REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XIII Številka 12 December 1991 Cern 33 SLT LJUBNO GORNJI GRAD Spoštovane Zgomjesavinjčanke in Zgomjesavinjčani! Leto dni je od složne odločitve Slovencev za samostojno državo. Od takrat se je v svetu »rodila« nova država, država Slovenija. To so nam skušali preprečiti dovčerajšnji bratje z vsiljeno vojno, a odločnost in enotnost Slovencev se je tokrat samo še potrdila. Ko boste brali ta zapis, bo mogoče del Evrope uradno priznal novo državo, čeprav je neformalno priznanje že davno. Žal Slovenci ne najdemo prave sloge znotraj države. Vsi se zavedamo nujnosti sprejetja nove ustave, sprejetja cele vrste zakonov, predvsem na področju lastninjenja, a se žal zaradi ozkih interesov ali namišljenih strahov vse zapleta in odlaga, kar slabi državo in siromaši državljane. V naši občini vseh teh hudih vojaških in političnih pretresov nismo neposredno doživljali, smo se pa toliko bolj intenzivno ukvarjali s celjenjem ran po lanski novembrski katastrofi. Narejenega je ogromno, bolj pa nas boli in žuli tisto, kar še ni. To je predvsem ureditev vodotokov in objektov na ali ob njih in izgradnja ceste Ljubno — Luče. Obljub je bilo že nešteto. Mi pa pričakujemo in zahtevamo, da se ne bo več obljubljalo, temveč gradilo. Kaj nas čaka v letu, ki prihaja? Napovedi so zelo nehvaležne, gotovo pa je, da nam ne bo nihče nič podaril, da bomo imeli le tisto in toliko, kolikor bomo sami ustvarili. Upamo lahko le, da se o podivjana soldateska v sosednji Hrvaški čimprej umirila in tako tudi nam omogočila normalnejši razvoj. Ob bližajočih se praznikih vam želim vse najboljše, prijetno praznovanje in obilo sreče v letu 1992. Predsednik SO Mozirje: ANDREJ PRESEČNIK Peractum est Po letih viharjev igrivih pretaka iz rane nesmrtne spokojnih noči, v naročje globin Homerja Itaka bolj kalna, večno vstajenje živi. Šumenja skrivnosti iz dalje prečute čustvom razklanim zaprtih vseh vrat, smehljajo grobovi se cvetkam usute pozabe, utrne rosa z nočnih se trat. Valovom hropenja človeškega iskanja prepleta usodam poslednjih ur moč, brez ihte trpljenja si prosi kesanja, dokler ne razklene dih zemlje obroč. Sile blagostanja križ mučeništva vsem ljudem za kri prekleto vdih narave, obljub ne daje časa konec mu devištva zmage, pepela znamenj od zunanje slave. Svetlobe zvezd vesolja smrtnik pokopan radosti prepleta vsem svetim svetleče, vstajenja oznanja, svet radosti dan, bolj glorij preklenskih ugašajo sveče. Prerokbe očakov svetlobnih let teme, grehi templja nekom zadostijo hrepenenje, akordov pekočih ploditveno seme, rojeno brez joka bo večno življenje. EDI MAVRIČ Sredstva pomoči—zadnji obrok V občino je prišel še zadnji obrok republiških sredstev za odpravljanje posledic lanskih poplav. Gre za 123 milijonov tolarjev, o njihovi razdelitvi pa so odločali člani izvršnega sveta na zadnji seji. Predloga sta bila dva. Po prvem naj bi večji delež dobila industrija, po drugem pa infrastruktura s še vedno perečimi in nerešenimi problemi. Večina članov seje v razpravi opredelila za infrastrukturo. Razlogov je več. Industrija v težavah ni samo zaradi poplav in je veliko sredstev v te namene že dobila. Razlogi so torej še drugi, pa . .» . * » - , 1-' ----rt? tudi ti tolarji ne di pomenili trajne rešitve. Na drugi strani je škoda na infrastrukturnih objektih izključno posledica vodne ujme, reševanje teh problemov pa usodno vpliva na celotno občino. Gre za prevoznost cest, kar je pomembno za gozdno gospodarstvo, prevoze na delo, turizem; gre za neurejene vodotoke, ki bodo spet poplavljali in tako naprej. Ker je to zadnji republiški (solidarnostni) obrok in ker bo reševanje teh problemov ostalo na občinskih plečih, česar občina sama ne bi zmogla, je .. r.i . ’ 1.... ?. » «v _1_J__Ä ireoa najnujnejše prooiemc ic-šiti sedaj. Nikakor torej sredstev nameniti kam drugam, pri tem pa se ne zavarovati pred možnimi novimi poplavami. Izoblikovala seje tako nova rešitev, ki izhaja iz ugotovitve, da sredstva neizkoriščena ne smejo ležati na računu. Večino sredstev bodo zato začasno posodili industriji, ker zaradi zime in še neizdelanih projektov dela v infrastrukturi niso možna. Sredstva so na voljo z devizno klavzulo in z 2-odstot- no obrestno mero, vračati pa >;h h." ‘rgh* r'r>čatkii rlpl J lil l/v *__ VJU JJllvvmu Ostali del sredstev so namenili gozdarstvu, kmetijstvu, Komunali za soudeležbo pri najetju mednarodnega kredita, delavski univerzi za nakup ob poplavi uničenega tiskalnega stroja, RTC Golte za soudeležbo pri novi firmi v Logarski dolini, stanovanjskim vprašanjem, 2 milijona sta rezerva za potrebe denacionalizacije, štirje pa še niso razporejeni. J. P. Poštnina plačana na pošti Mozirje Skupščina občine je zasedala Zadnje letošnje zasedanje zborov občinske skupščine naj bi bilo skupno, pa je bilo to žal le delno. Če je na to vplivalo dejstvo, daje bil petek in daje bilo trinajstega v mesecu, najbrž ne ve nihče, drugo dejstvo pa je, da se je (13.) seje udeležilo »celih« 6 poslancev zbora združenega dela (v ostalih dveh po 14) od 21. Udeležba v tem zboruje sicer več ali manj šepala že na prejšnjih zasedanjih, tokrat pa je bilo le prehudo in kakšen bolj oster »poseg« najbrž ne bo odveč. Kakorkoli že, poslanci tega zbora se morajo sestati do 25. decembra, na ta »črni« petek pa sta skupno zasedala preostala zbora, s tem, da so poslanci glasovali ločeno, nekoliko pa bo treba pokukati tudi v poslovnik o delu skupščine, da ne bo nepotrebnih zapletov. Prve točke dnevnega reda poslancev niso preveč ogrele. Po vrsti in večinoma brez razprave so sprejeli dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1992 ter odloke o: spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, o začasnem financiranju javne porabe za 1. tromesečje, o ustanovitvi javnih zavodov s področja osnovnega šolstva in o ustano-vitviiZavoda za kulturo občine Mozirje, s tem, da sojih pred tem iz osnutkov preimenovali v predloge odlokov. Zapletlo se je šele pri osnutku odloka o preimenovanju ulic v naselju Mozirje. Na seji so predlagatelji želeli osnutek spremeniti v predlog, poslanci pa so to zavrnili, ker niso želeli odločati brez soglasja krajanov in krajevne skupnosti. Ulice v Nazarjah so imenovali brez težav, nekaj več (nepotrebnih) pa jih je bilo pri imenovanju ulic v naselju Bočna. Sprejeli so tudi predlog odloka o razveljavitvi odloka o ustanovitvi Geodetske uprave občine Mozirje in Velenje. Več razprave je bilo glede izbora znaka Zgornje Sa- vinjske doline, poslanci pa so na koncu sprejeli izbran znak s prvega natečaja in novega niso razpisovali. Odločali so tudi o bodoči organiziranosti Savinjskih novic in za novega glavnega in odgovornega urednika imenovali Marka Leharčiča. V nadaljevanju so ponovno imenovali Branimirja Strojanška za direktorja Uprave za družbene prihodke občine Mozirje; Rafaela Bohaka so razrešili funkcije namestnika direktorja Geodetske uprave občin Mozirje in Velenje in ga imenovali za direktorja Geodetske uprave občine Mozirje; Karla Turka so razrešili dolžnosti namestnika komandirja Postaje milice Mozirje in za komandirja Postaje milice Mozirje imenovali Matjaža Kselmana; za v.d. direktorja (neprofesionalno) Zavoda za kulturo občine Mozirje pa so imenovali Petra Sirka. Dovolj burna je bila razprava na odgovor na delegatsko vprašanje o ukinitvi delovnega mesta logopeda v VVZ Mozirje. Ob zelo konkretnem vprašanju in odgovoru se je razprava razvila v ugotavljanje potrebnosti logopeda v naši občini. Kresala so se mnenja o (ne)potrebnosti, o spornih in neenotnih normativih, katerih žrtve naj bi bili otroci in podobno. Na koncu so bili vsi enotni, da logopeda občina potrebuje, da varčevanje prav pri otrocih vsekakor ni na mestu in da naj svoje pove stroka. Logoped torej bo, če bo — denar seveda. Za prvo zasedanje zborov v prihodnjem letu se je za konec nabralo kup vprašanj poslancev. Ob koncu so si poslanci zaželeli blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, vodstvo skupščine jih je počastilo s prigrizkom, zanj pa so lepo poskrbeli delavci Turistove enote Nazarje in Rečica. J. P. Vodilni delavci »ELKROJA« se izobražujejo Čeprav zelo zaposleni vodstveni in vodilni delavci podjetja Elkroj komaj najdejo čas za nujna dela, čas izgubljajo tudi zaradi težav z obratom v Šoštanju, so se vendarle odločili za izobraževanje ob delu, ki ga narekujejo aktualna zakonodaja in ekonomske razmere. Delavska univerza Mozirje je pripravila program obveznega izobraževanja in preizkusa znanja iz varstva pri delu in ga uspešno realizirala sredi decembra. Vodstveni delavci so ob zaključku zanimivih predavanj izdelali projektno nalogo in tako osvežili znanje, ki ga zahteva pravilnik o varstvu pri delu in še vedno veljaven Zakon o varstvu pri delu RS. Zanimivost v kratki izobraževalni obliki je bila gotovo prikaz video filma o stanju varstva pri delu, ekologije in varstva pred požari v njihovem kolektivu, kije deloval kot nekakšen inšpekcijski pregled. Odgovorni delavci so tako imeli predstavljeno sliko pogojev varnosti (ki po oceni strokovnjaka niti ni slaba). Ker na napakah se učimo, še vedno drži, je najbrž bil ta pouk za vodstvo Elkroja zares poučen. JOŽE MIKLAVC X ' "— Težave nazorske Iveme Težave so se nad nas zgrnile od vsepovsod in vsak se z njimi sooča, kakor ve in zna, v kolikšni meri so napori, uspešni je drugo vprašanje. Skoraj brez moči je, denimo, nazar-ska tovarna ivernih plošč. Sredi gozdov stoji (pogosto tildi V nrpnaoon^- ^ ----- , u.win ^ticin PQmenijj že dve desetletji, v vsem tem času in v tem obdobju še posebej, pa ji primanjkuje lesne surovine. Vse vrste lesa slabe sestave so to (iglavci, listavci, žagovina), drva pravzaprav in odpadki, le da so debelejši od 8 cm in daljši od metra, le gnili ne smejo biti, to je edini pogoj. Iverka jih na dan »prebavi« 450 kubikov, če jih seveda ima, pa jih v tem času velikokrat nima. Redne dobave iz BiH niso možne, Hrvaška je prodajo prepovedala, uvoz je omejen in otežen, čeprav je les po vsej Evropi cenejši kot doma, kar je eden iz vrste nesmislov, s katerimi se lahko ponašamo le pri nas, pa ob vsem tem domačega lesa ni več kot za vzorec, to pa je seveda nesmisel vseh nesmislov — ali morda tudi ne. Pri nas je pač vse možno, vsega smo (na)vajeni in se neumnostim niti ne ču- če spomin ne vara, je bila tovarna ivernih plošč postavljena tudi z namenom, da bi v njej koristno uporabili les slabše kakovosti, odpadke lesne industrije, odpadni les po gozdovih... In tega je ogromno. Gozdovi so večinoma zasuti s to surovino, vsak pač vzame le najlepše in odhiti (prekupčevat. Ubogi gozdovi in mi z njimi. Za zakonodajo vemo, kakšna je, še bolj kakšna ni; ni lesa za predelavo v iver-ne plošče; je veliko ozkih interesov vseh v tej verigi udeleženih; cena za to surovino je v začetku visoka, a se z raznimi odbitki prepolovi; lastnikom gozdov se torej takšna trgovina (še) ne splača. Preveč dela za (pre)malo tolarjev. Ekologijo danes pustimo ob strani, tovarna namreč je med in z nami, zaenkrat pa vsekakor še ni sama sebi namen. Op) Stisnitje mraz in že je led tukaj... Pravega snega pa še ni. (J. Miklavc) Izvajanje sanacije podjetja Elkroj Sanacija podjetja Elkroj je bila nujno potrebna, saj je od leta 1990 podedoval 43 mio din izgube, kot posledica napačne tečajne politike, visoke inflacije, novembrske poplave, saj je bilo podjetje najbolj prizadeto v občini Mozirje. To so razumljivo le delni vzroki slabega poslovanja, vendar za razrešitev krizne situacije v podjetju je bilo potrebno odpraviti tudi notranja žarišča slabe organizacije in ekonomičnosti poslovanja, ki so destimulirala gospodarnost podjetja. S postavitvijo nove vodilne in vodstvene ekipe ter sprejetjem sanacijskega programa so se zastavili intenzivni ukrepi na vseh segmentih poslovanja: — proizvodni program smo omejili samo na proizvodnjo vseh vrst hlač, ker so nam ostali artikli ostajali v skladišču; — prevetrili so se vsi informacijski tokovi, ki morajo bazirati na ažurnosti, točnosti in ekonomičnosti; — ukinili smo obrat v Lučah in zaposlene preselili v Nazaije, saj je le-ta na koncu zaposloval od 120 možnih le 32 delavcev; — popravili izdelavne čase v povprečju za 10% navkljub Work-faktorju, saj se je ugotovilo, da so se zadnjih 10 let nekontrolirano povečevali; s sprejetjem programa razreševanja tehnoloških in ekonomskih viškov delavcev smo zmanjšali razmerje režijskih delavcev iz 1 : 2,1 na 1 : 4; Istočasno pa povečevali število produktivnih delavcev in v proizvodnji zaposlili 105 novih in s tem povečali izkoriščenost proizvodnih kapacitet še za dve novi liniji; — vse leto smo intenzivno delali na razširitvi poslovnih partnerjev v tujini, pridobili dodatno še štiri in s tem zmanjšali riziko tržne odvisnosti; — veliko napora je bilo vloženo v finančno konsolidiranje, to je v pridobitev ugodnejših dolgoročnejših kreditnih aranžmajev in na zairanju upniško-dolžniških razmerij, ki so zaradi splošne nelikvidnosti in zapore mej z drugimi republikami zelo otežkoče-ne. To pa je narekovalo obvezno selekcioniranje kupcev, čeprav se je trg v drugi polovici leta zaokrožil samo še na Slovenijo in del Hrvaške; Za uspešni plasma proizvodov na tako majhen trg pa je potrebna visoka kakovost proizvodov, kar smo dosegli z uvoženo tkanino in proizvodnjo za domači trg v Na-zaijih in Šoštanju; — napredka pa v podjetju ni pričakovati, če ni razvoja, zato smo zastavili tehnološko prenovo pri optimizaciji krojenja in nabavili prvi del CAD-CAM sistema na računalniški osnovi; — ob vseh teh ukrepih, ki so intenzivno prizadeli vsakega zaposlenega v Elkroj u, pa smo sprejeli podjetniško kolektivno pogodbo, kije osnova za uveljavljanje delavskih pravic in plačila za opravljeno delo. Določila kolektivne pogodbe v celoti spoštujemo, saj smo vsem zaposlenim delavcem del plač izplačali tudi v navadnih delnicah, ki pomenijo lastništvo na sredstvih podjetja in s tem tudi pravico upravljanja. To je stimulacija za trdo delo v konfekcijski industriji. Kar 82% fizičnega izvoza potrjuje, da delamo po evropskih normativih. To dokazuje, da kljub pogojem gospodarjenja, ki niso znani niti na krajši rok, kar ni naša krivda, gospodarimo uspešno, za kar je danes potrebno skoraj dnevno »inovativno delo«. Ukrepi so nam zagotovili pozitivni poslovni rezultat iz tekočega leta, vendar z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Naraščanje inflacije in visoka cena kapitala, v tokovih gospodarjenja povzročata stalne motnje. Vendar delo in to visoko kakovostno delo bo vedno dajalo rezultate, če pa so v izvedbo sanacijskega programa vključeni prispevki večine delavcev kolektiva, je povezava trdnejša in ekonomska politika stabilnejša. MARIJA VRTAČNIK Koje nazadnje voda hitro narastla, je Dreta odnesla podporje za novi most v Pustem polju. (A. Videčnik) — SA VINJSKE NOVICE — videnje in misli o nadaljnjem izhajanju Prišlo je do dogovora, da bo podjetje EPSI skrbelo za redno izhajanje občinskega časopisa, in radi bi na kratko predstavili naše videnje o nadaljnjem izhajanju. Sama organizacija izhajanja časopisa se ne bo bistveno spremenila. Izdajatelj bi bil tako EPSI, glavnega in odgovornega urednika predlaga EPSI, vendar ga potrdita tako programski svet kot tudi skupščina občine. Uredniški odbor bi imel isto funkcijo. Sestavljen pa bi bil iz petih članov (2 člana programskega sveta, A. Videčnik, gl. in odg. urednik in novinar). Novinar bo pri časopisu stalno zaposlen. Programsko usmeritev časopisa predlaga EPSI, ki jo potrdi časopisni svet. Poudarjamo, da bo časopis ohranil programsko zasnovo, ki je veljala dosedaj. To pomeni, da bo časopis informativne narave in bo predvsem služil za obveščanje občanov o dogajanjih v dolini na področju gospodarstva, politike, kulture, turizma, športa, družbenih dejavnosti, šole. Časopis bo nestrankarsko obarvan. Sledile bodo reportaže o pomembnih dogodkih v dolini, raznih akcijah, občasno bodo opisano posebne važne aktualnosti v Sloveniji, dan kakšen koristen pravni nasvet, nekaj prostora bo namenjenega brezplačnim malim oglasom in seveda nekaj prostora za predstavitev podjetij v obliki oglasa. Obseg časopisa naj bi zaenkrat ostal enak, predlagali pa smo spremembo formata, in sicer iz dosedanjega časopisnega na format A4, predvsem zato, ker se nam zdi priročnejši. Časopis naj bi postal štirinajstdnevnik, z namenom, da postane čimbolj aktualen in čim bližji slehernemu gospodinjstvu v občini. Želimo, da bi časopis skupno oblikovali in zato bomo hvaležni za vsak sprejemljiv nasvet pa tudi kritiko. marko LENARČIČ Gostinstvo se utaplja ljard, ostal je manjši prostor s 5, 6 mizami, v kuhinji bodo poslej pekli pecivo, za poletne mesece ostane nekaj trave za teraso, ki se sicer da urediti, pa vendarle: stanja bistveno ne spremeni niti bližnja slaščičar-na- Številnim domačinom, gostom, popotnikom in drugim ostaja šank s šilčki, špricerčki, kavico, pivčkom, čajčkom za pomirjenje... Hvala vredni so napori vodstva Turista, da podjetje preživi in nemara tudi bo kljub krepko zoženim možnostim, vendar kratkoročni učinkoviti ukrepi dolgega življenja ne zagotavljajo. Takšna ponudba na takšni lokaciji je vnebovpijoča, če ob tem na tradicijo sploh pozabimo, (jp) V količini gostinske in turistične ponudbe mozirske občine zavzema gostinstvo zajeten delež in število raznih lokalov ne glede na čase in razmere pridno narašča, le v Nazarjah je vse drugače. Res se v lepem okolju in lepih prostorih gradu Vrbovec rojeva nov in gotovo lep lokal, a ob tem (ne)opazno peša edina gostilna v samem središču kraja, nekoč imenitna in daleč poznana. Skorajda nedopustno je takšno početje v osrčju Nazarij, na več kot primerni legi, med stanovanjskimi bloki, ustanovami, podjetji, na avtobusni postaji..., kaj bi si gostilna želela še lepšega. Edino sobo in še lepo urejeno (kmečko sobo) je zasedla trgovina, prostor ob šanku bi- Kako z obmejnimi postojankami? Za nekdanje obmejne postojanke v in nad Logarsko dolino je zanimanja precej, njihova usoda pa trenutno negotova. Za karavli pri Sv. Duhu in pri Conku se zanimajo razna društva, seveda pa sta bivša lastnika že vložila vlogi za vrnitev. Vsekakor prodaja ni možna. Večji problem je z lepo urejeno postojanko v Logarski dolini. Tudi zanjo je za- nimanje veliko, vendar so republiški organi prošnje zavrnili, ker jo nameravajo urediti v rekreacijski center za starešine. Na zadnji seji izvršnega sveta SO Mozirje so v razpravi pikro pripomnili, da to ni najbolj sprejemljiva rešitev, saj je v Logarski dolini »sindikalnih« domov že dovolj- Im 1 nlnmM MiU Uu liM/r. /ha mm. uk rvm mdili him Am#- UmL. .wur mhu\, Amp, * *" 1 •••’* 'JST V LjllLr ljani v galeriji Doma španskih borcev. Januarja bo ta razstava, pokrovitelj pa je Modna konfekcija Elkroj. Zanima ga vsak material, od papirja do bakra, lesa in emajla. Vse mu je zanimivo, vsebino slike večkrat podreja materialu ali obratno. Slike seveda tudi prodaja, toliko pač, da se izteče. Material je pač drag, preživeti pa je tudi treba. Prav tako velja dejstvo, daje lažje prodati v tujini, saj doma vse bolj zmanjkuje denarja že za najnujnejše stvari. Sicer pa njegove slike niso miti predrage, niti prepoceni. Prodati seveda mora, vendar nikakor pod ceno. »S tem bi prodajal tudi samega sebe,« trdi in ima gotovo prav. J. P. Mešani pevski zbor Mozirje, pod vodstvom Antona Acmana, mlajšega (C. Sem) Zbor upokojencev iz Mozirja, vodi ga Anton Acman, starejši (C. Sem) Pozabljena opravila Sopotnik, ki ga premalo poznamo, bi lahko dejali za Frenka iz Nazarij. Res ga vsak dan srečujemo, večina pa vendarle ne pozna njegove umetniške duše in njegovih stvaritev. In teh ni malo. Riše, *3 jj, Franc Pustoslemšek odkar pomni, pričel paje s svinčnikom, s katerim je porisal vse, od papirja do sten. Nadarjenost sem ali tja, v osnovni šoli je ni nihče opazil in ga morda usmeril. »Risanje sem imel samo štiri,« pravi. »Vsem drugim sem risal risbe, za lastno pa mi je vedno zmanjkalo časa.« In tako je risal naprej in riše še danes brez mentorja ali mecena, brez članstva Praznik petja v Mozirju Mozirje je staro središče domače kulturne dejavnosti. Prizadevni kulturni delavec Franjo Cesar je zbral dokaze za dolgoletno, celo stoletno delo kulturnega društva v kraju. Osredotočil seje sicer bolj na odrsko dejavnost, pa vendar, znano je, da je čitalnica v Mozirju delovala od leta 1877 dalje, daje bila prva »velika beseda« že jeseni 1863 in daje kulturna dejavnost doživljala v času med obema vojnama pravi razmah. Torej moremo trditi, da je tudi zborovsko petje v Mozirju doma že dolga desetletja. Po drugi svetovni vojni je dal pobudo za ustanovitev (pevskega zbora v Mozirju Jože Brunšek in od tedaj, to je pred 25 leti, je spet slišati zborovsko petje v kraju. Sprva, kot je pripovedoval predsednik zbora Anton Plesec, seje pelo le v moškem sestavu, pozneje, ko je kazalo, da bi zbor oslabel, so pritegnili še ženske in ustanovili tudi mešani pevski zbor. Sedaj delujejo v Mozirju trije zbori in še nanovo ustanovljen otroški zbor, pod vodstvom Ivane Zvipelj. Ob 25-letnici obstoja Moškega pevskega zbora Mozirje so priredili jubilejni koncert v kino dvorani, kije tokrat bila nabito polna poslušalcev. Sodelovali so kar štrije zbori, to paje dalo prireditvi poseben pomen. Peli so: moški pevski zbor, pod vodstvom Antona Acmana, starejšega, mešani pevski zbor, pod vodstvom Acmana, mlajšega, zbor upokojencev, ki ga vodi Acman starejši, v in še otroški zbor, ki ga vodi Ivana Žvipelj. Odveč bi bilo ocenjevati posamezne nastope, saj mora kaj takega narediti strokovnjak, lahko le rečemo, daje koncert potekal v splošno zadovoljstvo poslušalcev in da je odmeval med ljudmi kot odlična prireditev. Slavnost je popestrila še podelitev zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk in izročitev umetniške slike predsedniku zbora Antonu Plescu, ki je imel celotno prireditev na skrbi. Pevski zbor Mozirje se zahvaljuje podjetjem, ki so pripomogla, da je prireditev sploh bila, hkrati pa obljublja še več podobnih koncertov za prijatelje petja. AV Vabimo k ogledu zbirke samouka in izumitelja Antona Jamnika. (A. Videčnik) B.....«a* II ii! ■ WBmBBBBMKKmSx: - .V- Verice in terci pri Rženičniku v Šmihelu. Slika je bila posneta leta 1939. Mlajši ljudje si ne morejo prav predstavljati življenje na vasi pred davnimi leti. Tedaj so ljudje živeli veliko bolj z naravo, saj so se z njo spopadali na vse načine. Temu primerne so bile tudi oblačilne navade, uporabljali so doma narejena blaga in platno, surove in robate tkanine. Doma so pridelali vse potrebno za prejo, predvsem pa je bil pri vsaki kmetiji lan. O tej rastlini bi želeli povedati nekaj več. Lan so sejali v času setve jare pšenice, to je spomladi. Trdo delo je bilo, ko so ga morali opleti. Zanimivo je, da lan le dopoldne cveti in ljudje so pravili, da to zaradi tega, ker se v tem času bero maše, pri katerih uporabljajo lanene tkanine. Popoldne pa po izročilu starih ljudi lan »me-ži«. Ko lan dozori ga »popiljejo«, to je bilo opravilo, kije padlo v avgust. Sušijo ga v »kopah« kakih 14 dni, koje suh, ga »rifla-jo«, pravijo da »snop češejo«. Lanene glavice nato v mlinu oluščijo, tako da mlinske kamne nekoliko razprejo. Navadno pa lan otolčejo na »babi« s »peravnico«, seme pa ovejejo. Lan se suši na travniku, kamor ga razgrnejo, in kot pravijo, »ga dajo vle-žat«, tam je na soncu in dežju kake tri tedne. Dobro je, če ga »ne dobi slana«. Hranijo ga povezanega v velike snope, vse do jeseni. Sledi teritev, največkrat jo opravijo med gospodnicami ali po vseh svetih («sensveti«). Lan spravijo k »frnaži«, to je preprosta sušilnica. Tam namestijo terice, poznajo dve vrsti tega pripomočka, enim rečejo »sekavke«, drugim pa »glajavke ali gladence«. Se prej morajo lan v franži sušiti, to delo je zahtevno, saj je nevarnost, da se lan vname. Izkušen kurjač, bilje vedno moški, ki so mu rekli »suha baba«, je previdno nalagal drva na ogenj. Tarejo v glavnem vsi, moški in ženske, prvim rečejo »terci« drugim pa »terice«. Moški vzame »pest« lanu in ga na sekavki »obseku-je«, nato pa sledi terica, ki ga «ogladi«, da odleti pezdir. »Pesti« na obeh koncih zavihajo in zložijo v »pušle«, to so veliki snopi, ki jih povežejo s srebotom, tako je povezanih navadno kakih 25 pesti v snop. Terice kaj rade mimoidoče znance ogovorijo in jim med pogovorom obesijo »repec« iz prediva in če kdo takega sreča, po navadi smehljaje vpraša, »kje pa danes tarejo«. Kadar tarejo, je hrana izdatnejša, običajno je tedaj na jedilniku »bratec«, to so pečeni orehovi štruklji iz bele moke. Po končanem delu dobi vsaka terica še »štruco« (beli kruh). Vsi podatki izvirajo iz zapisa Jožeta Lekšeta, ki je opisoval ta dela v okolici Mozirja. Tako so se ohranili dragoceni in morda že pozabljeni izrazi in opravila. A. VIDEČNIK PREKLARIJE (humoreska) NA KAKŠNEM NIVOJU PA SO PO VAŠEM MNENJU OBREŽJA SAVINJE IN NJENIH PRITOKOV SEDAJ? NAJBOLJE BIBILO, ČE BI BILI BREZ NIVOJA! VZVAJ^LfcCj Beseda je precej Pobreška (okolica Trnovca), pomeni pa, bosti se z nekom, tepsti, kregati, pač nekaj, kar celo za Po-brežane ni najboljše. Izhaja iz besede prekla, kar je najbrž nekakšna palica, vrezana v grmu, kot za fižol, večja za hmelj in ravno prav kratka in oglata »za čez rit«. Tej, krajši, rečemo Trnovčani kar »pacek«. A o tepeški tokrat ni govora. Preklarije so vsakdanja stvar tudi v vsej Sloveniji. Saj ga menda ni Savinjčana, ki ne bi vedel, na kakšni kulturni ravni se poravnavajo, dogovarjajo in zmerjajo delegati v slovenski Skupščini. Se zlasti so se spreklali na problemu osnutka ustave, kjer je dilema le še stvar, ki se v glavnem ne tiče osrednjih oblastnikov, ki se sicer radi sklicujejo na demokracijo in človekove pravice. Splav bi naj počasi splavili iz ustave, kasneje najbrž še iz zakona. Tako se še z ljubenskim flosom ne dela. *___, So pa zanimive, a vse bolj banalne preklarije glede lastništva in nadaljnjega obsega poslovanja v firmi Elkroj. Zato ni čudno, če so v »Našem času« zapisali, da utegne biti ime enega obrata, »RAZKROJ«. Če gre za statusna vprašanja, jih naj razreši zakon in sodišče, če pa za prestiž in kakšno solo ljubezen do dveh podjetij, pa bodo prekleto potrebne tudi prekle. Pravzaprav »päceki«. Koliko preklarij je bilo okrog telefonije, ve le tisti, ki že dve leti^čaka na nov priključek. V Šmartnem ob Paki so imeli pravo poštno fronto, V Ljubnem do Grušovelj, se zatika zaradi objektivnih in bog-ve še kakšnih zapletov. V Gornjem Gradu se boje z akcijo sploh začeti. V Mozirju so žugali z blokado celjske pošte. Kot da so poštni delavci sami »bavci«. Kaj pomeni »bavc«, pa najbrž še vsi Trnovčani ne vedo. Ljubi jezus, kolikšne preklarije so bile po poplavah, zaradi poplav?! Le kdo se ne spominja prave tragedije poplav. Nato pa je krenilo. Če so nekateri prejeli premalo pomoči, so jo baje drugi preveč. A tega ni nihče priznal. In kljub temu, je dolina dobila veliko mostov, brvi, vodnih pregrad, jezov.... eh, no. Jezovi so bolj za jezo. Tako je še vedno, osrednji, spodnjerečiški jez, do tal porušen. Kot Vukovar! In še enkrat je bil porušen pustopoljski most. Tako da bo nekaj dela ostalo še za prihodnje, upajmo, lepše leto. No, preklarij ni manjkalo niti v delegatskih klopeh mo- zirske skupščine. Napadi na izvršilne funkcionarje, predsednike vlade, so se vrstili. Najprej ravno v naši občini. Nato se je bolezen razlezla v Velenje in kmalu nato še v Celje. Celo leto pa je bilo nenaklonjeno tudi gospodu Lojzetu v Ljubljani. Tisti, ki nameravate kandidirati za predsednika vlade na prihodnjih volitvah, nikar ne kanite obnavljati občinske bajte, kadrovati v kakšnem podjetju, ali si ustanavljati lastnega podjetja na področju komunale — za prihodnje čase. Današnji vladar ne more biti ne obrtnik, ne direktor, ne uspešen kmet, kaj šele špekulant. Ubogati mora svojo delegatsko bazo. Ob tem pa seveda ne more izvajati svojega dela. Namreč, noben podjetnik, obrtnik ali kmet, ki dela po zakonih, ne more v naši deželi (pre)živeti, kaj šele bogateti. Uh, preklarij je še mnogo med nami. Radi bi pobirali visoke davke. A jih od obubožanih delavcev ne moremo. Pa se davčni vijak kar zajeda in zajeda, najbolj v živo ravno tistim, ki niso bogati. In tako je sociala padla na izpitu. Mnogi obrtniki so položili orodje in orožje, ter odpustili delavce. Na, pa imaš Šešok, skoraj lačne občane, ljudi na Zavodu brez posla, in Jožica Puhar, sindikaliste za vratom. Moj, trnovški nos mi pravi, da bi lahko pobrali davke le premožnim in ne le Trnovčanom. In kakšna preklarija je bila okrog gozdov in lesa? Tiboga! Šumijo gozdovi, čigavi? Šumijo denarci po glavi? V bogati Zgornji Savinjski dolini je lesa zmanjkalo že za prekle, saj ga že »splavarijo« lepih dvesto let. Komu je koristil moratorij? Gozdarskim delavcem prav gotovo ne. Mogoče le tistim, ki so zavihteli »blenkače« in vsekali po svoje. In zaradi nesmo- Ignac Orožen o cerkvi sv. Magdalene v Gornjem Gradu trnega gospodarjenja, ob božiču ne bomo več smeli okrasiti niti enega dreveščka. Rešitev naših gozdov je, kot kaže, v plastičnih novoletnih jelkah. In najbrž v razumnejši državni politiki do zemlje, do gozdov, do zraka in do vode. Saj nam je samo še to ostalo. Brez preklarij ni šlo nikoli in tudi v prihodnje jih bo še kaj. Toda, prepustimo, da se pre- klajo tisti, ki imajo prekle v rokah. Samo jezično pretiravanje nas ne bo popeljalo v obljubljene dežele, v tako željeno Evropo. Tujina se na preklar-ski jezik ne razume. Še slovenščine ne sprejema. Kaj šele zdraharskih navad, ki smo jih vse bolj polni tudi Savinjčani. Za prihodnje leto pa...en preklarski pozdrav od Trnovčana! FOMAGAL$KO PISMO Pomočniško pismo iz pred druge svetovne vojne Veterinarsko dežurstvo 23. 12. do 29. 12. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 30. 12. do 5. 1. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 6. 1. do 12. 1. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 13. l.dol9. 1. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 20. l.do26. 1. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 Dežurna služba Elektro Celje Nadzomištvo Nazarje za mesec januar 1992 Od 30. 12. 1991 do 5. 12. 1992 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 6. 1. do 12. 1. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150 Od 13. 1. do 19. 1. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 20. 1. do 26. 1. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 27. 1. do 2. 2. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino Mozirje v januarju 1992 1. 2. DEVET IN POL NOČI — ameriški film — komedija 4. 5. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA — ameriški film — pustolovski 11. 12. OSKAR — ameriški.film — komedija 18. 19. AIR AMERICA — ameriški film — akc. komedija 25. 26. JEKLENI OREL — ameriški film — akcijski Kino »Jelka« Nazarje v januarju 1992 4 — 5 AIR AMERIKA, ameriški film — akcijski 11 — 12 TERMINATOR II. DEL, ameriški film — akcijski 18 — 19 ŽELEZNI OREL, ameriški film — triler 25 — 26 POGLEJ, KDO TO GOVORI II. DEL, ameriški film-zabavni V gorenjegrajski župniji se nahaja tudi podružnična cerkev sv. Marije Magdalene. V knjigi, kije z naslovom Dekanija Gornji Grad izšla leta 1877 v Mariboru, je Ignac Orožen podrobneje opisal prejšnjo cerkev, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja podrli in namesto nje na drugem mestu ppstavili sedanjo. Cerkev sv. Magdalene v Gornjem Gradu. Ta prastara cerkev, pri kateri je po pripovedki stal ženski samostan (1), je stala na spodnjem koncu župnijskega pokopališča v smeri od zahoda proti vzhodu inje bila dolga 12 sežnjev (2). Prezbiterij je bil rebrasto obokan in v njem je bilo na vsaki strani glavnega oltarja po eno yknkn potsko okno. Ladjo je pokrival strop iz desk, proti zahodu pa je imela dozidano še leseno vežo. Poleg glavnega oltarja sv. Magdalene, na katerem je bil nameščen grb škofa Tomaža Hrena, je imela cerkev na vsaki strani slavoloka po en oltar, in sicer na desni Žalostne Matere božje iz leta 1662 in na levi sv. Antona Puščavnika. Sredi ladje je ob severni steni stal oltar sv. Ane, nasproti njemu pa je bila prižnica, kije bila zgrajena v 17. stoletju. Omembe,,vredna je zaradi izredne kompozicije slika, ki je stala ob oltarju sv. Ane na ozki leseni letvici, ta pa je služila oltarni steni kot kon- zola. Upodobitev je bila takale: Sv. Janez Krstnik je v kadi kopal jagnje, in medtem koje sv. Servacij naglo prinašal škaf vode in sv. Jakob Mlajši košaro rož, so drugi svetniki ob kadi veselo igrali, pri čemer je sv. Simon godel na gosli, sv. Janez Evangelist je igral na harfo, sv. Jakob Starejši na kitaro, sv. Tadej je piskal na piščalko, sv. Jožef Pravični pa je tolkel na boben. To je bila ilustracija k spodaj zapisanim verzom: Lavacra puri gurgitis Coelestis Agnus attigit. ' Cerkev je imela nad zahodnim portalom lesen zvoniček, v katerem sta bila dva zvonova. Večji je imel napis: »Ecce signum fugite partes adversae, vecit Leo de tribu Juda, radix David ex stirpe Jesse.« »Hassan Bassa caesus in fešto S. S. Achatii Soci. Mart. 16. 9b. Petrinja Capta in festo s. Laurentii Mart. 1594.« (3) Manjši zvon pa je imel napis: »O jessu magister bone propitius esto populo tuo S.S.S. Lazare M. Magdalena et Martha orate pro nobis. Ad laudem Jesu et Mariae Thomas IX. Epus. Lab. F. F. et Consec. Elias Somrakh civis Lab. fudit me anno 1615.« V cerkvi so na stenah *viseli trije na les naslikani nagrobniki, in sicer poleg oltarja sv. Ane Marxa Siebenaicheija, Radgončana, iz leta 1643 in temu nasproti Urbana Kroelli- ja iz leta 1644, tretji pa je visel nad slavolokom. Pod stopnico pred prezbiterijem v ladji je bil nagrobnik dekana in župnika Janeza Ludvika Umeka, ki je umrl leta 1752. 1757, 5. decembra, je na Dunaju umrl ljubljanski škof grof Ernest Amadeus Attems. V skladu z njegovo oporoko so ga 9. decembra prenesli z Dunaja v Gornji Gradin ga tu pokopali v zgornjo grobnico cerkve Marije Magdalene (4). V takem stanju je bila cerkev Marije Magdalene v zadnjem času svojega obstoja. Poročila o njej iz prejšnjega časa vsebujeta vizitacijska zapisnika. Glasita se takole (5): 1631: Kapelica sv. Marije Magdalene zunaj škofovskega dvorca ima v prezbiteriju oltar sv. Marije Magdalene, na ženski strani oltar blažene Device Marije in na moški strani oltar sv. Janeza Krstnika. 1641: Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene zunaj škofovskega dvorca, ob kateri je pokopališče za celotno gornjegrajsko župnijo. Ima tri primemo okrašene oltaije. Streha cerkve je stara in na več mestih pušča, kar povzroča škodo. Čela cerkev je lična, toda zaradi majhnih oken temačna, zato je odločeno, naj se povečajo. Ta stara cerkev, o kateri se je govorilo že v zgodovini opa- tije Gornji Grad (6) za leto 1438, je bila leta 1869 popolnoma podrta. V letih 1867 do 1869je bila na zgornjem koncu župnijskega pokopališča v gotskem slogu postavljena sedanja nova kapela sv. Magdalene; gradnjo, za katero je prispevala denar župnija, je vodil Jožef Florjančič, kije cerkev kot dekan blagoslovil 17. oktobra 1869. OPOMBE: (1) Samostan benediktink v Gornjem Gradu se omenja v nekem dokumentu iz leta 1332 in v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426. — (2) Seženj meri približno 1,90 metra. — (3) Ta latinski napis je v zvezi s Hasan pašo Predo-jevičem, ki je bil v letih —irni I. _ __i__»_ /J v J—/ovj oosansKi namestnik v turški službi. Zgradil je Petrinjo ob Kolpi, da bi lažje napadal Hrvaško. Ko je leta 22. junija (na dan ar Ahaca) 1593 napadel Sisak, je bil hudo poražen in ob tem je tudi izgubil življenje. — (4) Škof je bil v letih 1743—1757 inv tem času je dal zgraditi škofovski dvorec v Goričanah (pri Medvodah) in stolnico v Gornjem Gradu. — (5) Napisana sta v latinščini —(6) Namreč v Orožnovi nemško pisani knjigi Benediktinska opatija Gornji Grad (iz leta 1876). Uvod, prevod in opombe Peter Weiss Matična kronika za mesec november 1991 ROJSTVA: Rodile so se 4 deklice in 5 dečkov POROKE: Dobnik Ivan, roj. 1968, iz Dobrovolj 12 in Ramšak Romana, roj. 1974, iz Dobrovelj 22; Forštner Ferdinand, roj. 1968, iz Mozirja, Prešernova ul. 7 in Dobrovc Nataša, roj. 1971, iz Žlabra 10. SMRTI: Podmeninšek Štefanija, roj. 1904, iz Ljubnega ob Savinji 44; Grudnik Franc, roj. 1910, iz Homec Brda 7; Tkavc Barbara, roj. 1903, iz Dol Suha 5; Polčnik Marija, roj. 1913, iz Kokarij 44; Kaker Anton, roj. 1930, iz Savine 51; Pisanec Stanislav, roj. 1924, iz Mozirja, Ul. Šlandrove brigade 2; Orel Marija, roj. 1921, iz Radegunde 19; Bez-ovšek Anton, roj. 1898,izTrnovca 16; Lovrenčič Kpnrad,roj. 1903,iz Mozirja, Nove Trate 47; Belaj Janez, roj. 1923, iz Smiklavža 17; Piki Franc, roj. 1928, iz Ljubnega ob Savinji 82; Korošec Peter Anton, roj. 1914, iz Žalca, Šlandrov trg 37 a; Špende Franc, roj. 1907, iz Mozirja, Cesta na Lepo njivo 3; Božič Karl, roj. 1910, iz Dola 47; Matjaž Anton, roj. 1913, iz Tiroseka 23. Nove knjige v knjižnici Mozirje I. STROKOVNA LITERATURA: Gleick: Kaos: rojstvo nove znanosti, Čopič & Prelovšek & Žitko: Ljubljansko kiparstvo na prostem, Klavora: Plavi križ: soška fronta 1915—1917, Lakein: Kako obvladati čas, Pogledi na Bartola, Redna zbirka Mohorjeve družbe: Mohorjev koledar 1992, Puncer: Duhovnik v taborišču smrti, Slomškovo VorxjcVi i/pcpIpoq t/rahrlfQ Fn_ DCrilUj vMVCU. Ill VCL/11U UUUU tVVlUC IljLSV) z^upum run/ivgu nuuvuu, ■ ... ciklopedija nepojasnjenega: magija, okultizem in parapsihologija. II. MLADINSKA LITERATURA: Gombrich: Kratka zgodovina za mlade bralce, Hill: Pikijev prvi božič, Zgodovina v letnicah, Zemljepis v slikah. - »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO občine Mozirje — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik —Tajnica urednika Jana Trontelj — Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-741 —Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — I Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.