanghaj, 20. februarja. AS. Kitajski tisk piše o odločitvi japonske vlade, da se Kitajski spet povrnejo angleške koncesije in izraža hvaležnost nankinške vlade Tokiu. Tokio. 20. februarja. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da so japonska 'letala, ki delujejo na Sumatri in Javi, bombardirala letališče Be-titenzorg in uničila na zemlji 20 ameriških in nizozemskih letal. Japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča Stockholm, 20. febr. AS. Londonski dopisnik lista »Sven^ka Dagbladet« poroča, da v Londonu pričakujejo, da bodo Japonci poskušali zasesti Port Darwin v Avstraliji. I o oporišče je posebno dostopno za napade, ker ga je težko braniti zaradi popolne izločenosti iz celine. Zasedba Port Dar-wina bi Japoncem omogočila nadzorstvo nad vsemi potmi med Tihim in Indijskim morjem. Ujetniki in plen v Singapurju Tokio, 20. febr. AS. Dopisnik lista »Asahi< poroča iz Singapurja, da znaša dokončno število ujetnikov v singapurski trdnjavi 32.000 Angležev in 35.0C0 Indijcev, laponske sile so tudi zaplenile 40 poljskih topov, 50 protiletalskih topov, 50 protiletalskih strojnic in nad 5000 avtomobilov. Japonska bo zaščitila portugalski Timor Izgnala bo Angleže in Nizozemce iz Timorja, nato pa ga zopet izpraznila Tokio, 20. febr. AS. Poročevalski odsek japonske vlade sporoča, da je japonska vlada v namenu zavarovati obrambo 6voje države, sklenila izgnati vse angleške čete, ki so po 17. decembru 1941 prevzele kontrolo nad portugalskim delom otoka Timorja brez soglasja portugalskih oblasti. Poročilo dodaja, da bo japonska vlada zagotovila ozemeljsko nedotakljivost portugalskih posesti v vzhodni Aziji in da se bodo japonske čete umaknile iz krajev, ki jih bodo zasedle. Vsebina izjave je naslednja: 17. decembra so angleške in nizozemske čete vdrle na portugalski Timor vkljub protestu portugalske vlade in ga zasedle. Od takrat so bila v teku pogajanja med Anglijo in Portugalsko za umik teh čet. Portugalska vlada je skušala izboljšati položaj, ki pa je doslej ostal nespremenjen. Pri japonskem napredovanju na nizozemskem Iimorju morajo japonske sile izgnati angleške in nizozemske čete iz portugalskega Timorja zaradi lastne obrambe. Japonska vlada se |iopolnoma zaveda položaja, v katerem ee nahaja portugalska vlada, ki je bila v zadregi zaradi zločina Anglije in Nizozemske in zaradi preziranja mednarodnega prava in zato izjavlja svojo pripravljenost zavarovati ozemeljsko nedotakljivost portugalskega Timorja in bo umaknila svoje čete s tega ozemlja, ko bodo doseženi cilji, ki jih zasleduje za obrambo svoje države in dokler bo portugalska vlada ostala nevtralna proti Japonski, ki 6icer nikakor ne pritiska na Portugalsko. Prisega hrvatske legije v Italiji Prisostvovala sta ji general Cavallero in maršal Kvaternik Maršal Kvaternik se zahvaljuje Mussoliniju - Veliko navdušenje hrvatskih listov za vojvodo Spoletskega Rim, 20. februarja. AS: Včeraj sta nekje v Severni Italiji vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil, maršal Kvaternik in načelnik italijanskega generalnega štaba, general Cavallero, prisostvovala prisegi hrvaške legije. Poleg osebnosti, ki spremljajo maršala Kvaternika na njegovi poti po Italiji, so bili navzočni tudi hrvaška poslanik v Rimu, vrhovni nadzornik planinskih oddelkov in voditelj italijanskega vojaškega odposlanstva v Zagrebu, general Oxilia. Po pregledu razvrščene oborožene legije, ki je imela tudi novo zastavo, katero ji je podarila italijanska vojska, je bil slovesni obred zaprisege. Potem je imel maršali Kvaternik vojakom kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da se mora na ta sveti dan zahvaliti Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju, da je z njuno jjomočjo zdaj gost velike in močne Italije v mestecu, ki je v imenu italijanske vojske poklonilo hrvaško zastavo, s katero se morajo vojaki junaško boriti za slavo domovine in za jx> glavnika. Gotovo je, da bodo vrli sinovi hrvaškega naroda držali prisego. Govor legio-narjem je končali s pripombo, da pomeni, boriti se ob boku italijanske vojske, najvišjo Legija je nato brezhibno korakala pred maršalom Kvaternikom in generalom Cavalle-rom- P« paradi je vrhovni poveljnik vseh hrvaških oboroženih sil sprejel poročila častnikov, katerim je izrazil svoje zadovoljstvo nad legijo. Zahvalil se je potem še italijanskem častnikom za njihovo sodeilovanje ter med drugim tudi dejal, da Jadransko morje ni morje, ki bi ločilo Italijo in Hrvaško, pač pa ju veže ne samo tvarno, temveč tudi duhovno. Končno je poudaril, da je izključno Ducejeva zasluga, če je danes Hrvaška neodvisna in svobodna, ter da nihče ne sme pozabiti niti za trenutek na velikodušnost predsednika italijanske vlade. Poglevnikovi cilji so znani in Hrvatje morajo stremeti za temi cilji z vsemi svojimi moralnimi in telesnimi silami, za blagor domovine. Ekec. Cavallero je imel nato kratek govor, v katerem je sporočil hrvaškim tovarišem pozdrav italijanske vojske, s čimer je sprožil val navdušenja za Duceja in pogtavnika. Zagreb, 20 februarja. AS. Vsi hrvatski listi prinašajo na prvi strani slike Spoletskih Vojvod. designiranih hrvatskih Vladarjev, v zvezi z avuienco. ki sta jo dovolila maršalu Kvaterni- ku. Pod slikami so poročila dopisnikov omen jenih listov o prisrčnem razgovoru med Spolet-skim vojvodom in maršalom Kvatern.ikom. Potem je objavljena izjava maršala Kvaternika zastopniku agencije Štefani pred njegovim odhodom iz Rima. Krvave sovjetske izgube na vzhodu Sovjeti so izgubili 79 tankov in 39 topov Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 20. Iebr.: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodu je imel sovražnik pri brezuspešnih napadih zopet krvave izgube. Na srednjem odseku so izpodleteli ponovni izpadni poskusi obkoljenih sovražnih sil. V bojih 18. in 19. februarja je bilo uničenih oziroma zaplenjenih 79 sovražnih tankov. Sovjetsko letalstvo je včeraj izgubilo 39 letal. Pogrešana so 4 lastna letala. V Severni Afriki nobenih večjih bojev. Skupine nemških bojnih letal so kljub slabemu vremenu uspešno napadle angleške motorizirane oddelke v vzhodni Cirenajki. Nekaj angleških bombnikov je preteklo noč priletelo ne preveč globoko v zahod. Nemčijo. Italijanska junaštva na vzhodnem bojišču Sofija, 20. februarja. AS. Poluradni »Vcčeir« objavlja članek, posvečen italijanskemu ekspe- dicijskemu zboru v Rusiji. Pisec pravi, da im navzočnost italijanskih čet na sovjetski fronti ne samo moralni, temveč tudi znatni materialni pomen. Potem opisuje junaška dejanja italijanskih pehotnih divizij in letalskih sil in navaja boje divizije »Pasubio«, ki se jc odela s slavo pri Nikolajevu in Dnjepropctro\sku, ter uspehe divizij »Pasubio« in »Torino« pri Kar-< nodki, kjer sia uničivi 4 sovjetske divizije, ujeli 8000 sovjetskih vojakov ter se polastili velikanskega plena. Člonkar na koncu še enkrat povzdiguje junaškega in požrtvovalnega duha italijanskih vojakov na ruskem bojišču, ki je žel slovesno priznanje tudi pri nemškem vrhovnem poveljstvi/. Življenjska pot novega madžarskega podregenta Slovesnosti pri volitvah in prisegi Budimpešta, 20. februarja. AS. Horthy je bil izvoljen za madžarskega podregenta in je že prisegel. Slovesne seje madžarskega senata in zbornice, na kateri 60 izvolili novega podregenta, se je udeležilo nad 500 senatorjev in poslancev v zgodovinskih narodnih nošah. Zanj se je odločila ogromna večina, tako da volitve sploh niso bile potrebne. Po izvolitvi je odšel predsednik vlade v kraljevi grad ter je državnemu upravitelju Ilorthyju sjioročil izvoliitev. Ta je takoj prišel v zbornico in prisostvoval prisegi podregentovi, ki je bil navdušeno pozdravljen. Podregent se je priklonil svojemu očetu ter mu izrekel prisego. Njegova prejasna visokost Štefan IJorthy de Nagy Banva je bil rojen 1. 1904. v Pulju. Študiral je mehaniko in je postal fleta 1957 glavni ravnatelj državnih jeklarn in tovarn za stroje. Leta 1940 je postal predsednik madžarskih državnih železnic, leta 1941 pa je bil imenovan za državnega jx)dtajnika. Od leta 1940 je član zgornjega doma. Novi madžarski podregent je tudi Vitez Velikega Križa Italijanske Krone. Znan je kot odličen pilot. Leta 1929 je postal letalski oficir. Dobil je prvo_ nagrado pri poletu Budim.pešta-Bombav. Poročen jc z grofico Heleno Marijo EdelshenniGyulai, 'ki mu je že podarila prvega sina. Angleške pomorske težave Rim, 20. februarja. AS: Lord Alesander je dal več izjav za agencijo Reuter. Tri od teh se splača omeniti in poudariti, ker osvetljujejo položaj. So pa: t. lxird A1exander je pojasnil dolge in trde boje, ki jih je angleško brodovje moralo neprenehoma prestajati z »močnim italijanskim brodovjem<. Prvič se je zdaj zgodilo, da je stari lord, ki je očividno pozabil, da je v svojih prejšnjih govorih pripisoval manj važnosti italijanski mornarici, dal takšno priznanje moči italijanskega brodovja. 2. Tudi lord Alexander je potrdil, da Anglija čuti žive simpatije do boljševizma in da stori vse, kar le more, da bi boljševizem podprla v njegovem boju proti Evropi. 5. Lord Alexander je jrovedal, da je nesre- J, l/MU /lICAailUCI J K, |n» » VMMH »u .1 "V.'« « | I ... čn pr i.Pearl Ilarbourju, ki je zadela angleško- 1 6trij> ameriško pomorsko silo po hudih izgubah, katere je pretrpelo angleško ladjevje na Atlantiku, na Sredozemskem in Egejskem morju, zlasti pa še v Grčiji in na Kreti, izprevrgla pomorsko vojskovanje britanskega imperija in ameriških Združenih držav. V pomorskem vojskovanju pridejo v po-štev resnične ladje, ki še plovejo, ne pa tiste, ki jih ni več in ki počivajo da dnu morja ah pa so v popravilu. Rooseveltova zahteva po novem kreditu odbita Lizbona, 20. febr. AS. Finančni odbor predstavniškega doma Združenih držav je 16 proti 8 glasovi odbil Roosveltovo zahtevo za nov kredit v znesku 300 miljonov dolarjev, namenjen za brez-jiostlne delavce, ki bi jih namestili v vojni indu- Sprememba angleškega vojnega kabineta Rim, 20. febr. AS. Uradno poročilo iz Londona objavlja, da je novi angleški vojni kabinet sestavljen takole: Ministrski predsednik in minister za narodno obrambo Win6ton Churchill; minister za domini-one Clement Attlee; čuvar pečata in predsednik zbornice sir Stafford Cripp6; predsednik državnega sveta sir John Andereon; zunanji minister An-thony Eden; minister Oliver Lyttleton in minister za delo Ernest Bevin. Attlee bo tudi podpredsednik 6r>odnjega doma. Novi vojni kabinet torej nima več devet, ampak sedem č'anov. Člana vojnega kabineta nista več Arthur Greenwood in sir Kingley Wood. Beaverbrook, ki je bil povabljen, pa je vabilo odklonil »iz zdravstvenih razlogov«. Ženeva, 20. februarja. AS. Angleški tisk je precej ugodno sprejel spremembo vojnega kabineta, toda listi pripominjajo, da spremembe, ki jih je naredil ministnski predsednik, niso dovolj globoke in so razočarale javno mnenje. »News Chronicle« p:še, da je sestava vojnega kabineta le deloma zadovoljila tiste, ki so zahtevali popolno spremembo metod pri vojnem vods.tvu. \ nevtralnih krogih v Ženevi mislijo, da je najvažnejše v tej spremembi to, da je prišel v vlado Stafford Cripps, ki ima zaupan je K remija. Tam imajo vtis, da bodo odnošaji med Anglijo in Rusijo vedno bolj tesni, toda to bo izzvalo težave, ker se nekateri angleški politiki s tem ne strinjajo. Lord Beaverbrook, čigar nenaklonjenost do Crippsa je dobro znana, je odstopil iz zdravstvenih razlogov in odšel v posebnem uradnem poslanstvu v Ameriko. Vsakdo lahko razume, da je to le pretveza, ki hoče rešiti zunanji videz. Churchill se mora zopet braniti Berlin, 20. febr. AS. «Borsen Zeitung« piše o ministrskih spremembah v Angliji in pravi, da bo Churchill moral še enkrat poslušati kritiKO o spremembah svojega kabineta. Med drugim poudarja, da je Churchill bil prisiljen navzlic izjavam, da nima več ničesar novega prijwmniti k dogodkom v Singapurju, za danes napovedati drugo 6ejo zbornice, ki bo tajna. Z vsega sveta Gospodarstvo Nemčija Iz nemškega uradnega vira poročajo, da so popolnoma izmišljena poročila o tem, da bi se nameraval skleniti mir med Norveško in. Nemčijo, zlasti pa ni točnih tistih šest točk, ki bi naj bile temelj mirovne pogodbe. Zlasti pa ni resnična točka 6, ki govori o nekih norveških ozemeljskih zahtevah proti Švedski. Vsa ta poročila so tendenčna in bi naj motila razvoj dogodkov in zvez med skandinavskimi državami. Finska Finska vlada je objavila, da je podpisan zakonski načrt o tem, da naj dobijo daljše dopuste vojaki, ki so očetje številnih družin. Vlada je tudi objavila ukrep o raznih olajšavah in prednostih za matere, ki imajo 4 ali več sinov. Madžarska Novo pristanišče na Donavi bodo zgradili v mestu Daji ob južnem teku Donave. Prometno ministrstvo je že odobrilo vse načrte. Letos bodo izvedli dela v višini dveh milijonov pengov. Švica Brezposelnost v Švici narašča. Od konca decembra do konca januarja se je število brezposelnih zvečalo .od 15.581 na 23.477. V januarju 1941 je število brezposelnih znašalo 21.066. Nizozemska Indija General Wavell je bil v bližini Surabaje na Javi ranjen med zadnjim japonskim letalskim napadom. Japonska Vladne oblasti so odredile, da naj japonske ženske v času vojne nosijo enotno obleko. Ženska enotna obleka na Japonskem uvaja enoten način oblačil za slovesne prilike, za vsak dan in za delo. Predvsem se naj japonska ženska moda vrne k starim japonskim načinom in se uvaia obveza »kimona«. Zdravstveno ministrstvo vodi in ureja vse predpise o oblekah. Velika nesreča se je zgodila v japonskem rudniku na otoku Hokaido. Devet rudarjev jc zasulo, 37 rudarjev pa niso mogli pravočasno izkopati izpod zasutih grmad. List »Niči-ni?i« poroča iz Bttenos Airesa, da v Združenih državah mrzlično pripravljajo obrambo Alaske. Sklep o utrditvi Alaske je bil sprejet na konferenci v VVashingtonu med predsednikom in guvernerjem Alaske. Guverner Alaske Gruc-ning je izjavil zastopnikom tiska, da Alaske ne Ik) mogoče več zavzeti in dela v Alaski bi imela namen pripraviti Alasko ne samo za obrambo, ampak tudi za ofenzivo. Agencija Domel poroča po še nepotrjenih poročilih iz Šanghaja, da je bil 4. lebr. ob obali otoka Jave na krovu vojne ladje »lludson< najbrž ubit glavni poveljnik angleškega in ameriškega hrodovja na Tihem morju admiral T. Hart. Japonske oblasti v šanghaju odločno zavračajo poročila o tem. da bi bili japonski orožniki tam ustavili štiri ameriške častnike in jih na mestu ustrelili. Španija V Gibraltar je v sredo priplula angleška letalonosilka, ki je bila hudo poškodovana na Sredozemskem morju. Letalonosilko bodo morali dalj časa popravljati. Irska Irske oblasti so prepovedale ameriškim vojakom, ki so v Ulstru, prekoračiti mejo Irske, pa če tudi bi bili v civilnih oblekah. V Dublinu so uvedli strogo cenzuro nad tiskom. Inozemski časnikarji bodo smeli v tujino pošiljati necenzurirana samo poročila o športnih in družabnih dogodkih. Združene države Nemška podmornica je prod otokom Arubo v Antilih napadla tri petrolejske ladje in jih potopila. Nato je podmornica obstreljevala čistilnice družbe Standard Oil. Neka druga petrolej6ka ladja je bila torpedirana pri Willenstadtu. Portugalska Predsednik portncalske republiko general Carmona je pri zadnjih predsedniških volitvah dobil 822.802 glasova od 906.SS0 vpisanih glasov. Dobil je tedaj 97 odstotkov. Opice v Gibraltarju Madrid, 20. februarja. AS. Lakota je prisilila opice v gibraltorskih skalah, da 6o zapustile svoje brloge in prišle v gibraltarske naselbine iskat živeža. Nenadni prihod opic je izzval paniko med tamkajšnjim prebivalstvom. Daniele Varč: 2 Ko se bliža nevihta nove vojne... (Odlomki i i diplomatskega dnevnika.) Torek, 20. aprila. Claridges se začenja polniti z bogatimi indijskimi maharadžami, ki prihajajo na slavnosti kronanja. Vsak ima spremstvo dvajsetih oseb ali več, blagajne, kovčkov na stotine, po deset avtomobilov, enega bolj razkošnega od drugega. Za londonske trgovce so ti radže nebeška mana, toda v »družbi« jih še vedno gledajo zviška kot na ljudi drugačne polti. Ko sem bil za časa kronanja v Londonu, je moja hčerka Diana pripeljala indijskega radžo (bolje, da no povem, katerega) v hi-■>o naših angleških sorodnikov. Ti so bili sicer zelo ljubeznivi, toda pozneje so ji očitali, da se druži s črncem t Dianin prijatelj radža je imel vsaj osem Kolls Roycev, vso rumeno barvane, kar je v deMičuih očeh izbrisalo barvo radžine polti. Na koncu hodnika, kjer stanujem, se je nastanila žena jodhpurskega radže. Pravijo, da je velika lepa gospa. Toda nikomur ni dovoljeno občudovati jo. Njen obraz je zakrit s pajčolanom; ima avtomobil z motnimi stekli in hotelski uslužbenci ji morajo pokazati hrbet, kadar gre mimo. Vzela je v najem hišo v Park Laneu, da bi opazovala sprevod skozi priprte oknice. Gotovo se noben zapadpjaški sprevod ne bi mogel primerjati z bleščečo veličastnostjo indijskih sprevodov s sloni, ki nosijo na hrbtih z biseri okrašene balda-hine. Danes sem zajtrkoval v poslaništvu. Konrad Emo, ki se je tukaj oglasil mimogrede, je edini človek, ki nosi predpisano obleko. Vsi drugi smo bili v žakčtu. Čudovito, kako postaja London v tem pogledu mani formalen kot v času moje mladosti. Takrat so morali vsi ofirirji gardnih polkov obleči frak in belo kravato vse večere, kjer koli so večerjali: v klubu, restavraciji ali zasebnih hišah. Zdaj niti ne mislijo več na to. Nasprotno pa Sklicanje sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Za 23. febr. 1942 je sklicana v magistratno sejno dvorano prva seja Sveta Pokrajinske zveze delodajalcev ■ Ljubljanske pokrajine, na katere dnevnem redu so: 1. poročilo predsednika; 2. imenovanje članov izvršilnega odbora, ki niso že po svojem položaju člani tega odbora; 3. imenovanje članov nadzornega odbora; 4. razprava o proračunu Zvezo in včlanjenih združenj ter o računskem zaključku združeni za leto 1941; 5. razprava o obveznih prispevkih delodajalcev; 6. urejanje sindikalne vključitve; 7. odobritev pravil včlanjenih združenj. Kot znano je bila Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine ustanovljena novembra meseca 1041 kot najvišja in osrednja organizacija delodajalcev vse pokrajine, ki obsega: Združenje kmetovalcev. Združenje industrijcev in obrtnikov s posebnim odsekom za obrtništvo. Združenje trgovcev, pri katerem so včlanjeni tudi gostilničarji, ter Združenje denarnih in zavarovalnih zavodoy. Meseca februarja so bila odobrena po Visokem Komisarju tudi pravila, tako da je dobilo vse poslovanje zveze podlago in zveza že deluje v svojih poslovnih prostorih. Svet zveze, ki je sedaj prvič sklican, tvorijo po zveznih pravilih predsednik zveze, predsedniki štirih včlanjenih združenj, predsednik odseka za obrtništvo ter predsednik vseh strokovnih sindikatov. Gospodarski pomen padca Singapurja S padcem Singapurja so prišli Japonci v posest celotnega Malajskega polotoka, kar pomeni za Japonce veliko gospodarsko pridobitev. V zadnjem normalnem letu pred vojno je Malakka, kakor se imenuje malajski polotok, dajala 37. odstotkov vse cinkove rude na svetu, še večji pa je bil odstotek surovega cina, ki ga je dajala, namreč 47 odstotkov. Ruda se nahaja v različnih majhnih ležiščih. Glavni revirji pa so v državah Perak in Selangor, ki sta v zadnjih letih dajali 90—95 odstotkov celotne proizvodnje. Izkopana ruda se topi v dveh velikih topilnicah cina pri Singapurju in Penangu, obstaja tudi še neka majhna kitajska topilnica v Kuala Lumpurju. V topilnicah malajskega pototoka pa niso topili samo domače proizvodnje, temveč tudi vso proizvodnjo ostalih vzhodnoazijskih dežel (Birma, Tajsko, Indokina, hol. Indija). To je velik udarec tudi za Zedinjene države, ki nimajo svoje cinove rude in ki so samo leta 1937 uvažale iz Malaje 65.000 ton od skupnih 94.600 ton surovega cina, koilkor ga je prihajalo iz Malaje. Sedaj so severnoameriške Zedinjene države navezane na uvoz cina iz Bolivije, kjer pa ni topilnic, same Zedinjene države pa tudi nimajo topilnic za cin. Govorili so o tem, da bi jo zgradili do konca lanskega leta. Japonska pa je dosegla še drug dobiček s padcem Singapurja. Njena proizvodnja železne rude bo zelo obogatena s proizvodnjo malajskega po- Nove šole v Ljubljanski pokrajini Ljubljana, 20. lebr. AS. V Ljubljanski pokrajini je bilo odprtih več novih šol in 200 brezposelnih učiteljev je zopet dobilo zaposlitev. Na zahtevo učencev so uvedli v šolah fakultativni pouk italijanščine. V te tečaje je vpisanih že nad 5000 učencev in njihovo število vedno raste. Nemotene priprave za pomladansko ofenzivo Rim, 20. februarja. AS. Na pristojnih vojaških mestih danes ugotavljajo, da na vzhodnem bojišču ni več pričakovati bistvene spremembe položaja. Zimska bitka se je končala ne samo z velikim nemškim uspehom, marveč je omogočila priprave za zmagovito obnovo nemške pomladanske ofenzive. Velikanski sovjetski napori med zimo niso rodili sadov. Stalin ni mogel doseči nobenega velikega strateškega in taktičnega cilju. Sovjeti niso mogli nikjer pre-dreti skozi nemške črte aH obkoliti nemške oddelke. Kjer so napredovali, so zasedli 4e nekaj ozemlja, ki so e« Nemci .prostovoljno izpraznili. dočim so njihove obrambne postojanke ostnle nedotaknjene. Boljševiki so imeli pri svojih napadalnih jHiskusih velikanske izgube, ki jih ne bodo mogli več nadomestiti. Posledice se bodo čutile v kritičnem trenutku, ko bodo Nemci in zavezniki začeli znova napredovati. Singapur, 20. februarja. AS. Japonci so^ zasedli otok Batam blizu singapurskega pristanišča. formalnost pri oblačenju vlada še vedno v podeželskih dvorcih. V mnogih najbolj uglednih hišah večerjajo .vsak večer v veliki toaleti. V razgovoru s poslanikom sva primerjala sedanji položaj s takratnim, ko sem prišel sem iz Amerike v novembru 1935, t. j. v času vrhunca abesinske krize. Po Grandijevem mnenju je položaj nevarnejši, dasi manj zaostren. »Tedaj smo hodili po ostrini noža, danes pa smo sredi poplave, ki nas odnaša, in imamo vtis, da ne moremo ničesar storiti.« Gentleniens agreement z dne 2. januarja bi moral vzpostaviti normalne odnošaje. Če do tega ni prišlo, je krivda na Angležih, ki še vedno gojijo mržnjo zaradi izgubljene šahovske partije v abesinskem vprašanju in puščajo odprta vrata s tem, da ne priznajo imperija. Angleško javno mnenje je večinoma enodušno nnklonjeno rdeči Španiji, s katero se mi bojujemo. Angleži nočejo razumeti, da bi bila velika škoda za vse, če bi se boljševiški režim utrdil na jugu Pirenejev. Kakor da ne bi zadostovalo imeti za sovražnike nas in Nemce ter Špance v Evropi, čutijo potrebo, da si napravijo za sovražnike še Japonce na Daljnem Vzhodu. »Velika poplava, ki nas odnaša«, da uporabim Grandijeve besede,, je angleško nerazumevanje resničnosti, nerazumevanje, ki onemogoča vsak resničen, konstruktiven sporazum v skupnih interesih. Sprašujem se, proti kakšnemu morju nas odnaša' Četrtek, 8. julija. Včeraj je bil dobrodeln. večer v korist mednarodnega Rdečega križa v glavni dvorani West-minslra. Vsaka država je imela svoj paviljon, kjer so gospo in gospodične prodajale običajne predmete, ki se prodajajo na dobrodelnih prireditvah. V italijanskem paviljonu sla bili med drugimi ba-ronesa Morani Rocca in moja tajnica v odboru za nevmešavanje, gospodična Pcstalozza. Rekli st» mi, da so v našem paviljonu kupovali samo rojaki in osebni prijatelji, medtem ko ga je angleška javnost očitno bojkotirala. Častitljive gospe so ho- lotoka. 2elezne rude je namreč na Malajskem polotoku izredno veliko, z visokim odstotkom železa in se da pridobivati v dnevnem kopu. Rudniki so bili že prej v rokah japonskih družb, ki so vso rudo izvažale na Japonsko. Leta 1937, t. j. po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih, je znašala proizvodnja železnih rud na Malajskem polotoku 2.5 milij. ton. Prodaja oblačilnih predmetov. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča vse trgovce, ki prodajajo tekstilne in oblačilne predmete ter obutev, da so primorani prodajati omenjene predmete tudi vsem častnikom in vojaškim uradnikom proti predložitvi osebne legitimacije in osebne nakaznice za nabavo blaga S tem se popravlja navodilo v okrožnici št. 300, z dn Srbiji ter jih v primeru, če se med tem časom niso vnovič pregrešili proti zakonskim predpisom, vračajo v kaznilnico, drugače pa izročajo sodnim oblastvom zaradi novih razprav. Veliko kaznjencev je vojaška oblast postavila tudi pred naglo sodišče, ki jih je skoraj vse zaradi upora obsodilo na smrt in posirelilo. Upnkojitov sodnikov. Srbsko pravosodno ministrstvo je upokojilo predsednika kasacijskega sodišča v Belgradu Rusomirja Jankoviča in dr. Jovana Savkoviča. predsednika prejšnjega B-od-delka istega sodišča. Izvršitev zakona je pa podaljšana do konca tega leta. Prosvetno ministrstvo spopolnjuje Narodno knjižnico. Srbsko prosvetno ministrstvo je izročilo iz svoje knjižnice skoraj vse svoje knjige Narodni knjižnici, ki je bila pri bombardiranju Belgrada močno poškodovana. Zdravilišče za tuberkulozne na Ozrenu. Edino srbsko zdravilišče za tuberkulozne na Ozrenu je sedaj odprlo in je že pričelo sprejemati holnike. Zavod razpolaga s 138 posteljami, od katerih je 20 rezerviranih za bolnike, ki se v zavodu brezplačno zdravijo. 20 pa za bolnike okrožnega urada in železniškega bolniškega sklada, ostale postelje so na razpolago za druge bolnike. Ducejeva Befana v Ljubljanski pokrajini Mladina, starci in sploh ose prebivalstvo Ljubljanske pokrajine je ie oečkrat bralo o časopisu članke o Ducejevi Befani in je prao gotovo spoznalo to važno ustanovo kot nekaj izredno koristnega in nič več. Pooedali bomo takoj, da jc imela fašistična Befana, ali če hočemo biti bolj točni, Duce jenu Befana, namen, ki ga ji je dal on sam s svojo zamislijo, namreč socialno in etično udejstvovanjc, ki je ie obseženo o fašistični etiki. Befana dobrodelno podpira ose tiste, ki so potrebni in je torej izključen osah drug namen. Befana z obrazom starikaoe babure je predstavljala legendarno osebnost, ki jc bila istočasno krivična. Zato ni mogla ostati za časa Fašistične Revolucije, kjer je ose lepo in mlado, kjer je vse orisano o čudovitih barvah upanja. Umakniti se je morala torej drugi bolj resnični in bolj stvarni osebnosti, ki ne bi prihajala samo v bogate hiše, ampak bi hodila med ljudstvom in bi poslušala nežne prošnje ubogih otrok, ki ste ga jo svoje drobne ročice v pričakovan ju. , Duce jc z ustanovitvijo fašistične Befane, ki nosi njegovo ime, še enkrat pokazal svoje veliko človekoljubje s tem, da je šel ljudstvu nasproti in prinesel moralno in gmotno pomoč tistim otrokom, katerim usoda ni naklonila daru bogastva. Vsako leto se obdaruje nu tisoče in tisoče družin po naklonjenosti Duce jene Befane, ki je mlada in lepa ter izrazito italijanska, saj skrbi za največje potrebe revnih družin in jim prinaša nove čeveljčke, na katere komaj čaka na stotine ne potrpežljivih nožic, dalje volnene šale in nogavice, ki bodo obvarovale pred mrazom toliko ubogih malčkov, in šc knjige in igrače, pripravljene, da razoesele uboga bitja. V Ljubljani kakor tudi d oseh drugih večjih krajih pokrajine, je bila po temeljitem pripravljalnem delu opravljena 6. januarja razi leli-tev darov, ki so obsegali zavoje obleke in čevljev. Ta razdelitev je bila izvršena istočasno na treh različnih krajih Ljubljane ob navzočnosti višjih predstaonikoo civilnih in vojaških oblasti. Na Zveznem poveljstvu je bilo obdarovan je otrok, včlanjenih o CILL-u. na sedežu Pokrajinskega Dopolavora (bivši Tabor) in v veliki dvorani Vniona pa obdarovanje dcklic, od nosno dečkov, ki niso opisani o GILL. V Ljubljani je bilo razdeljenih: 2000 zavojev obleke in 8b0 parov čevljev. V Kočevju: 1200 zavojev obleke in 120 paroo čeoljeo. V Črnomlju: 1371 zaoojeo obleke in 70? pa-roo čeoljeo. V Nooem mestu: 1152 zaoojeo obleke in 705 parov čeoljeo. V okraju za ljubljansko okolico: 2174 zaoojeo obleke in 190 paroo čeoljeo. V logaškem okraju: 1250 zaoojeo obleke in 129 paroo čevljev. Vsega skupaj je bilo obdarovanih torej 11.418 otrok z darovi v skupni vrednosti 580.000 lir. Posebej pa je bilo obdarovanih še 1500 otrok članov železniškega združenja z darovi v skupni vrednosti 45.000 lir. Kjerkoli so se razdeljevala darila Befane, so tako starši kakor tudi otroci izrazili odano hvaležnost, zahvaljujoč se Duceju, katerega očetovska ljubezen jim je dala lepe darove. Kako veliko oeselje je prevevalo srca ubogih otrok, ko so po načinu, ki ga niso bili vajeni, občutili, da so deležni velike skrbi s podelitvijo koristnih in dobrodošlih darov. Z Kolekcija Številka 57 Klasitno delo slovenske proie, ki bi morala biti zaklad vtake družine je BRANO DELO FRANA ERJAVCA I. iv. Spisi ii prirode, II »vei. Domače in tuje živali, III. ivei. Domače in tuje živali, IV. »vei. Domače in tuje živali. Vsi Štirje t platno vezani zvezki obsegajo 1500 strani in 90 dvostranskih tabel s slikami na umetniškem papirju. — Cela ta kolekcija • izredno znižana cena - velja do 28. februarja 1942 samo 90 Lir LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 5 Po rimskih cestah Rim, 13. februarja. Čar Rima je v njegovih cerkvah, v umetniških galerijah, v muzejih, v starem in papeškem Rimu z Kaffaelom, Michelangelom in Bcrninijcm. Pa tudi časovno dnevno življenje je zanimivo in vredno, da ga motriš z odprtimi očmi. Dan za dnem ima tujec priliko opazovati ljudi v tramvajih in avtobusih. To je svojevrstno doživetje, ki ti pomaga, da temeljito spremeniš svoje mišljenje o Italijanih, kakor ga imaš morda na podlagi raznih turističnih potopisov po Italiji. Nihče ne govori, ne kriči, ne psuje in ne zmerja, se ne preriva in ne suje drugih, pa čeprav je voz navadno prenapolnjen čez mejo normalne možnosti. Posebno zvečer ob splošni zatemnitvi je vsaka vožnja v prenatrpanih filobusih za vsakega velika preizkušnja njegove potrpežljivosti in samovzgoje. Tu se lahko prepričaš, da Italijani nikakor niso ljudje, ki vsak hip uhajajo iz kože. Ravno nasprotno: znajo se obvladati, svoja čustva zakrivati in potrpeti drug z drugim. Imajo svojo kulturo in z nio obvladajo in omogočijo tudi tako tvegan promet, Ljubljana - središče zdravstvenega skrbstva za vso pokrajino V Ljubljani je neprimerno več zdravstvenih ustanov, kakor bi človek mislil na prvi pogled in kakor bi mogel soditi po že toliko let trajajočem moledovanju o stiski s prostorom v splošni bolnišnici. Razlog, da so vse zdravstvene ustanove v 'Ljubljani deležne tako velikega obiska, je dvojen. Trvo je zaupanje podeželskega prebivalstva do bolniških ustanov v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je bilo drugače, saj so se tedaj podeželani bali iti v bolnišnico, medtem ko danes silijo vanjo. Drugi razlog pa je, da ima pokrajina samo dve bolnišnici izven ljubljanskega mesta, in sicer pokrajinsko žensko bolnišnico v Novem mestu in bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Kratek pregled nam pove, kako veliko dela in obiskovalcev imajo ljubljanske bolniške ustanove. Splošna bolnišnica v Ljubljani je v lanskem letu prvič dosegla 1000 postelj. Ima jih namreč 1034, medtem ko je prejšnja lela imela le redno ekrog 950 postelj. V bolnišnici je zaposlenih 61 zdravnikov, 135 sester-usmiljenk, 83 bolničarjev in še 148 drugih uslužbencev. V lanskem letu je sprejela 28.316 bolnikov. Ženska bolnišnica ima 201 posteljo. 25 zdravnikov, 21 usmiljenk, 2 bolničarja in 25 drugih uslužbencev. Sprejela je 3282 bolnic. Bolnišnica za duševne bolezni ima 7 28 postelj, 10 zdravnikov, 42 usmiljenk, 73 bol-ričarjev in 116 drugih uslužbencev. Sprejela je 1 110 bolnikov. Zavod za zaščito mater in dece v Ljubljani ima 46 postelj, 2 zdravnika, 12 uslužbencev; sprejel je 332 bolnic. Pokrajinski zavod za raziskavanje raka ima 29 postelj, 5 zdravnikov, 8 usmiljenk, 5 bolničarjev in 12 drugih uslužbencev. Sprejel je vsega skupaj 720 bolnikov. Vsi H zavodi imajo vsega skupaj 2038 postelj, 785 zdravnikov, usmiljenk in uslužbencev in so sprejeli lani 34.260 bolnikov. Poleg tega deluje v Ljubljani sanatorij Leo-nišče s 35 posteljami. Lani je sprejel 590 bolnikov. Sanatorij Šlajmerjev dom ima 118 postelj in je lani sprejel 1485 bolnikov. Sanatorij Emona ima 10 postelj in je sprejel 176 bolnikov. Nezgodna postaja Okrožnega urada ima 15 postelj in je sprejela 135 bolnikov. Dalje iina Ljubljana še tri . zavetišča. Tako Mestno zavetišče za onemogle z 260 posteljami. Zavetišče sv. Jožefa s 304 posteljami in zavetišče Josefinum s 50 posteljami. Za nepremožne deluje z velikim pridom tudi mestni ambulatorij, v katerem je lani iskalo pomoč 1815 oseb, in sicer 762 moških in 153 žensk. Vseh ordinacij je bilo v ambulatoriju opravljenih 7206, poleg tega pa še 1247 obiskov na domovih bolnikov, ki so se zatekli v mestni ambulatorij za nepremožne. — Izrednega pomena za zboljšanje zdravstvenega stanja med ljubljansko mladino je tudi delo' mestne šolske poliklinike. Ta nadzira zdravstveno zaščito učencev v mestnih ljudskih šolah. Poliklinika ima svoje prostore' v prvem nadstropju Mestnega doma, kjer dobe nepremož-ni otroci tudi brezplačna zdravila, če se izkažejo z listkom socialno-političnega urada. Mestna šolska poliklinika nadzira okrog 5000 ljudskošolskih otrok. Lani je bilo zdravniško pregledanih 4586 otrok. Če upoštevamo vse le podatke, tedaj moramo priznati, da je Ljubljana središče zdravstvenega skrbstva za vso pokrajino in da prebivalstvo izredno rado prihaja z dežele v ljubljanske bolnišnice. kak or je vsakodnevni prevoz stotisočev ljudi v popolni temi in pogosto ob najslabšem vremenu. Pri tem se je treba naravnost čuditi, kako malo nesreč se zgodi. Lahko hodiš tedne in mesece po Rimu, pa ne boš naletel na opitega ali pijanega človeka. Tudi berači, ki so bili svoj čas prava pocestna nadloga, so izginili s cest. To je treba prišteti v dobro sedanjemu režimu, ki je znal na drugačen, primernejši in dostojnejši način preskrbeti za reveže. Italijani jim tudi že prej niso rekli »berači«, ampak »poveri«, siromaki. Nova Italija si je znala ustvariti lepo razvito narodno industrijo in čeprav je prebivalstvo močno naraslo in še vedno krepko narašča, je povečana gospodarska delavnost toliko dvignila narodno blagostanje, da se je življenjska raven prebivalstva dvignila in da je tudi javno oskrbo socialno najšibkejših bilo mogoče izvesti. Tako so sedaj izpred cerkva, muzejev in umetniških zanimivosti, ki so jih navadno obiskovali tujci, izginili berači, nudeč sliko človeške bede in revščine, kakor jo še vedno lahko opazujemo pri nas ob božjepotnih cerkvah. Te siromake in nesrečnike je Italija spravila v zavetišča in hiralnice in na primernejši način oskrbela, da jih družba vzdržuje. Posnemanja vredno, zlasti ko vemo, da vodi javno beračenje v največ slučajih v delomržnost, vlačugarstvo, nemoralnost in pijančevanje. Kajpada mora oblasti pri reševanju tega perečega vprašanja podpirati tudi disciplinirano občinstvo. Cerkvena oblast je od svoje strani mnogo storila, da po cerkvah preneha nekakšno legalizirano beračenje, ki $0 ga s pomočjo vsemogočih »relikvij« izvajali najraznovrstnejši beraški rodovi Cerkvene oblasti so ponovno napravile lov na »relikvije« po rimskih cestah, zadnja »čistka« je bila pred dobrim letom. Vse relikvije so bde pregledane in za katere ni bilo mogoče dokazati pristnost, so morale biti odstranjene. Prej se je dogajalo, da so kazali tudi po več glav enega in istega svetnika v raznih cerkvah itd., Mnogo teh »relikvij«, posebno onih, ki naj bi bile v zvezi s trpljenjem našega Odrešenika, je sedaj romalo na podstrešja in v zakristije, mnogo pa tudi v smeti Cerkvene oblasti se prav tako prizadevajo za večjo snago in čistost v rimskih cerkvah. Tudi v tem pogledu je mogoče zaznamovati velik napredek. S cest so tudi izginili duhovniki in redovniki v kričeče umazanih in po-losanih talarjih in haljah ter oguljenih širokih klobukih. Predpisi glede dostojne obleke se strogo izvajajo, kar je za ugled duhovskega stanu potrebno. Čeprav večkrat socialno omalovaževana, pa je rimski duhovščina po svojem vedenju nadvse skromna in po svojem življenju zgledna. S spodbudno ljubeznijo se drži cerkva in molitve V vsakem času jih najdeš v cerkvah pred Najsvetejšim. Mnogi si tudi prizadevajo za modernejše oblike du-šebrižništva, po katerem se čuti potreba tudi v takšnem mestu, kakor je Rim. kjer vera ljudstva takorekoč klije neposredno iz krvi mučencev in ob zgledu neštetih svetnikov. Sicer imajo Italijani nekoliko svojski način po-božnosti in verskega čustvovanja, ki nam hladnejšim severnjakom ni lastno in nas celo preseneča. To je umljivo. Cerkev je vesoljna in zajema mnogo narodov, nc da bi uničevala vsakemu lastni, pri-rodni značaj. Napačno bi zato bilo, ko bi zaradi načina, kako kak narod izvaja svoja verska čustva, imeli predsodke. Kar tiče italijanske pobožnosti, je jedro gotovo zdravo in pristno. Drevo se pozna po sadovih. Ljudstvo, ki daje vsemu svetu tako velike papeže, kakor so Leon XIII., Pij X., Benedikt XV., Pij XI. in sedanji Pij XII. in leto za letom nove svetnike, je svojim velikim sinovom in svetnikom vcepilo versko jedro že doma v očetovi hiši. Kar so ti možje postali, gotovo ni bil šele sad njihovih bogoslovnih študij in diplomatične kariere. Telefonske In brzojavne žice kot okraski za Indijanke Železniška in poštna uprava v Santa Cruzu je ponovno ugotovila, da jo več telefonskih in brzojavnih prog stalno pokvarjenih ter jih sploh ne morejo uporabljali. Zato je poslala na lico mesta posebno komisijo, ki je ugotovila zanimivo stvari. V svojem poročilu komisija namreč ugotavlja, da so hodili režat bakrene telefonske in brzojavne žice mladi Indijanci ter so jih potem dajali kot okraske svojim izvoljenkam. Da bi telefonske in brzojavne proge zavarovali, ni preostalo ničesar drugega, kakor da je poštna in železniška uprava nastavila za čuvaje same Indijance, katere je tudi bogato plačala. Od tedaj imajo pa bakrene žice tudi mir in telefonski ter brzojavni promet normalno funkcionirata. Angleški vojni ujetniki v taborišču pri Bengaziju. KULTURNI OBZORNIK Umetniki iz Triesteja v Milanu V soboto 7. februarja je senator Treccani o tvoril v stalni razstavni palači razstavo 6edmih slikarjev in slikark: iz Triesteja. Nastopili 60 s starejšimi in novejšimi deli Bastianutto, Cara, Černigoj, Levier, Lupieri, Pittoni in Spacal. Čer-nigoj in Spacal 6ta Slovenca, ki 6ta se prav častno postavila že drugod. Černigoj je slikal cerkev v fctivanu pri Devinu; sodeloval je tudi pri dekoracijah velikih motornih ladij, kot so Saturnia, Vul-cania, Neptunia itd. Spacal je nekaj mlajši, a ima tudi on lepo umetniško preteklost. Delal je prav tako pri okraševanju ladij; njegove slike krasijo razne zasebne umetniške zbirke v Triesteju, Milanu, Rimu in drugod. Umetnike je milanskemu občinstvu predstavil znani umetnostni kritik in arhitekt Agnoklomenico Pka. Poglejmo, kaj piše o Černigoju in Spacalu. »Rekli bi, da Černigoj v svojih zadnjih elikah napravi vse, 6amo da bi 6e uprl svojim vendar že znatnim skušnjam dovršenega dekoraterja; rad bi bil predvsem in samo hiter opisovalec bežnega duševnega razpoloženja, nenadne luči, notranje pokrajine. Njegovo slikanje je sestavno, hitro, brez popravkov, nikoli utešene elegance, ki celo spominja — na čisto drugačni ravnini in z drugačno 6ilo — na nekatere japonske prefinjeno-sti ali pa — na nasprotnem bregu — na nekatera bleščeče barvana ognjena kolesa, v načinu De Pisi6-a. Černigoj je nemiren umetnik, željan mnogih načinov in sposoben mnogih ter različnih izrazov; toda njegov najresničnejši slikarski čar je baš v ti6ti kalejdoskopični zmožnosti, razkrajati reči, pokrajine, postave, obraz, 6vet v nemogoče mavrice barv (ki 60 6amo njegove), da jih potem zopet obuja kakor odtrgane od njihovih korenin v drugačno ZJVijeilje, V nenadno utripajoče življenj«, ki je kot mahljaj 6 sabljo, boga} z nezaslišanimi barvami, sintetičen in neizogiben. Drugi Černigoj živi v risbah in lesorezih, ki so podrobno in potrpežljivo izdelani in se 6trogo držijo nekakšnega ekspresionizma ter 60 nekoliko v načinu ruskiii in nemških predhodnikov nove smeri.« O Spacalu pa pravi: »Ko 6e je izoblikoval v ozračju italijanskega postnovecenti6tičnega slikarstva, 6i je Lojze Spacal pošteno pridobil, in primi6, izvrstno tehnično sposobnost, ki je pri njem postala nekakšna notranja nujna disciplina. Na tej podlagi se je 6likar, pro6t vsake tehnične ovire, odpravi na pot osvojevat ali odkrivat, kar je isto, 6ebe samega. Ako kdaj lahko govorimo o magičnem realizmu, je baš to pri Lojzetu Spacalu. Pod najnedolžnejšim videzom odvisnosti od čutne zaznave se takoj začrta burni in nezadržljivi obris čisto izmišljenega 6veta, sveta 6anj. Slikar 6e poslužuje narave 6amo kot močnega dražila za svojo dušo; v 6voji ponižnosti mi6li morda, da jo slika, da jo pojmi, in vendar upodablja le samega 6ebe, le ustavlja na platnu ali na zidu z bleščečimi se, popolnoma irealnimi barvami bežno realnost svojih nikjer zasidranih 6anj, ki begajo po višjih pokrajinah najprostejše domišljije.... Spacalovo slikanje 6e je že razrešilo v njegovem osamljenem 6vetu; odnosi do drugega sveta so zunanji in slučajni. Način slikanja je ličen, kristalen, brez nejjotrebnih težin 6novi, kakor pri slikarju, ki je vajen fresk; kompozicija je vedno naslonjena na vztrajnost nežnih navpičnih črt skoraj kot v ritmu kolonad ali obeliskov; nezavedno 6e pridružuje občutljivosti slikarjev toskan-6kega trccenta, in sicer do6ti bolj kot severnim gotikom. kot 6likar rad pravi 6am o 6ebi. V teni njegovem slikanju brez jx>pravkov, v tem njegovem petju z utripajočimi barvami je najbogatejši del umetnikove domišljije, ki 6e jx)tem kot gospa dvigne v kompozitivno arabesko: pretrgana, jx>u-darjena, začarana glasba brez odmevov, vsa žareča v trenutku; to je nekaj neizprosnega in 6le-pečega, nekaj pomembnega, ki ga sestavljajo neverjetni elementi: čista invencija, lepota iz 6anj, duhovna realnost brez okužujočih dotikov z resnično in trhlo vsakdanjostjo.« Razstava bo odprla do 22. februarja. • Vrtec, št. 6. Nova številka tega najstarejšega mladinskega lista prinaša na uvodnein mestu pesem J. L. O svečnici, v kateri je v verzih povedana zgodba o modrem Simeonu, ki je ves srečen prosil za smrt, ko je videl Odrešenika. Ivan Mati č i č rešuje v celoletni jiovesti »Morje je prebrodil« Tonco iz prepada in Tinčovo prisotnost in iznajdljivost ter prvo pomoč v nezgodi, tako da smo prepričani vsi, da jo bo rešil. Mirko Kunčič je to pot priobčil več pravljic in basni, tako Največje bogastvo nedolžnost srca, lepa pesem, ki vre iz srca; nasprotno pa basen Muren in mravlja pove po besedah mravlje drugačno modrost murnu, ki jo pride pozimi prosit za hrano: »Če si poleti prepeval, pa zdaj po zimi pleši lc Indijsko basen o živalih, ki sklenejo obrambno zvezo, je po svoje napisala tudi Lea Faturjeva. In ta kaže, kako majhni lahko pomagajo velikim, kako pa veliki zato niso hvaležni ter ob njih samopašnosti mora prenehati vsaka obrambna zveza; še odslej vsaka žival pleni na svojo pest. Leposlovje predstavljata še pesmi Mirka Kunčiča Andrejček na konju ter G. Strniša Veverica. Anekdote iz Bole Krajine, ki jih piše Fr S. pa so folklorističnega značaja ter predstavljajo tudi veselo čtivo, kajti izbrane so po načinu Mičiinovičevih črnogorskih anekdot. Več člankov pa je posvečenih izobrazbi, med njimi na prvem mestu |jovestica iz življenja slavnega italijanskega slikarja in veleuma Leo-narda da Vincija »Veleum«, ki jo je spisal Guyon in bo mladim bralcem gotovo vzbujala lepe sklepe za potrpežljivo šolanje. Le škoda, da se je vtepla takoj v uvodu napaka, da je veleum, ki se je rodil 1. 1454., umrl leta — 19151 Jože Tomažič opisuje pot na Vezuv z obiskom starih Pompejev ter otoka Caprija, kar je gotovo edinstveni doživljaj v življenju, ki ostane človeku vedno v spominu. V takem listu bude zaninjanje za tuje kraje in vno- majo ljubezen do potovanja. Tudi Pavle Kveder vnema mlada srca za osvajanje narave s člankom Boj za najvišji vrh sveta, kjer opisuje ekspedicije na Himalajo, imenoma na Mount Everest (8884). Zanimiva je risba (|)o Savniku), ki primerja višine Triglava, Mont Blanca, Tibetskega višavja in Himalaje med seboj, kar stopi zelo nazorno pred oči mladega bralca. Režiser Milan Skrbinšek opisuje tihe ure svoje zlate otroške dobe, svojih brezskrbnih sanj in hrepenenj ter življenja v prosti naravi sredi lepe slovenske vasi. Pouku in zabavi najmlajših pa piše Krista Hafnerjeva svojo Hišico v čevlju, polno pravljičnih motivov, ki jih lejx> ilustrira Marija Vogelnikova. Poleg tega sta pa še zadnji strani posvečeni pošti mladih bralcev ter njih bistrim glavam z ugankami in rebusi, ki jih poleni rešujejo ter so imena reševalcev zagonetk v drugi številki natiskana na platnicah — morda prvič v življenju. S t. Premrl: Variacije na Škroupovo pape-ško himno za orgle. Ljubljana 1942. Samozaložba. Cena 12 lir. Skladba je zložena na znani Skroupov napev »V prestol slave vekovite«. Najprej prinesejo orgle osnovni napev nespremenjen; nato skladatelj v šestih variacijah napev spreminja, vendar ne toliko, da bi izgubil prvotni izraz, ki udarja včasih bolj, včasih manj določno na dan. V sedmi variaciji še enkrat v gostejših akordih povzame frvotni napev v skoraj nespremenjeni obliki. — o skladbo bi lahko šteli bolj k formalnim kot h karakterističnim variacijam, če že hočemo obdržati to delitev. Skladatelj se dosti verno drži na-peva; celo osnovni tonov način Es-dur obdrži povsod razen v eni variaciji, ki stoji v subdominanti. Kar je zanimivo pri tej skladbi, je to, da je dal skladatelj skoraj popolnoma slovo kromatiki, ki je bila prva desetletja njegovega udejstvovanja zanj celo v zborovskih, ne samo v instrumentalnih skladbah tako značilna. Razen običajnih, že skoraj ustaljenih in v modernem stavku nepogrešljivih alteracij se giblje skladba skoraj dosledno v čisti diatoniki. Za izvajanje ni težka. Pisava in tisk sta razločna, tiskovnih napak ni najti. Skladbo priporočam v izvajanje* M T< ne, novice, Koledar Sohota, 21. februarja: Irena, devira; Feliks, škof in mučenec; Eleonora, devira; Paterij, Škof; Severijan, škof in muienec. Nedelja, 22. februarja: Petrov stol v Antiohiji; Marjeta Kort., spok. Novi erobovl •j- Eleonora IVv, učiteljica v pokoju, je odšla v večnost. Pokopali jo bodo v nedeljo 22. t. m. ob 4 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Naj ji Bog dodeli nebeško blaženost! Njenim žalujočim sorodnikom Izrekamo svoje sožaljel Osebne novice Zlato poroko praznujeta danes g. Von-čina Ivan, prejemnik trošarinskega urada v pokoju, in njegova žena gospa Katarina, rojena Bertoncelj. čestitamo! Lepote domovine y«;iimnosli s\Ha v besedi in sliki prinaša EDINI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK Slovo od g. Jožeta Gostinčarja. Rajni g. Jože Gostinčar je imel v Ljubljani polno prijateljev poleg svojih najožjih sorodnikov. On sam je imel dolga leta svoj dom na Karlovški c., poleg tega pa je bila Ljubljana tudi središče njegovega vnetega dela posebno med delavstvom v bivši strokovni zvezi. Glas o njegovi smrti je globoko pretresel vse njegove mnogoštevilne bivše sodelavce. K pogrebu, katerega je vodil upokojeni tamkaj živeči župnik g. Sever, so prišli najbližji znanci. Ljubljanski sorodniki, prijatelji, znanci in bivši njegovi sodelavci pa so se od dragega pokojnika poslovili v torek zjutraj ob 8 pri peti sv. maši za-dušnlcl, katero je daroval pokojnikov dohri znanec in osebni prijatelj p. dr. Angelik Tominec v domači frančiškanski cerkvi. V zelo velikem številu so sc zbrali ob tej priliki in se v tihi molitvi za pokoj duše velikega pokojnika poslovili od njega. Vsem bo ostal pošteni in plemeniti Gostinčar v trajnem spominu. V_ Mesečna rekolekcija la duhovnike z dežele "bo zadnjo sredo tega meseca, to je 25. februarja v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani. Začetek točno ob pol 11 dopoldne. K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolska unije. — Vodstvo Doma DV in škofijsko vodstvo UA. _ Zahvala gg. montanUtom In fužinarjem, učencem pok. profesorja Vasilija V. Nikitina. Sprejmite, mojemu možu tako dragi študenti, mojo globoko in najprisrčnejšo zahvalo za tople besede, izpregovorjene ob grobu mojega pokojnega moža Vasilija V. Nikitina. Te besede so bile skromen izraz globokega spoštovanja in vdanosti, ki ste mu jo izkazovali/Z ozirom na Česle razgovore o Vas Vam morem povedati, da je ljubil prav vsakega od Vas in da je vsakemu od Vas želel, da bi dosegel čim večji uspeh na življenski poti, ki 6te si jo izbrali ter svojemu narodu prinesli čim večjo korist. V imenu pokojnega moža Vam želim, da bi še nadalje imeli mnogo uspeha pri svojem strokovnem delu. — Vera Nikitina. Kaznovani prodajalci Policija za nadzorstvo nad živili je v zadnjih dnevih ugotovila, da so se pregrešili proti veljavnim predpisom naslednji prodajalci, ker 60 prodajali meso in mesna jedila ob brezmesnih dnevih: Ražem Zoran, gostilna na Zabjeku 3; Triplat Friderik, gostilničar na Ambroževem trgu 3; Me-žek Marija, gostilničarka na Cankarjevem nabrežju 15 in Kahne Marija, gostilničarka na Medvedovi 8 Vsi našteti 60 bili kaznovani z globo. Dalje so bili kaznovani nastednji prodajalci, ker niso imeli blaga označenega s cenami: Krušič Julija, trgovina e pleteninami, Frančiškanska 3; Žilič Bogdan, železnina na Gosposvet-ski 4; lerančič Lojze, špecerija na Karlovški 8; Eberle Friderik, draguljar na Tyrševi 2; Šmalc Ivanka, prodajalna klobukov na Marijinem trgu 1 in Kovačič Lojze, prodaja zelenjave na Celovški 53. Sodnim oblastem so bili ovadeni naslednji prodajalci zaradi navijanja cen: Podhraški Marija, gostilničarka na Tržaški 85; Kovačič Lojze, prodaja zelenjave na Celovški 53; Prepeluh Marija, prodaja zelenjave v Dobrunjah 17; Svetek Marija, prodaja zelenjave na Zaloški 35; Zirovnik Ana, špecerija na Einspielerjevi in Poljanšek Elizabeta, gostilničarka na Šmarlinski 22. Ljubljana I Danes oh 4 popoldne je v frančiškanski dvorani krstna predstava misijonske drame, prirejene po znanem romanu »Puščava bo cvetela«. Vabimo v prvi vrsti naše dijaštvo, da pohiti v frančiškansko dvorano, ker je ta predstava in jutrišnja ob polil dopoldne posebej njemu namenjena. Drama je vestno naštudirana, oder čisto nanovo opremljen z lepo, moderno sceno. — F'antje in dekleta, ki čutite v sebi katoliški ponos, pridite, da skupno izpričamo svoje navdušenje in ljubezen do misijonskega dela! — Vstopnina je enotna, 3 lire na vseh sedežih. OjKizarjamo, da drama ljud-skošolski mladini ni primerna. 1 Misijonsko dramo »Puščava bo cvetela« bodo za širšo javnost uprizorili požrtvovalni dijaki in dijakinje jutri v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vse misijonske prijatelje, posebno naše ljube starše, ki jim je gotovo pri srcu poklic njihovih sinov in hčera, iskreno vabimo k tej predstavi, da si ob njej zadobe novih moči ob zgledih žive vero in katoliške misli. — Vstopnice po 3 lire na vseh sedežih, so danes še v predprodaji pri Sfiligoju, jutri pa ves dan pri dnevni blagajni. 1 Izredni umetniški užitek nam bo nudil koncert našega novega komornega orkestra ki je pod umetniškim vodstvom .violinskega vir- tuoza Karla Rupla. Z največjim zanimanjem spremlja naše koncertno občinsvo ta dogodek v našem glasbenem življenju. Komorni orkester šteje 16 članov in sicer 5 prvih violinistov, j»o 3 drugo violiniste, violiniste in čeliste, 1 kon-rabas in klavir. Solista v orkestru sta Leo Pfei-fer in Albert Dermelj. Na tem prvem koncertu bo sodelovala sonramstka operna pevka Valerija lleybn!ova. Na sjviredu so dela Vivaldija, Schumauua, škerianca, Faureja in Bacha. Koncert bo v fKineJeliek dne 23. t. m. ob četrt na 7 zvečer v veliki filhairmonični dvorani. Opozarjamo, da ostanejo vstopnice ki so bile kupljene za prvo nameravano izvedbo dne 9. t. m., v veljavi. Občinstvo vabimo na ta koncert. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Koncrt čelista N. Brunellija. V petek, dne 27. t. m. bo konccrtira'1 prvič v Ljubljani znameniti čelist Nerio Hrunelli. Umetnik spada v vrsto najodličnejših italijanskih čelistov, ki uživa velik slove« v sej sredn ji Evropi. Podrobni spored koncerta jiriobčimo jutri. Danes pa že opozarjamo na nastop umetnika, ki bo veliki filharmonični dvorani točno ob jkiI 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni (Glasbene Matice od |«>nedeljka, dne 23. t. m. dalje. 1 Sindikat brivske stroke. V pisarniških prostorih Trgovinskega oddelka Pokrajinske zveze (Delavske z.bornicc) bo v nedeljo, dne 22. februarja 1942 ob pol 10 dopoldne občni zbor Sindikata brivsko-frizerske stroke. Ker so na dnevnem redu volitve novega od!>ora, vabimo vse delojemalce brivske in sorodnih strok, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. 1 Preinogovi ogorki (leš) so brezplačno na razpolago v centrali ljubljanske mestne plinarne v Slomškovi ulici. Interesent si mora oskrbeti samo prevoz. 1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od solrote od 20 do jionedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7, telefon 41-52. Gledališče Drama. Sobota, 21. febr. ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, 22. febr. ob 14: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane ceeo od 10 lir navzdol. Ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Izven. Opera. Sobota, 21. febr. ob 17: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. — Nedelja, 22. febr. ob 15: »Aida«. Izven. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. Radio Ljubljana Sobot«, 21. februarja. — 7.5o Radijska poročila ▼ *1o-▼enščini. — 7.45 Romance in napevi, vmes ob 8 napoved časa. — R.15 Radijska poročila. — 12.15 Koneert violinista Kajetana Burperja, pri klavirju Marian Lipovšek. — 12.40 Koncert pianistke Loredane Kraneesehini. — 15.00 Napoved Časa. — Radijska poročila. — 15.51 Vojno poročilo Glnv-nepa Stana Oboroženih Sil ▼ slovenščini. — 15.17 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Sijanca: Orkestralna plasba. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Orkester pod vodstvom Arlandija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 18.00 Habjan: K»ko se ustavi kri pri ranah, slovensko predavanje za gospodinje. — 19.50 Radijska poročila ▼ slovenščini. — 19.45 Pisana plasba. — 20.00 Napoved Časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentor k dnevnim dopodkom ▼ slovenščini. — 20.5o Prenos iz Verdijevepa pled. t Triesteju: »Donata«, opera t treh dejanjih, on G. Seuderija. Diripent F. Ca-puana, zborovodja Ottorino Vertova. — V odmorih: predavanje v slovenščini in zanimivosti ▼ slovenščini — Po operi radijska poročila. S Spodnjega štajerskega Uspeh zbirke na »dan policije« Je bil na Spodnjem Štajerskem 278.000 mark. Ta denar je namenjen nemški zimski pomoči. Celjsko okrožje je dalo 60.000 mark, Ljutomer 15.000 mark, Maribor - dežela 46.000 mark, Maribor - mesto 90 tisoč mark, Ptuj 33.000 mark, Brežice 18.000 mark, Trbovlje 16.000 mark. Koncert na gosli t Trbovljah je priredila dne 13. t. m. po povabilu štajerske domovinske zveze in domu Domovinske zveze Eva Kastelic, znana graška umetnica. Ljudsko gibanje ▼ Teharjih. Od 8. do 15. februarja sta pri teharskem stanovskem uradu bili naznanjeni dve rojstvi in tri smrti. Umrli so: Katarina Verbovšek iz Teharjev, Vinko Reberšek iz Bukovega žlaka ter en mrtvorojenec. Pri Sv. Marku niže Ptuja so ustanovili novo reifeisensko posojilnico. Delavec, ki pijančuje in ne pride delat, izgubi pravico do bolniške podpore. Nemški listi l>oročajo, da je po dosedanjih določbah delavec, ki ni več dni prišel delat, ampak je popival, vseeno dobival bolniško piodporo, če se je nazadnje oglasil za bolnega. Zdaj pa ne bo več tako, marveč bo vsakdo, ki bo brez vzroka izostal od dela, za toliko časa Črtan iz bolniške blagajne ter ne bo dobil nobene podpore, čeprav bi medtem zbolel. Tako hočejo preprečiti velike zlorabe, ki se dogajajo Severna Afrika: Italijanski lovec je pripravljen za odlet. Dajmo zemlji več apna! Kmečki gospodarji stoje pred težko nalogo, kako 6i nabaviti dobrih in izdatnih umetnih gnojil, ki naj pridelek zemlje povečajo. Zaradi nastalih razmer primanjkuje oziroma sploh ni dobiti nekaterih važnih umetnih gnojil, na satere smo bili že vajeni, j>osebno bomo pogrešali apne-nega dušika in Thomasove žlindre. Apnen dušik je dušičnato gnojilo, ki pa vsebuje precej apna. Prav tako vsebuje Thomasova žlindra, ki je sicer fosfatno gnojilo, mnogo apna. Da nadomestimo iz-gubo teh gnojil, ujiorabljajmo v večji meri apnena gnojila, zlasti apno. Apno rahlja in drobi zemeljsko površino, ter druži zemeljske delce v grudice in tako ustvarja iz zrnatega grudičast slog, ki je rastlinam najugodnejši. S tem, da se pretvori zemeljska površi-na v grudice, dobi zrak dostop v notranjost, prst postano produšna in topla. Strjena in zaprta zemlja je vedno manj rodovitna. Apno pa jjosreduje tudi med hranilnimi snovmi, ki so v zemlji, in med koreninami rastlin. Hranilne snovi razkraja in pretvarja v obliko, ki so da raztopiti in jih rastlina lahko uživa. Apno pa razkraja ludi umetna gnojila, da jih rastline lažje vskrkajo. .Glavna naloga apna pa je, da veže in odpravlja škodljive kisline, ki se j>osebno v negnojeni, z. gnojnico gnojeni, težki in močvirski zemlji tako hitro razvijajo. Vsaka zemlja je že po naravi bolj nagnjena h kisanju, apno pa jo pred kisanjem brani in razkisuje. Kakor nam je že znano vsebuje zemlja mnogo vrst bakterij, ki prst presnavljajo in jo tako predelujejo, da je za rast rastlin najprikladnejša. Zemlja brez bakterij je mrtva in neplodna. Apno pa pospešuje razvoj zemeljskih bakterij, jih jx>-življa in pripravlja zemljo v stanje, ki je ravno tem bakterijam najugodnejše. Dokazano je, da potrebuje apno vsaka živa stvar, saj dobimo njegove sledi v stanicah rastlin, ljudi in živali. Apno pomaga pri ustvarjanju in utrjevanju stanic in ako bi jim ga odvzeli, bi brezpogojno zapadle smrti. Poleg zgoraj naštetih vrlin, pa apno zemljo tudi razkužuje in zaradi jedkosti uničuje rastlinske zajedalce in živalske škodljivce, ki bivajo v zemlji. Zaradi tega je apno neobhodno potrebno za mrzle, neplodne, slabe, pregnojene, enostransko gnojene in slabe zemlje. Tudi vrtovi potrebujejo apna ln za 90%od 100 slučajev, kjer na dobro obdelani vrtni prsti dobimo slab pridelek, je krivo ravno pomanjkanje apna. Kako gnojimo z apnom? V glavnem razlikujemo za pognojenje živo apno in v prah zmlet apnenec. Za težko zemljo vzamemo [x> možnosti le živo apno, za lahke peščene zemlje pa ujKirabljamo zmlet apnenec. Živo apno učinkuje hitreje, apnenec pa počasneje. S živim apnom gnojimo vsako drugo aH tretje leto. Ker pa je to apno navadno v kosih, ga zvozimo na kup, ki ga jx>krijemo z zemljo, da jx>časl razpade. Navadno joorabimo za 1 ha 10 stotov apna, za bolj kisle zemlje pa tudi še enkrat toliko. Najprimernejši čas za gnojenje z apnom je jesen in zima. Po zoranih njivah trosimo apno pre- Slilce presvSSrca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih prvih petkov dobite po vseh župnih uradih tako v Ljubljani kakor po deželi. Kupite jih pa lahko tudi v pisarni Katoliške akcije v Ljubljani, Pred škofijo št. 1. vidno in enakomerno. Potresamo ga le tam, kjer mislimo pridelovati one rastline, ki apno ljubijo: ječmen, jara pšenica, fižol, pesa, koruza, detelja, lucenia itd. Krompirju, ovsu in jari rži pa apno ne diši preveč. Apnen je je z rigolanjem aH globokim oranjem najboljše sredstvo za izboljšanje zemlje! Pri gnojenju z apnom jDa moramo upoštevati, da apno ne sme priti z amonijakom v dotiko, zato ne sinemo nikdar gnojiti ali mešati apna s hlevskim gnojem, superfusfatom in s kostno moko. Potresanje apna opravimo v mirnem brez-vetrovnem dnevu, ko je zemlja kolikor toliko suha, da so da apno lepo zmešati. Tudi na travnike spada apno! Kadar navzlic hrananju raste po travniku mah, tedaj je znak, da je zemlja kisla in ji moramo dati apna. Na travnike pa potresamo apno 4 tedne preden ozelene. Iz Metlike Gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane v Metliki, ki je bilo zaradi tehničnih zaprek dvakrat odpovedano, se bo definitivno vršilo dne 23. februarja ob šesti uri zvečer v Teatro Puccini. Igralci se nam bodo predstavili z znamenito in napeto Arxovo dramo v treh dejanjih Izdaja pri Novari. Ta kmečka drama se dogaja v Švici v srednjem veku sredi bojnih dogodkov in obravnava dramatično in tragično borbo za ohranitev domačije. V glavnih vlogah nastopajo igralci, poznani iz »Via Mala«. Za to izredno zanimivo gostovanje v ponedeljek, vlada v Metliki ogromno zanimanje. Zato Drinnročamo nabavo vstopnic r predprodaji. DNEVNIK PALČKA 44 odrijančka IX. Modrijančkov cirkus Ze precej časa sem si želel napraviti kaj takega, s čimer bi presenetil vse svoje tovariše. Dolgo 6em 6i belil glavo, kaj naj bi si izmislil. Slednjič je prišel pravi čas za to. Zadeva pa je bila takale: Nekega lepega dne 60 se vsi palčki razburili zaradi nekega nepričakovanega dogodka. Po vsem mestu 60 bili nalepljeni lepaki, kjer ie bilo napisano, da se bodo skoraj začele predstave v cirkusu gospoda Modrijančka. Najbolj zanimiva točka pri predstavah pa bo nastop indijskega slona mistra Trama. Palčki 60 se po več ur dolgo zbirali krog oglasa in so premišljevali in 6e pomenkovali, kakšen cirkus da bi naj to bil, so se 6ilno čudili. »Kakšen cirkus pa je to? In kakšen Modrijan-ček? so govorili. »Pa vendar ni to naš Modrijanček?« »Kje neki!« 60 vsi vzklikalL »Kje bi on dobil 6lona!« Jaz sem šel mimo njih dvignjene glave Tn 6em tako prisluškoval, kaj da govorijo, pa 6em 6e delal, ko da jih ne slišim. A moji tovariši so se še dalje čudili in se pričkali. , ,„ Italijanska ladijska spremljava na Sredozemskem morju. »Le počakajte,« sem si dejal in 6e smehljal, »boste že še sprevideli, da 6etn jaz zares modra glavica — najbolj modra od vas vseh!« In še bolj jxmo6no sem dvigal glavo. Slednjič 6o me drugi opazili. »Kaj se pa tako delaš, Modrijanček?« so 6« oglasili. »Ali je nemara tvoj ta cirkus gospoda Modrijančka?« «Pa če je moj — kaj pa je to tako čudnega?« sem ošabno odgovoril in se zastrmel vanje skozi svojo šipico. »Ali si ti dresiral 6lona?« 6e je oglasil Vseznal. »Kajpa!« sem odvrnil. »Slon mieter Tram je moj ponos. Boš že videl, kakšne čudovite 6tvari ti zna! In 6ploh je ves cirkus nekaj prav čudovitega.« »To pa že iti res! Tega ti ne bo nihče nikoli • verjel,« je rekel Vseznal- *** *No, bode že videli,« sem odaovarilb ^KAMTSCHATK l^r 'V,uit* v^kimrLENOopj'"4-4-' Tiho morje mCKHASSOM mrm <*>bon»n-ins«n □ 'rORMOMUAAV itffsbi-.f.a.Ri jr. Birmanija - dežela pagod in boncev Pravljično bogastvo in lepota njenih pokrajin Pod velikim kraljem Annvratom, ki je vladal v Birmaniji 1000 let pred Krist, roj., je vdrl v deželo mongolski kan Kubla j. Stara prestol-niča se je imenovala Pegii in v njej je vladala cela vrsta najrazličnejši!) birmanskih vladarjev. Leta 14.35 je stopil na ta tla prvi Evropejec, in sicer Italijan Nicol6 di Conti, ki je bil poln hvale o tej deželi in o njenem bajnem bogastvu. Zgodovina nasilij Birmanijo so imele pod oblastjo različne evropske države. Najprej so ji hoteli zagospodovati Portugalci in Nizozemci. Dežela je skoraj dvakrat tolikšna kot Italija, ima pa le 14 milijonov prebivalcev. V začetku leta 1600 je angleška družba iz Indije poslala v Birmanijo svoje odposlanstvo, da bi navezala z njo kup-čijske posle. Pravtako so se potegovale razne francoske družbe za trgovske zveze z Bitma- pokrajinah se pretaka široka in lepa reka lrrawady in nosi na svojih ladjah pridelke in izdelke svoje pravljične okolice. Sleherna družina ima svojega »duha« Birmanija je tudi dežela visokega gorovia. Nekatere gore so visoke po 3000 metrov, tako Mount Victoria in Arakan. Vendar so te visoke gore do vrha porasie z drevjem, tako da ni prirodno bogastvo prav nikjer zmanjšano: bodisi na visokih goran, bodisi po dolinah ali kotlinah, povsod je Birmanija od narave zelo obdarjena. Nekako 50 km od Ranpoona je Mingala-don. to je letališče prestolnice. Prav do sem se sveti zlata kupola pagotie Swe Dagoon. Še preden je bilo sezidano mesto Rangoon. se je že dvigal v nebo ta neizmerni tempelj, ki je eden največjih v A »i ji sp>loh. /lata kupola se blesti daleč po zalivu Martaban. Na drugem bregu zaliva je pagoda Kyaiktarlan. ki je zdaj v rokah laiponcev. Pa niso samo okoli prestolnice in ob zalivu take veličastne paeode ampak jih je brez števila po vsem ozemlju. Skoraj na slehernem gričku, na slehrnih stezah, po skalovju, povsod opaziš templje in visoke pagode. Po njih in krog njih vreščijo in skačejo opice, vse je polno živžava raznih škržatov in najčudovitejših žuželk. Birmanci so torej po svoje jako verni ljudje in vsak kraj, vsak kos zemlje, vsako drevo je posvečeno posebnemu bogu. Tudi vsaka družina ima svojega »duha«, svojega hišnega varuha. K temu se zatekajo hišni prebivalci in mu izročajo v varstvo svoje skrbi in brige. Ker je v Birmaniji toliko pagod in templjev, je seveda tudi na tisoč in tisoč svečenikov, boncev, mladih in starih. Vsako mesto, vsaka vas v Birmaniji ima po dvoje ali troje templjev, ki so v njih relikvije Bude. Ce bi bili to zares ostanki Budovi. si človek ne more Ruska fronta: Italijanski oddelek ima kratek odmor v vasici, ki je bila pravkar zasedena. predstavljati, kakšen neskončen velikan je moral to biti! Kdor je bival v Birmaniji, ne bo mogel nikoli pozabiti na te svojske pneorle, ki imajo obliko velikanskih zvonov, ln slehrna od njih ima svoj poseben plas, glas številnih zvonov in zvončkov. Kadar so v pagodah slovesnosti, tedaj se strnejo glasovi pagod v en sam venec samih zvokov, ki te obkroža in privede v pravljične sanje. Če je kje kaka pravljična dežela, tedaj je to Birmanija s svojim bogastvom in svoj:mi zlatimi, pestrimi, zvenečimi pagodami. V brivnici Plešast profesor: »To je res krivično, da mi za teh par las, ki ste jih postrigli, računate polno tarifo.« Brivec: »Gospod profesor, saj vi ne plačate striženja las, temveč iskanje las.« Na koncertu. »Kaj ni to Beethoven?« »Ne vein, ker ne poznam nobenega člana orkestra.« Pagoda ▼ Rangoonu. nijo. Toda Birmanci so kmalu spoznali, po čem hlepijo tujci in se niso hoteli zvezati z njimi in posebno z Angleži niso hoteli imeti nobenega opravka. Birmanski kralj Alaungpaya je zgradil močno utrdbo ob veliki reki in je tu ustanovil tudi mesto Yan-goon, zdaj Rangoon, kar pomeni »mir po bitki.« Ko je vladal naslednji kralj, Naungdawgyi, so se nadaljevale anpleške spletke in vojaški spori. Leta 1830 je pirišel v mesto Ran-goon prvi angleški guverner v teh krajih in je imel tu svoj sedež. Toda spori med Birmanci in Angleži so trajali še dalje. Še leta 1883 je dobila Anglija neki ultimat od kraljevske birmanske rodbine. Toda leta 1897 je Birmanija očividno omagala in Angleži so jo imeli v rokah kakor Indijo. Vsakih 15 dni je plula ladja med Liverpoolom in Ran-goonom. Po veliki birmanski reki Irravvadvju, po raznih preko- f>ih in zalivih so švigale angleške trgovske adje in dalje v Indijski ocean. V tistem delu sveta so le še tri reke večje (Ganges, Indus in Bramaputra) kot birmanski veletok lrrawady. Čudoviti tek Irrawadyja Irrawady je edina plovbna reka v Birmaniji. Teče po slikovitih pokrajinah, kjer se na bregovih pasejo sloni in bivoli in so oni tudi poglavitno tovorno blago, ki ga prevažajo (ladje po tem delu reke. V zgornjem teku prevažajo pesek, ki je poln zlatih drobcev. Birmanija pa ima tudi drugih rud v izobi-lici. Rudo wolfram dobivajo v j>okrajini Ta-vov in dalje še srebro, cink in svinec. Tudi petrolej tvori bogastvo Birmanije in znani so vrelci v Magwu, Pakkobuju in Minbuju, pa tudi premog, še večje bogastvo tvorijo dragu- 1 Iji, posebno safirji in rubini. Razen riža, ki je poglavitni živež Birmaneev. raste v tej deželi j se vsakovrstno žito, bombaž, sladkorni trs in razno sadno drevje. Po vseh teh bajno bogatih 1 Kaj vse co vedeli ljudje povedati o zimi O bajnem mrazu, ki so ga bile baje polne dežele Germanov, so si stari Grki in Rimljani pripovedovali strahotne zgodbe. Grški pisatelj Plutarh (od 46—120 po Kr.), resno piše, da v neki deželi na severu zmrzujejo vse besede, čim so izgovorjene, m če 6e potem poleti 6pet 6tajajo, 6e lahko 6liši, kar je kdo pozimi govoril... Grški zgodovinar Herodot pa piše o deželi Skitov: »Severno od njihovih pašnikov sta nebo in zemlja zmeraj v megli, tako da se nič ne vidi. Megla se naredi /ato, ker 6ta zrak in zemlja polna belega perja. Perje venomer naletava, tako da zmeraj sneži, le da poleti manj kot pozimi.« • Krog leta 1500 j« v Tiibingenu živel in učil profesor Bebel. Njegov je tale opis nekega popotnika: »Ta je krog sv. Miklavža, 6. decembra, jezdil po teh krajih in je tako primrznil na 6edIo, da so ga morali v gostišču s sedlom vred vzeti s konja, ga prenesti v sobo in ga ondi pri ognju otajati. Isti jezdec je tudi nekoč jezdil čez reko po ledu, ki se je vdrl, in je nekaj ča6a motovilil okoli po vodi f>od ledom, dokler ni na nekem prostoru, kjer je bil led tanjši, s 6ulico predrl ledu in tako prišel venkaj.« • Neki šaljivec je januarja 1878 v švici prav na svoj način potegnil carinika za nos. Dal je vedro vode zmrzniti v obliki sladkornega stožca in ga je, zavitega v papir, postavil na most čez reko Ren. Neki carinik je to najdbo brž odnesel v pisarno. Zjutraj ni bilo sladkorja nikjer, pač pa je bila pisarna polna vode... • Nihče ni primoran, da bi verjel tole zgodbo, ki se je zgodila v DUsscldorfu, v hudi zimi leta 1879: »Veliko je bilo veselje včeraj na Novi cesti, kjer 6o tri ženske tako dolgo prijx>vedovale novice druga drugi, dokler niso na cesto primrznile. Sosedje 60 brž pritekli z lonci vrele vode, pri čemer se je V6e smejalo...« Leta 1885-86 f>a so nastali 6redi tedanje hude zime tile stihi: Dva dečka šla sta k reki; kosti so jima pokale. Enega po Celziju je zeblo, po Rčaumurju drugega. Zemljevid k bojem na Tihem morja. Spori Vzpon Japoncev v športu Na zadnjih treh olimpijskih igrah — v Amsterdamu, Los Angelesu in Berlinu — so se izkazali laponci kot nenavadno žilavi in sposobni športniki. Najprej so presenetili športni svet s svojimi mladimi plavalci, zatein z lahkoatlcti, v Berlinu pa so pokazali, da so sc v kratkem času naučili vseh evropskih športov in da prav nič več ne zaostajajo za svojimi učitelji. Nastopili so tudi v Garmisch-Partenkirchenu na zimski olimpijadi in dokazali, da imajo v vseh panogah tekmovalce, zrele za olimpijsko areno. Japonski šport je dobil poleta šele v zadnjih desetletjih, ko so začeli tekmovati z drugimi narodi. V zadnjem času so se seznanili z lahko atletiko in z raznimi igrami. Pri tem pa ne smemo prezreti, da so imeli Japonci svojo tradicionalno telesno vzgojo že v starih časih, ko v Evropi še ni bilo ne duha ne sluha o športnem gibanju. Zlasti radi so gojili »stari Japonci« rokoborbo in sabljanje z bambusovimi palicami. V šjiortni zgodovini Japonske je zapisano. da so imeli prve tekme v rokoborbi že 1. 17. po Kr. Tudi plavanje je v deželi vzhajajočega sonca star ljudski šport. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu so pokazali razne stare načine plavanja pod naslovom »500 let razvoja plavalnega stila na Japonskem«. V začetku našega stoletja so se Japonci začeli seznanjati z inozemskimi vrstami modernega športa. iViso pa ostali le v vlogi učencev, temveč so tudi sami dali svetu dva svoja športa: jiu-jitsu in namizni tenis. Da bi se čim prej povzpeli na mednarodno športno višino, so ustanovili I. 1913. »športne igre Daljnega vzhoda«. To so bile neke vrste vzhodna olimpiada, pri kateri so sodelovali poleg ustanovitelja še Kitajci, Filipinci in Indijci. Pri teh igrah je bilo dovolj priložnosti za športno dozorevanje in za iskanje stikov z atleti mednarodnega slovesa. Kakor po varni poti se jc vzpenjal japonski šport vedno više in više. dokler ni dozorel za sodelovanje na svetovnih olimpijskih igrah. Ko je pripeljal poseben parnik močno ekipo Japoncev v Amsterdam — to je bilo leta 1928. — in ko so začeli tekmovati, se je ves svet prepričal, da so to športniki, katerim bo treba pripraviti prostora med prvimi. V svojem ns-stojiu so bili skromni in prikupni, vendar nenavadno borbeni in vztrajni. Plavalec Tsuruta in atletinja liitomi sta bila med prvimi daljnimi udeleženci amsterdamske olimpijade, ki sta dosegla olimpijsko slavo. Nekaj let pozneje smo videli tudi že japonsko vrsto orodnih telovadcev, ki ni v slogu prav nič zaostajala za tistimi narodi, ki telovadijo že 50 do 70 let. Po olimpijskih igrah v Amsterdamu so se Japonci prepričali, da so dohiteli ostale športnike v svetu. Dve leti zatem so opustili svoje vzhodne športne igre in so začeli s športnimi dvoboji z Nemci, Amcrikanci in drugimi močnimi športnimi narodi. Moč japonskega športa je zlasti v skrbno negovani telesni vzgoji v srednjih šolah. Posebno pozornost posvečajo negovanju mladeni-ške odpornosti in borbenosti. V šolah ne gojijo toliko formalne telovadbe, pač pa se mladina že v letih dozorevanja seznani z raznimi športi. Strokovnjaki sortirajo športno mladino glede nn njeno nadarjenost v razne skupine. Tisti, ki so nadarjeni za plnvanjc, se izpopolnjujejo v posebnih tečajih za tekmovalce in podobno skrbijo tudi za razvoj ostalega nadarjenega športnega naraščaja. Ker jc mladina zelo podjetna in častihlepna, je zanimanje za športne tekme dijaštva nenavadno veliko. Skoraj vse športno udejstvovanje se vrši na šolskih igriščih in stadionih, športna društva, kakršna delujejo pri nas, so na Juponskem precej brez pomena. Po sijajnih uspehih, katere so dosegli Japonci na olimpijskih igrali v Berlinu, so jim prepustili organizacijo olimpijade I. 1940. S to olimpijado so želeli Japonci proslaviti tudi svojo 2(>00 letnico Carstva. Začeli so s pripravami. jx> katerih lahko sodimo, da bi bila olimpijada v Tokiu v resnici nekaj velikega. Nameravali so zgraditi osrednji stadion, v katerem bi bilo prostora za 250.000 gledalcev. Zimske olimpijske I igre bi se morale vršiti v Sapporu, vzhodnem središču zimskega športa. Vojna s Kitajci pa je | preprečila prvo proslavo olimpijskih iger na Japonskem JOHNSTON J TJp UCIUIIM..!_____... ^»NDIENSŽffg^S^ V Indijsko morje □ Ameriška oporišča I ^ Angleška oporišča IA Japonska oporišča i MANIEN NEU-SEEIAND /BRITJ Nadaljevanje in konec turnirja na Kodeljevem V soboto popoldne se nadaljuje turnir z belo žogico, ki se je pričel prejšnjo soboto in in nedeljo, in se v nedeljo konča. Ta del turnirja bo vsekakor najzanimivejši, ker se bodo spoprijela moštva, ki so ostala še neporažena, in to so: Hermes, Mladika I. in Korotan I. — Lahko pa seveda še katero poraženo moštvo prehiti katero gori omenjeno, ki še z njim ni odigralo dvoboja. Tako bo v soboto na sjioredu tudi važni dvoboj med Korotanom I. in žilavim III. moštvom Mladike, ki zna prinesti prvo presenečenje, ter Hermesom in II. garnituro Mladike. Poleg tega igra v soboto še Slavija z Mladiko II. in Korotanom II. V nedeljo dopoldne odigrajo med seboj favoriti: Mladika I.— Korotan I., Hermes in Korotan I. Popoldne bo na sporedu nekak finale Hermes—Mladika I. poleg ostalih dvobojev, ki še preostanejo. Pri tako obilnem sf>oredu tekmovan ja z belo žogico bo imelo naše občinstvo priliko spoznati table-teniške mojstre, ki tako neumorno vrte svoj lopar nedeljo za nedeljo. Šport v kratkem Štiri tedne je trajala letošnja drsalna sezona v Zagrebu. Medtem so izvedli prvo drsalno prvenstvo Hrvatske Države. Med semorji je bil prvi škrtič Ante, drugi pa llerzog Ivan, med seniorkami pa je Peta j Mira potisnila nadarjeno Evo Gruberjevo na drugo mesto. Koroški boksarji so se borili v nedeljo v Celovcu za naslove prvakov posameznih kategorij. Prvenstvenih tekem se je udeležilo tudi nekaj Jeseničanov. V velter teži je Zupan premagal Pristova (oba Jeseničana), v srednji teži pa sc je Kodym uveljavil nad Tomaničem. Kakor že večkrat pri takih nastopih, je bilo tudi tokrat največ zanimanja za uastop naj- boljšega Jeseničana Ažmana. Po težki borbi je premagal Celovčana Drsko in si priboril deželno prvenstvo v srednje težki skupini. Na zelenem polju bo spet živo. Na Hrvatskem bodo nadaljevali z državnim nogometnim prvenstvom v nedeljo 1. marca. Na vrsti bodo sledeča srečan ja: (.rod janski : Zagorac, Železničar : Concordia, Victoria : Zrinjski. Dva nemška boksarja sta padla na polju slave: Schopp in Kotte. Oba sta bila člana državnega boksarskega predstavništva. Žepar v zverinjaku Franeeseo Perrli 67 Neznani ufenec Zgodovinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. «In zakaj jo je dal?« «Da bi obvaroval človeka.« • Dobro 6i povedal: da bi obvaroval človeka. In zdaj mi povej: Ali je potrebnejše obvarovati tloveka ali obvarovati postavo?« Farizej je pobesil glavo in 6e tiho umaknil v 6redo svojih tovarišev. Juda je kakor očaran gledal Jezusa in 6am pri 6ebi rekel: «Ali je resnično ta Mesija?« 6. Medtem se je zvečerilo. Voda v jezeru je postala grličje barve in 6once je tonilo za sive vrhove Judejskih gor. Kosmi dima so 6e dvigali iznad vseh streh v Kafarnaumu. Jezu6 je 6topil iz čolna in še! z nekaterimi svojimi zvestimi proti griču nad vasjo. Z njim 60 bili: sinova Zebedejeva, še dva druga brata Simon in Andrej, ribiča iz Kafarnauma, ter še nekaj drugih. Vseh je bilo enajst. Juda je šel nekoliko oddaljen za njimi, a ko je prišel Jezus s svojimi zvestimi na grič, je po-sf>esil svoj korak in jih dohitel. »Učenik,« je rekel in stopil predenj, »poslušal sem tvoj govor v čolnu in 6em pripravljen elužiti ti do smrti.« Učenci so bili nekoliko presenečeni ob mladeniču, ki 6e je vtihotapil in bil še ves prašen od dolge poti. • Odslovi ga, Učenik,« je rekel Peter, ki mu oči na novo prišlega niso prav n;č ugajale, «mi ga ne poznamo,- »Pustite ga,« je odvrnil Jezus, »prišel je od tako daleč in je prišel, ker ga je nekdo f>oslal.« Nato se je obrnil k Judu: »Rekel 6i, da si pripravljen, služiti mi; a jaz ne iščem niKogar, da bi mi služil. Jaz iščem take, ki bi me ljubili. Ali 6i pripravljen, ljubiti me, Juda iz Keriota?« Juda ga je ves začuden jx>gledal. »Učenik,« je odgovoril, »jaz teže ljubim bolj od V6eh teh, a kako je to, da ti je znano moje ime?« »Videl sem te. ko si prihajal od daleč,« je rekel Jezii6 in v njegovih očeh ie bila bridka žalost, «in sem se vzveselil, ker sem te pričakoval. Potreben 6i mi. Tudi tebi je prihranjen tvoj del v pripravljanju kraljestva in je težak. — Sprejmite ga medse,« je rekel jx>tem, obrnivši 6e k učencem, «in naj bo v naši družini, zakaj od danes boste moja družina. Izbral sem vas, da l>06te oznanjevali blago vest in da boste, ko jiojdem k 6vojemu Očetu, ohranili mojo ljubezen med ljudmi in kar bom zapustil, da ostanem z vami in s ti6timi; ki pridejo, do konca časov. • Sedite tu okoli mene na travo, moji dragi,« je nadaljeval Jezus vedro, skoraj šegavo, »pripravimo tla za našo setev, zakaj čas pritiska in 6veta za oranje je veliko.« • Danes vas pošiljam po deželi Izraelovi, a ko vas bom za vedno zapustil, vas bom poslal kakor silne vetrove v vse štiri 6trani zemlje. Jutri pojdete na pot. S seboj vzemite s^mo, kar je najpotrebnejše: haljo, novo obutev in palico. Pojdite iz kraja v kraj in oznanjujte vsem ljudem brez razlike: Judom in Samarijanom, Rimljanom in paganom, zakaj Sin človekov je prišel, da odpravi te razlike in združi V6e Adamove sinove v hiši 6kupnega Očeta.« »Oznanjujte blago vest. Kamor koli pridete, skličite vse na trge in govorite: .Bratje, božje kraljestvo je blizu. Pripravite se, da vnidete vanj, zakaj Tisti, ki je bil obljubljen, je med vami in videli 3 boste njega in njegova dela'.« «Ti, Simon Jonov, pojdeš v Betsajdo. Odolej boš Kefa, zakaj kakor skala 6redi morja boš na veke in okoli lebe bo hrumela nevihta. Vidva, Jakob in Janez, 6ina Zebedejeva, moja 6rčna leva, pojdeta v Samarijo. Odslej vaiu bom klical ,sinova groma'.« Drugega za drugim je V6e poklical po imenu in vsakemu določil njegov cilj ali v Galileji ali v Judeji. Samo Judu ni dal nikakega posla. •Ti ostaneš pri meni,« je rekel možu iz Keriota, »da se naučiš, ljubiti me « • Učenik,« je rekel Juda, «jaz te že ljubim in želim, da bi me preizkusil, in bi ti to dokazal. Povej mi kaj želiš, da storim, in storil bom.« Jezus je odkimal z glavo in z bridkim izrazom pobožal Judu zmršene lase. • Vidiš, ubogi moj Juda,« je rekel, «da 6i že zdaj nemiren. Kakor veter se mi bližaš, a prava ljubezen ni taka. Je kakor vonj polja: prevzame te in ne veš, odkod prihaja.« Petru se je obraz zmračil. Bolelo ga je, ko je videl, da je ob novem učencu zapostavljen. • Učenik,« je rekel, »tegale ljubiš že bolj ko nas, in vendar je prišel zadnji.« • O, Kela, Kefa,« ga je Jezus posvaril, «ali 6krbi zdravnik za zdrave ali za bolne?« In se je najx>til in je šel proti mestecu, ki je šumelo kakor panj v vedrem miru večera. V ARBELSKin RUPAH 1. Po dveh mcsecih mirne plovbe, med katero je pristala samo na Rodu, je jadrnica »Amalteja«, s katero se je vozila Varilija, prispela prve dni septembra v Tir. Mesto škrlata, mesto, ki 60 ga 6tarodavniki imenovali »tržišče narodov«, 6e nenadno prikaže kakor blesteč privid na sinjih gričih. Tir pomeni v 6irij6kem jeziku pečina, in zares je bilo to pristaniško me6to zgrajeno na pečini, na skalnati ostrogi, ki jo skoraj j)ov60d obdaja morje. Varilija je občudujoč gledala s krova visoke hiše, mnogo višje od rimskih, s 6vetočiini plošča-dami in z visečimi vrtovi. Mogočno se je dvigal 6redi hiš kakor pa6tir med čredo veličastni Ju- Eitrov tempelj z znamenitim pročeljem v živahnih arvah in s stebreniki iz rožnatega tebanskega marmorja, ki so se odražali kakor cvetoča 6tebla v beli svetlobi vzhodnega neba. Ob vznožju pečine 6e je razprostiralo pristanišče imenovano Sidonsko, ker je bilo obrnjeno ravno proti Sidonu. Bilo je veličastno naravno pristanišče, ki so ga Rimljani še razširili in ga spremenili v eno najbogatejših trgovskih skladišč na Vzhodu. Res, dobesedno je mrgolelo v njem ladij, med katerimi je bilo mnogo slovitih tirekih jadrnic, ki so imeU jadra pobarvana z ostanki škrlata in 60 prodirale po Nilu celo v ozemlje Etiopcev ter prevažale v sleherni kot blago in dragoceno steklo, po čemer je bilo njihovo mesto znano po V6ej Sredozemski kotlini. Varilijo je ob pogledu na to zemljo prevzela neizrazna tesnoba. Vedela je, da je bil njen oče tu pred tolikimi leti prokonzul, vedela je, da živi nekaj sto milj od tod Marko Adonij jn da je to Vzhod, tajin6tveni in očarujoči svet razkošja, 6trasti in dionizične opojnosti. Nekaj skrivnostnega in neizraznega je bilo v tem nebu, skoraj belem od prevelike svetlobe, v teh gorah, ovenčanih z velikimi oblaki, in v teh gostih barvah na kopnem in na morju. Zdelo se ji je, da V6topa v deželo 6anj, kjer 6e videz sleherne stvari spremeni in 6e pokažejo v svojem prenesenem jx>menu. Bogovi, ki so bili v Rimu samo izraz pojma, so se tu takorekoč javljali kot prava stvarnost, kot živa bitja in širili tisto nekaj izvenčloveškega, kar je znamenje njihove navzočnosti. Takoj si preskrbite semen za vrt! Že lansko leto so ljubljanski oličani začeli vrtnariti kar na veliko in kmetovati |>osebno tudi na zemljiščih, ki jim jih je dala na razpolago mestna občina. Začetniki seveda niso imeli takega uspeha, kakršnega so pričakovali, ker pač še niso pravilno znali obdelovati zemlje, predvsem so jo pa premalo gnojili. Sicer letina sploh ni bila prav dobra, ker je tudi zelenjava zelo trpela pred raznimi zajedalci in tudi zarodi suše. Navzlic temu bodo pa lanske skušnje letos že mnogo pomagale, da liodo uspehi boljši in razveseljivejši. Podrobnih navodil seveda ne moremo dajati, saj moramo našim časnikom in strokovnim časopisom biti zares hvaležni, da nos dan na dan poučujejo vrtnarstvo tako podrobno in razumljivo, da bo tudi začetnik imel uspeh, če 6e bo ravnal po njih. Prav posebno pa še opozarjamo na predavanja glavne ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društvo, kjer vsak poslušalec še posebej lahko vpraša, kar bi rad vedel. Ker bo letos obdelonih, posejanih in zasajenih še več vrtov, si moramo takoj priskrbeti dosti semena. Kdor ima toplo gredo, bo sejal vanjo že kraj tega meseca ali pa v začetku marca. Marsikdo si bo pa toplo gredo šele no-pravil ter ga zato opozarjamo, naj napravi okna široka po 1 meter in visoka po 1.50 m, kakršna predpisuje siplošno veljavna mednarodna norma za vzgojo zelenjave že zaradi velikosti in dolgosti desk. Te so namreč vse po 4 metre dolge ter pri oknih te mere desko popolnoma izkoristimo, pri drugi meri imamo pa odpadke. S semenjem moramo varčevati do skrajnosti že zaradi cene, predvsem pa tudi zato, ker imamo semena dobrih vrst zelenjave zelo malo. Poklicni vrtnarji in zelenjadarji ter vsi tisti, ki imajo skušnje in tudi oddajajo sadike, naj letos nn vsak način pripravijo precej več sadik kot lani. Že junija meseca bomo potrebovali za prehrano zgodnjo koleralio, zgodnji ohrovt, zgodnje zel je, rdečo peso in solato, ki jo bomo seveda s svojega vrta lahko dobili že prej na mizo. Za setev v toplo gredo posebno prij>oro-čamo naslednje vrste zelenjave: Zgodnjo kolerabo poiščimo dunajsko in praško, seveda belo iin modro, predvsem pa priporočamo po tvrdki imenovano Dvorskega zgodnjo koleralio. Pri zgodnjem ohrovtu se bomo odločili za zgodnji ulinski. Če bo na razpolago, bomo pa sejali tudi vrsto Pomladni sel (Vorbote), nekoliko poznejši ohrovt je pa Železna glava. Za Ljubljano preizkušeno in najbolj priporočljivo zgodnje zelje je junijsko orjaško, pravtako pa tudi Enkhuisenskn 6lava. Ker je rdeča pesa prav dobra tudi brez olja, jo bomo letos nasejali čim največ. Samo prvo partijo bomo nasejali v toplo gredo, pozneje pa kar na gredo pod milo nebo. Najbolj 23 Oporoka osmih bojevnikov Grad se razteza daleč na okrog. Čeprav je natakar precej pretiraval, ko je pripovedoval, da je grad tisoč let star, je vendarle dovolj star. Hammond je presodil, da šest do sedemsto let. Okoli gradu je okop z globokim jarkom, ki pa je zdaj skoro suh in v njem raste visoko bičje. Širok kamnit most čez jarek vodi do mogočnih vhodnih dveri. Na masivnih, z železom okovanih hrastovih durih je vdelan stanfordski grb. Kamnita ograja na obeh straneh mostu že močno razpada; veliki kosi so že jx>padali v jarek, kjer se zdaj sivo in belo svetlikajo izmed temnega bičja. Prijatelja počasi stopata po mostu. Naenkrat pa Bazil kakor odrevenel obstane. Razločno se sliši tih, tožeč glas, ne da bi človek mogel reči, odkod prihaja. Tudi Hammond, ki Je naprej stopal, obstane. Spet se oglasi skrivonostni, tožeči zvok, ki zamre kakor vzdih. »Si slišal, Lion — to je pa grd glasi Kaj neki je bilo?« »Strahovi objokujejo Tvojo nevednost. Le kar naprej jjojdiva!« Bazil, precej zaskrbljen, stopa za prijateljem, skrivnostni glas pa se več ne ponovi. Prešla sta most ter obstaneta pred mogočnimi hrastovimi dvermi. Hammond z žepno svetilko obsveti ključavnico ter železno okovje. Nenadno osupne. »Bazil,« pravi. »Vedno bolj zanimivo! Vrata niti zaklenjena niso!« »Še bolje tako! Lahko kar noter greva in 6l ves erad ogledava!« Hamrfiond z ramo jx>tisne eno durnico, ki se zadovoljni boste z delikatno temno rdečo ploščato egiptovsko. Solate ne bomo imeli nikdar preveč. Tudi preveč olja nc bomo nalivali na solato, temveč bomo poizkusili tako solato, kakršna je splošno v navadi v Srbiji in po drugih balkanskih ter sploh po južnih deželah. Že prej smo omenili ndečo peso brez olja, ker je v resnici okus-nejša brez maščobe in samo okisana z dobrim vinskim kisom ali pa s citrono. Tako zabeljeno pokusimo tudi solato in kmalu nam bo prav všeč. Kisle smetane za zabelo solate pa dandanes ne priporočamo. Med zgodnjimi solatami l>omo seveda tudi leto« imeli največ mehke Kraljice majnika in domače maslenke. nato pa rumeno in zeleno slavno ljubljansko ledenko, k i je zn naše kraje še vedno boljša kot tako imenovana »izboljšana«. S cvetačo naj poizkusi prav vsak. saj jo že veliko pridelajo, celo kmetje na Sorskem polju in tudi tio Barju kar na njivah. Posebno jiriporočamo zgodnjo erfurtsko cvetačo. Zaradi vitnminov bomo pa letos nasadili posebno veliko paprike in paradižnika. Kar bomo olja prihranili pri rdeči pesi in pri solati, ga bomo pa mnogo koristno porabili pri praženi pa/priki in paradižniku s čebulo. Odločili se bomo za Kalinkovo rumeno in rdečo debelo papriko, ki pri nas odlično uspeva in je zelo mesnata ter sladka. Kar se pa paradižnika tiče, bomo skušali poiskati za Ljubljano najbolj priporočljivo angleško vrsto Stirling Castle, pravtako pa tudi Ileimannov prebogati, ali le» to« bo posebno prišel v poštev tudi Resista, ker je zelo odporen napram boleznim, zlasti pa proti rji, kar je prav velikega pomenil, ker je težko dobiti modro galico za škropljenje. Zelo zdrave zelene pri na6 sadimo dosti premalo, posebno letos se bomo po odločili zanjo zaradi zelenjadne juhe in sploh zaradi zmanjšane spremembe pri prehrani. Najbolj priporočljivi 6orti sta praška zelena in vrsta Alabaster. Tudi por se moramo naučiti pripravi jati kot samostojno jed ter bomo izrabili vrsto Slon. Za poletno potrebo moramo pripraviti tudi več čebule ter najbolj priporočamo vrsti Tri-polis in Madeira. Za zimsko porabo bomo pa nasadili naš domači čebulček. Takoj, ko bo zemlja kopna, pa lahko kar na gredo vsadimo zgodnji grah, ker ne zmrzne. Nasadimo ga pa vsaj dvakrat toliko kot prejšnja leta, ker ga lahko pripravimo na najrazličnejše načine ter je grah potreben posebno otrokom kot najizdatnejša hrana. Najprej bomo nasadili nizki Čudež Amerike, nato pa visoki strženasti Telefon, še pozneje pa bogati Senator. Šele po ledenih možeh in mokri Zofiji pa smemo zaradi slane saditi fižol. Če bi fižol sadili prej, bi tvegali, da nam zmrzne. Tveganje je sicer večkrat dobro, v sedanjih časih pa ni priporočljivo. Zato bomo pa tudi na stročji fi-: žol rajši nekoliko počakali ter fižol sadili šele ' v drugi polovici majnika. Saxa je najbolj pri- poročljivi nizki zelenostrofni fižol. Imamo še dolgo vrsto zelenostročnega in rumenostročne-ga nizkega fižola, vendar pa nobena vrsta ni tako bogata in zgodnja. Pri prekljarju se bomo odločili za zeleno6tročni Sivi dan in pa za že splošno znani in uveljavljeni Cipro. Med rumenostročniini prekljarji pa priporočamo zlasti voščenec in Mont d'or. Kakor bo kopno, bomo pa kar na gredo pod milo nebo sejali peteršilj in rdeči korenček, ki ga bomo letos gotovo več kuhali za prikuho. Izbrali bomo tako imenovani dolgi peteršilj in sloviti nanteški korenček. Če bi pa morda vendar kdo ne mogel dobiti dobrega semena rdečega korenčka, naj pa seje kar navadno rumeno korenje. In če bi pa kdo ne mo- gel najti peteršiljevega semena ali zelene, naj pa seje pastinak, ki združuje oba okusa in ga se premalo rabimo za zelenjadne juhe. Ponavljamo: Zagotovite si gnoj, če vrta niste jeseni dovolj pognojili. Takoj pa poiščite zanesljivo dobrega semena, predvsem naštetih vrst povrtnine. Pripravite čim največ sadik, da jih boste lahko odstopili tudi svojim sosedom. Berite članke v dnevnikih pazljivo in stalnol l( oirnn itn KA MA . « .. ---1M ' 1 _ i • 1» • i 1 "U„c umne V unevniKin pazljivo in stalno! Ravnajte se po navodilih, objavljenih v dnevnikih in v Sadjarju in vrtnarju ter drugih strokovnih časopisih. Obiskujte predavanja po družnice Sadjarskega in vrtnarskega društvi in posvetujte 6e z izkušenimi vrtnarji in ze lenjadarji! Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malili oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilo. ga | Službe B Dobe: Pridno dekle veščo pospravljanja sob In drugih hišnih del so sprejme v dobro In stalno službo. Zglasiti se Je: Fredovič, Poljanska cesta 73/111. od 9—10 dop. b Kuhinjske oprave boljše ln cenejše, kakor tudi posamezne kredenco kupite najceneje pri Krže. pohištvo, Vrhnika. Ogleda i e v skladišču : Ljubljana, Tyrševa c. 47 poleg kavarne Majcen, i I a »Biondo« pomaranče v košarah po ca. 17 kg naprodaj na Ja nežlčevl cesti št. 13 po 4.70 Ur za kg. Kličite lefon št. 37-14. Kupim rabljene steklene balone. Ponudbe na Emil Augu-štln, Ljubljana 7, Fran-kopanska 21. Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje - Rupena, Tavčarjeva 6, telefon 38-47. k jU nq|em| Večja restavracija dobroldoča, v najstrožjem centru mesta, so odda takoj v najem. Samo resni ln strokovno usposobljeni ponudniki naj stavijo ponudbe na naslov, ki se poizvo v upravi »Slov.« pod štev. 1213. 1 sjjjaji | Kfelo: Kuharica in sobarica iščeta, skupnega mesta. -' Naslov v upravi »Slov.«. pod štev. 1238. a | Knjigovodja-bilancist z dolgoletno prakso, s popolnim znanjem italijanskega jezika prosi za namestitev. CenJ. ponudbo pod »Praktiker« št. 1233 na upravo »Slov.« a Kupujte pri naših Inserentih po te-1 Umrla je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Eleonora Dev učiteljica v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 22. februarja 1942, ob "4 popoldne, z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, 20. II. 1942. Globoko žalujoče rodbine: dr. Doljan, Roos, Dev, Costaperaria, arhitekt takoj začne neslišno vrteti v svojih tečajih, kateri so videti kar dobro namazani. Tiho vstopita ter vrata za seboj zapreta. Iz]>od visokega vhodnega oboka stopita na . staro grajsko dvorišče, ki je zapuščeno in docela temno. Mesec s svojo medlo in modrikasto svetlobo sicer obseva obzidje, vendar pa mogočna senca grajskega stolpa na|K>lnjuje vse dvorišče. Votlo done njuni koraki med visokimi zidovi. Hammond obstane. Spet tisti tožeči glas, ki pa se tokrat zdi, kakor da bi prihajal od druge strani širnega gradu. jJezi me, ker natakarja nisva vprašala, kje je Thompsova soba«, se jezi Hammond. »Če bova morala ves grad pretakniti, pojde vsa noč.« »Ali bova 6ploh noter mogla?« »Tega pa — žal — nič ne dvomim.« »Zal — praviš? Zakaj? Saj si tako hrepenel, da bi že bil tukaj. — Fuj! Ze spet začenja stokati in cviliti!« »Le nič se nikari ne zmeni za tisto! Rajši me poslušaj, kar Ti povem! Kakor sem že dejal — tukaj je nekaj narobe. Zato sem rekel: žal. Saj bi si moral že sam misliti, da je narobe, če so glavna vrata nezaklenjena in če že teden dni v gradu niso videli noben luči. Prepričan sem, da so tudi vrata v stolp odprta.« »Zakaj pa naj bi prav ta bila odprta?« »Saj si slišal, da je Thompson večkrat hodil stat gor na stolp. Zato bo tudi njegova soba bržkone tam blizu nekje. Vsekakor morava vsaj poskusiti, da jo najdeva. Torej, hodi!« Hammondova domneva je bila pravilna. Ko sta po dolgih, širokih stopniščih prišla do stolpa, vidita, da so vrata v stolp res na stežaj odprta. Hammond odločno vstopi ter posveti po stenah. Kakor je pričakoval, res tudi brž najde stikalo, in takoj nato že posveti električna svetloba. Vidita, da »lojita v obokani, kamniti veži. V zadnjem kotu zapazita polžaste stopnice, ki najbrž vodijo v stolp. Na desni strani veže se končuje hodnik, ki vodi od one strani. »Oglejva si najprej ta le hodnik!« predlaga Hammond. »Električno stikalo bova že našla.« Njune stopinje odmevajo od kamnitih obokov. Bazil docela brez potrebe močno trdo stopa — saj je njegov korak edini glas, ki mu je domač. Na hodniku je več vrat, ki pa so vsa zaklenjena. Konec hodnika zapirajo velika težka vrata. Ko Hammond prime za kljuko, se vrata tiho škri-paje odpro. Vstopita v prostorno dvorano z nizkimi okni, ki skozi nje mesečina obseva dolgo vrsto viteških oklepov in drugega orožja. Izjiod strojia vise stare, obledele zastave — spomini na boje in bojno slavo davno minilih časov. V slabotnem prepihu zastave rahlo plapolajo. »Viteška dvorana,« omeni Hammond. »Kje neki je stikalo? Rad bi si to krasoto malo bolj ogledal.« »Ta dvorana ni električno razsvetljena — bržčas iz sfioštovanja. Vsekakor stikala pri vratih ne najdem. Sicer pa naju ta dvorana nič ne briga. Vrniva so rajši, ker sva zašla že predaleč od stolpa.« Vrneta se f>o istem hodniku ter spet stojita v veži. »Poskusiva po polžnicah, Bazil I Od tam bo menda že kak dohod do gorenjih nadstropij — pod nama so bržkone tudi še prostori, zakaj vnanje Stopnišče ima precej stopnic. Najprej pa poglejva, kam prideva po teh le polžnicah!« Mogočne •kamnite stopnice so bile v dolgih stoletjih že kar izdolbene. »Puli!« zastoka Bazil. »Na teh stopnicah postanem še vrtoglav. Ali bova kaj kmalu na vrhu?« PolžniVe naglo preidejo v širok prag, odkoder vodi dvoje vrat. Prva, ki jih Hammond poskusi odpreti, se takoj odpro. Ko obrne stikalo, zagledata veliko sobano s parketnim podom. Ta soba je videti malce bolj prijazna, kakor pa so bili drugi prostori, ki 6ta jih doslej videla. Nekaj stolov, velika pisalna miza, več omar z akti: malo pisarna, malo soba — vsakega nekaj. Po pisalni mizi so ležale raztresene listine, omare so bile na stežaj odprte. Hammond zamišljeno stopi k omaram ter pregleduje, kaj je v njih: pisma in trgovske knjige, vse pa tako razmetano, kakor na pisalni mizi. »Zdi se mi, da ta dobri Thompson nič kaj preveč ne ljubi reda,« meni Bazil. »Redkokdaj človek vidi tako navlako.« »Upajmo, da ne bo kaj drugega,« kratko odvrne Hammond ter stopi k mizi. Nenadno Bazila kar pretrese. Nekje v zapuščenem gradu so se vrata na ves glas zaderlešnila. Bazil pogleda Ilaminonda, ki pa se za to ne zmeni, marveč se sklanja nad mizo ter zamaknjen ogleduje mizni rob. Naglo se zravna. Vse, kar .ie poprej v njegovem obličju bilo veselega in ljubez-njivega, zdaj kakor krinka odpa'de in izgine. »Kri!« — S prstom pokaže na rob pisalne mize. Bazil pristopi, pa se plašno ozira nazaj. »Aha — seveda! Nobenega dvoma ni. — Slišiš', ali si slišal, kako so se vrata zaloputnila?« »Slišal — kaj hočeš reči? Če Te je strah, dečko, kar domov pojdi ter si cucelj vtakni v usta. Tukaj bom že sam opravil.« »Strah! Mene — pa strah!« užaljen ponavlja Bazil. »Te besede ne poznani drugače kakor zgolj iz pripovedovanja drugih. — Saj bo skoro jiolnoči, Lion. Morebiti imajo pa strahovi zdalje svojo glavno vajo, preden začno zares strašiti... midva pa sva brez vsakršnega orožja.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centi)!