Artur Sills: 20 Smrtna past. Ameriški roman. Priredil Fr. Kolenc. (Dalje.) Diibell je čutil, da je Raoul neposredno pri odprtini. — Ako je v jami Zlate mačke, potem se nikar ne trudite dalje, — je kričal Miguel. — Ni človeka, ki bi dolgo zdržal. Kvečjemu nekaj minut. — Vkljub temu se hočem prepričati! Robec pritisnem na usta in užgem vžigalico. Vzemi čoln in pridi sem! Žensko pusti, kjer je! Ni se fcreba bati, da bi ušla. Zdi se mi, da je izgubila zavest. — Da. Naj grem torej čez. Toda bodite previdni. Ta igra s plini je nevarna. Po kratkem presledku je Dubell slišal, da je nekdo užgal vžigalico. Krog nad njim je postal temen in iz tega je sklepal, da se je nekdo nagnil nad odprtino. On sam je bil poldrugi meter oddaljen od odprtine. V naslednjem trenutku je postalo svetlo. Vžigalica se je uigala in razsvetila črno temo v jami. Ko so se pa Dubellove oči privadile svetlobi, je zaipazil nad plamenčkom eno roko in obraz. Bila je Argentinčeva iroka in glava, ki se je naglo ogledoval po jami. V trenutku, ko je v kotu zagledal Dubella, je ta že skočil proti njemu. Zgrabil ga je za roko. Strašen krik se je zaslišal. Diibell je močno potegnil in v naslednjem trenutku se je zvrnilo na njega težko truplo. Diibell ga je zrvalil s sebe in se zravnal. V jami je bila zopet tema. Casas se je tresel od groze. — Kaj se tu giblje? — je vprašal. — Saj tu ni mogoče živeti! — Jaz živim! — je mirno odvrnil Diibell. — Vi? — je osupnil Gasas. Stopil je en korak naprej. — Vi marate biti že precej časa v tej jami in vendar še živite? — Kakor vidite, živim. In upam, da žrv zlezem \r. tcga peklenskega brloga. Glas mu je bil radi maske zadušen. Casas je že lovil zrak. — A ja . . . j-tz se že du—šim! V glasu je zvenela groza. Vlekel se je proti odprtini. Dubell je pustil, da se je napol zavlekel ven, potem pa ga je zopet potegnil v temo. Casas se je zadel v njega in ga podrl. Na tleh se je začela borba med Dubellom in Argentincem. — Ne boš mi ušel!'— je mrmral Diibell in je močno stiskal nasprotnika. — Nekaj trenutkov mogoče še zdržiš, toda bom že skrbel, da več ne boš videl sveta. Casas je stokal in kašljal, ker so mu strupeni plini napolnili pljuča. Oba sta ležala na tleh in se tako stiskala, da se nista mogla zganiti. — Ej! — je hropel Raoul. Glas mu je bil že slabši. — Kako neumna sva! Oba pogineva, ker nočeva izpustiti drug drugega. Jaz bi se dogovoril z vami: v slučaju, da me spustite, dovolim, da greste vi prvi iz smrtne pasti. Dubell ga je še bolj stisnil. Vedel je, da ga čaka smrt, ako se Argentinec reši. Sploh pa Raoulovim besedam ni zaupal. — Jaz se počutim popolnoma dobro in nimam rafroka, da bi moral hiteti — je dejal malomarno. flMft* je »ačudeno vpražal: — Nimate vzroka? Ali ne čutite, da je zrak zastrupljen in midva žalostno pogineva, ako še nadalje ostaneva tukaj . . . Nadaljne besede je zadušil kašelj. — Jaz ostanem pri življenju! Vaši izgledi seveda niiso tako ugodni. — Kaj čvekate? Strupeni plini naj oba zadušijo. Zopet je zakašljal. — Vas že, mene pa ne. Jaz se jbranim proti njini. Ako me potipate po glavi, se lahko prepričate. Dubell se je približal z glavo Raooilovim očem. Argen.inec je za nekaj trenutkov onemel. Potem pa je obupno zaječal. — Maska! Čelada, kakšno imajo gasilci proti zastrupljenju z dimom? In jaz nisem mislil na to! — Bili ste preveč zaposleni s trpinčenjem slabotne žene. Tu imate kazen za krvoločnost. — Ti pes! — Casas je podvojil sile, da bi se rešil nasprotndka. — Tu me hočeš stiskati, dokler se ne zadušim. — Taiko je in sem toliiko usmiljen, da upaui, da se skoraj rešite muk. Casas je stokal in lovil zrak. Hropel je in besede so bile skoraj nesliSne. — Pustite me! — je jecljal. — Prisegam, da se vam ne zgodi nič žalega. Diibell ni odgovoril. — Ako me pustite, s čolnom odpeljem vas in ono žensko do mesta, kjer se zliva reka Paragvaj. Reka je pcmekod nevarna. Dubell ga je še bolj stiskal. Raoul ni bil človek, da bi mu smel zaupati. — Ako me pustite pri življenju, vam dam vse zlato, ki sem ga našel — je obupno javkal Casas. — Za vse zlato na svetu vas ne spustim. Vaš greh je prevelik. Razen tega pa vam tudi ne zaupam. Vaša usoda je zapečatena za vedno. Argentinec se je naenkrat začel tresti. Truplo se je močno sklučilo, parkrat je močno sunil z nogami — in potem se ni več zganil. Diibell je bil prost. Vzel je Raoulov revolver. Sedaj je Miguel na vrsti — oborožen in poln sovraštva. Henrik je stopil k odprtini, se zgrabil za skalo in se z močnim zaletom dvignil. Pred njim je stal Miguel, ki je prišel, da bi videl, kaj se je zgodilo z gospodarjem. Diibell je naglo dvignil revolver. — Roike kviiku! Miguel je zakričal in se vrgel na tla. Po vsem telesu se je tresel in vzdihoval k svetnikom. Diibell je pristopil k njemu in ga pošteno brcnil. — Vstani! — mu je ukazal. Miguel je napol obrnil glavo, potem pa jo je zopet skril v pepel. Tresel se je. Gotovo je mislil, da ima opravka z bitjem iz drugega sveta. Dubell se je šele sedaj zavedel, da ima na glavi masko, katere Miguel ne moire poznati. Odtod njegov strah. Razen tega pa ni mogel doumeti, kako je prišel živ iz jame, ki je polna strupenih plinov. Henrik je vzel z glave masko in zopet dal brco Miguelu. Ta se je s strahom ozrl navzgor. Novo presenečenje in nov strah. Diibell je nieril na njega z revol^erjem in mu gotovo ne prizanese, ker ve, da mu je prisegel smrt. — Vstani, lopov! — je zakričal Dubell. — Toda prej poženi proč nož in drugo orožje, ki ga imaš. Miguel je s strahom ubogal. Diibell mu je pritisnii revolver na čelo in mu je preiskal vse žepe in pas. Ko se je prepričal, da nima orožja, mu je ukazal, da ga prepelje na drugo stran. Miguel je brez besede ubogal, Ko sta priplula na drugi breg, je Diibell kar letel k drevesu, h kateremu je bila privezana Betka. Prizor, ki ga je zagledal, ga je pretresel. Betka je stala pritrjena k deblu z ožganimi ustnicami brez znaka življcnja. Diibell je za trenutek obstal. Potem pa je naglo priskočil k ljubljeni iz\roljenki. Vrri je prerezal, Betko je dvignil v naročje in jo •esel proti reki. Pazljivo jo je položil v čoln, v katerem je poln strahu čepel Miguel. — Poslušaj! — ga je nagovoril Diibell. — Tvoj go»podar je povedal, predno je umrl, da je mogoče priti v dveh urah do kraja, kjer se steka ta reka v Paraguaj. Pelji naju tje. Ako se boš obotavljal, ali ako opazim, da kuješ kak zahrbten naklep, ki bi naju stal življenja, t# takoj poženem v reko, da boš za obed ribam. Miguel se je udal v usodo. Kako so se vloge spre-oaenile. Pred par trenutki bi Dubella umoril, ako bi ga «lobil v roke, sedaj pa ga je reševal. Dubell je v vodi namočil robec in je močil Bctkin bledi obraz. Čez nekoliko časa je odprla oči in se mu nasmehnila — in ta smeh je bil bolj zdravilen, kakor najboljša zdravila na svetu. Ni se še popolnoma zavedla, Dubell pa je bil vseeno vesel, ker se ni bilo treba bati za njeno življenje. Mehko je pritisnil robec na o-kg-ui« octJUM. Ob, kak« grozne muke ja morsda pre- trpeti uboga Betka. Zopet je dvignila oči. Henrik jo je nežno božal. — Bodi mirna — je šepetal. Sedaj te obranim. Sedaj je Betka zagledala Miguela. S hrbtom je bil obrnjen proti njej in tako ga ni mogla spoznati. Z tso silo je veslal, tako da mu je pot kar tekel • 4«la, ho *t je nagnil nad vesla. Utrujeno je sopel. Vprašaje je pogledala Henrika. — Kdo pa je to? Diibell se je nasmehnil. — To je tisti lopov, ki je priMgel, da mi odrež« uho! — S pestjo je sunil Mifuel* pod »ebr«. — V«tlaj lopov! In Migutl j« *a.p«l vie iil« ... Soaac. ;