Natisov 15.000. :a ua izhaja vsaki t (Utiran z dnevom lednje nedelj«. tniaa velja za Av-za celo leto JD}, za Ogrsko J 50 vin. za celo n;za Nemčijo slane Tb eio 6 kron, za jiiko pa 8 kron; „8 inozemstvo se oni naročnino z ozi-<, visokost pošt-j. Naročnino je pla-ifiiaprei. Posamezne )r.seprodajajopo8v. fcušrro in uprav-se nahajata v gledališko po- siopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ■i odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80-— strani K 40 — strani K 20 — '/, strani K /,« strani K /,, strani K /«1 strani K Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. 10 — 5 — 250 1.- ------^------------------ XYI. letnik. X, bv. 40. V Ptuju v nedeljo dne 3. oktobra 1915. I ovna v nska protiofenziva krvavo vstavljena. — Velikanske izgube Italijanov. Nova francosko-angleška ofenziva na zapadu. — Italijani streljajo na še bolnišnice. — Italijanski vojni parnik uničen, čez 400 mož utonilo. — Balkan. ejši Inic > in 766 Samotar. (K cesarjevemu imendanu.J Jesenske rosice cvete na zemlji tuji, pod zemljo so junaška srca izkrvavela . . . .'. k življenje mine J ■ Ljubezen pa živi -naprej, is groba kljije kakor roža, dviga proti 3olnou zlatem v. z z je slavo večno srcu, ix zanjo je izkrvavelo, jjfl domovino 1 \Ti samotar v dunajskem gradu, jteto glavo si nagnil tiho, m zdi se mi. Tvoj god današnji flaviš v solzeh . . . jjfe da bi Tebe smrt strašila, [to si stokrat že srečal jo, wo se ji le smehljaš na grenko, to jo poznaš. Solzica mala, ki se bliska j> očesa pUtvem Tvojem danes, \ielja osem tistim, kterih srce vriskalo prestreljeno, feseto, da sme i umreti b domovino in za Tebe! h, vse jesenske rožice :;' mrtvi v šopek zvezali fe Tebi, samotar, vladar, god Tvoj podelili, [5 nesmrtni, krasni, urni tej ljubezni ... K. L. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dnnaj, 25. septembra. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Položaj Da severnem vzhodu-je nespremenjen. V vzhodni Galiciji se ni ničesar pomembnega zgodilo. Proti naši wolbynski fronti napravil je sovražnik zopet celo vrsio deloma jako ljutih napadov, ki so vodili na posameznih točkah v naše jarke, pa so bili povsod krvavo zavrnjeni. Rusi so imeli velike izgnbe. Število ob I k wa-črti včeraj in pred-. včerajnem došlih v j e t i h znaša 20 oficirjev in okoli 4000 mož. V gozdnem in močvirnatem ozemlju na spodnjem S t y r u napredujoča avstro-ogrska konjenica iztrgala je sovražniku zopet nekaj močno hranjenih krajev. V L i t a v i vsilile so naše Čete v pokrajine od Kraszyna. Italijansko bojišče. Na tirolski zapadni fronti začela je naša artiljerija tudi v pokrajini Ortlerja z ognjem. Neki sovražni oddelek, ki je napredoval v Ceden-dolini, zbežal je do St. C a t e r i n a, neki drugi pa je bil iz svoje postojanke zapadno .Konigsspitze" prepoden. Vzhodno zgornje T a o n e-doline očistile so naše čete Cima-Latola od sovražnika. Ob fronti Dolomitov ponesrečil se je neki napad na našo postojanko ob C o 1 n d i B o i s; pri temu so imeli alpinci, ki so se k temu podjetju prostovoljno oglasili, težke izgube. Ob koroškem in primorskem obmejnem ozemlju se ni ničesar pomembnega dogodilo. Zapadno R o n c h i j a našel je neki italijanski privezani balon vsled eksplozije svoj konec. Južno-vzhodno bojišče. Naša artiljerija obstreljevala je uspešno srbske trene t prostoru odBelgrada in sovražno infan- terijo na visoČini Topšide r. V ostalem je položaj tndi na južnem vzhodu nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 26. septembra (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Ruski napadi južno-zapadno od Lennewadena ter pri Wilejki in Radunu bili so odbiti. Naši napadi v fronti južno od S o 1 y se nadaljujejo. Rusi se upirajo še pred našim prodiranjem v splošni Črti Š m o r g o n-W i š n e w (pri izlivu Berasine v Njemen). V Friedrich-8 t a d t u ustrelil je neki nemški letalec neko rusko letalo doli. Armada princa Leopolda bavar-s k e g a. Severno od Karelipši branijo se Rusi trdovratno. Naše čete vzele so v naskoka mesto N e g n i e w i Č (severno-vzhodno od Nowo-Grodeka) in so odbile sovražnikove protinapade. Vzhodno in južno-vzhodno od Baranoviči je naš napad na zapadnem bregu Szczare v napredovanju. Vjeli smo par sto Rusov. Zapadno MedwjedišČija in južno do L i p s k a dosežena je S z c z a r a. Pri armadnih skupinah Mackensena in na južno-vzhodnem bojišču je položaj nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Italijani streljajo na bolnišnice. (Avstrijsko poročilo od nedelje.) K.-B. Dunaj, 26. septembra. Uradno se poroča: Rusko bojišče. Sovražnik je tudi včeraj svoj poskus, razbiti pri Nowo-Aleksinjem našo fronto, pod porabo velikih moči nadaljeval. Več dni trajajoča bitka pa je končala zaRuse s popolnim porazom. Kjer- Straschillova grenčioa Is aelenjavo povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu koli se je sovražniku mimogrede posrečilo, vsiliti v enega naših strelskih jarkov, povsod je bil pod veliki mi izgubami od prihajajočih rezerv nazaj vržen. Še včeraj popoldne so se južno odNowo- Aleksinjeva desetkrat ponovljeni ruski napadi izjalovili in zahodno od Z a 1 o s z e bili so sovražni oddelki, ki ao si napravili skozi sestreljene obrambe pot v naše postojanke, kot vjeti odpeljani. Ob Ikwa-Styr-fronti opešalo je delovanje sovražaika. V vzhodni Galiciji vlada mir. 7 L i t a v i boreče se c. in k. bojne sile vrgle so nasprotnika pri Kras-z j n u na vzhodni breg zgornje S z c z a r e nazaj. Italijansko bojišče. Včeraj omejilo se je delovanje Italijanov na ljuto obstreljevan je z genfsko zastavo na daleč označene bolnišnice Rdečega križa v Go r i c i. Sovražna artiljerija je to bolnišnico petkrat polno zadela; ena granata je priletela v operacijsko dvorano. Na-daljnih 53 krogelj padlo je v neposredni bližini poslopja. Vojaškega namena ni imel ta proti mednarodnemu pravu naperjeni čin, ker daleč naokrog ni bilo nobenih čet. J u ž no -vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. * * * (Italijani so pričeli na bolnike in težko ranjene streljati; to barbarsko, divjaško ravnanje bode morala vojaška oblast z največjo in naj-brezobzirnejšo eneržijo zatreti. Klin s klinom ! Op. ured.) Nova velika francosko-angleška ofenziva proti Nemcem. (Nemško uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Berlin, 26. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Boji v poteku že mesece sempripravljene francoske in angleške ofenzive so se v večjem delu fronte nadaljevali, brez da bi prišli napadalci svojemu cilju na o m e-nj enja vr e d ni nači n b ližj e. Ob obrežju poskusile so tudi angleškeladje, zlasti na Zeebrugge, sodelovati. Niso imele uspeha. Ko se je ena ladja potopila in sta bili dve dragi poškodovani, so se pomaknile nazaj. V oddelku Y p e r n imel je sovražnik velike izgube. Uspehov n i dosegel. V naših rokah pustili so Angleži 2 oficirja, 100 mož, 6 strojnih pušk. Južno-zapadno od L i 11 e posrečilo se je nasprotniku, da je eno naših divizij iz prve v drugo obrambeno črto nazaj potisnil. Pri temu smo naravno imeli velike izgube tudi na med postojankam vzidanem mate-rijalu vsake vrste. ZapriČeti protinapad gre uspešno naprej. Razvaline nekdajne vasi So uchez izpraznili smo prostovoljno. Mnogoštevilne drage napade na tej fronti smo gladko odbili, na mnogih krajih z najtežjimi izgubami za nasprotnika. Tu smo napravili čez 1200 vjetih, med njimi enega angleškega brigad-nega komandanta in več oficirjev; zaplenili smo 10 strojnih pušk. Tudi v bojih med Reimsom in Argonam moral« je severno Perthes neka nemška divizija svojo po 70 urnem nepretrgane m obstrel-jevanju uničeno sprednjo postojanko izpraz-. niti in drugo, 2 do 3 kilometre zadaj ležečo " zavzeti. V ostalem pa so se izjalovili tudi tukaj vsi sovražni pcskusi prodiranja. Posebno trdovratno se je borilo severno Mourmelon le g r a n d e in zapadno A r g o n. Tu so tudi naše pridne čete napadalcu naj huj š e škodovale. Vjeli smo več kot 3750 Francozov, nTed njimi 39 oficirjev. V poteku boja imeli so naši letalci lepe uspehe. Neki bojni le- neobhodno potrebna. 2»to jo je priporočati zlasti u turiste, lovce, vojaki.: ===== romarja itd. n i ■ talec sestrelil je eno angleško letalo zapadno Cambrai. Južno M e t z a uničil je lajtnant Bolke neko sovražno letalo. Trije francoski letalni stroji so hoteli napasti Freiburg; ali nemški podčastnik Bohm ustrelil je dve, tretji pa mu je ušel. Rusko bojišče. ArmadaHinden-b u r g a. Vzhodno W i l e j k e so zopetni ruski napadi zavrnjeni. Zapadno W i 1 e j k e se ljuto borimo. Na fronti med Smorgonom in Wi š-newom vsilili smo na večih točkah v sovražne postojanke. Boj traja še naprej. Severno zapadno od Suberesine vrgel je naš napad Ruse čez Beresino nazaj. Bolj južno pri D j e 1 j a ti č i in L i u b č e dosežen je Njemen. Vjeli smo 900 Rusov in zaplenili 2 strojni puški. Armada princaLeopoldabavar-s k e g a. Sovražnik je nadalje nazaj potisnjen. Vjeli smo 500 Rusov. Vrhovf.o armadno vodstvo. f Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 27. septembra. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Podobno kakor v vzhodni Galiciji in ob Ikwi je zdaj tudi r wol-h y n s k e m trdnjavekem okrožju ruskapro-tiofenziva zlomljena. Sovražnik je izpraznil včeraj svojo postojanko severno-zapadno od Dubna in v Styr- oddelku pri Lacku ter se umika v vzhodni smeri nazaj. Mostičje vzhodno od L u c k a je zopet v naši roki. Na naši fronti južno od Dubna imeli smo deloma topovski boj in praske. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Poskusi sovražnika, približati se naši postojanki na Monte Piano, bili so zavrnjeni. Na severnem roba visoke planote od D o b e r d a razbiljSa^e neki protinapad oddelka bersagliorev na naših oporah. Južno-vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 27. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obrežju vladal je mir. Le posamezne strele oddale so daleč ležeče ladje na okolico Middelkerke brez učinka. V Y p e r n - oddelku sovražnik svojih napadov ni ponovil. Južno-zapadno od L i 11 e je velika sovražna ofenziva s protinapadom vstavljena. Ljuti sovražni posamezni napadi razbili so se južno in severno od L o o s a pod najhujšimi izgubami za Angleže. Tudi v pokrajini od Souchez in na obeh straneh A r r a s a bili so vsi napadi krvavo cdbiti. Število vjetih se je zvišalo na 25 o f i c i r j e v in 2600 mož, plen strojnih pušk na 14. Francoska ofenziva med R e i m s o m in Argonami ni dalje napredovala. Vsi napadi sovražaika so se izjalovili pod najtežjimi izgubami zanj. Število vjetih zvišalo se je tukaj na čez 40 o f i c i r j e v in 3.900 mož. Trije sovražni letalni stroji, med njimi en francoski veliki bojni letalec, bili so včeraj v zračnem boju severno-vzhodno Y p e r n a, južno-zapadno Lille in v Champ agn i, dva nadaljna sovražna letala z ertiljerijskim in puškinim ognjem južno-zapadno od L i lie in v Champagni uničeni. Sovražni letalci ob metali bo z bombami mesto P e r o n n e ; ubili so 2 ženski in 2 otroka ter ranili 10 drugih prebivalcev. Vzhodno bojišče. Armada H i n-denburga. V morskem pristana R i g e bili so ruski vojni parniki, med njimi ena linij »ka ladja, od nemških letalcev napadeni. Linijska ladja in en torpedni razraševalec bila sta zadeta. Ruska mornarica odplula je hitro v severni smeri. Na južno-zapadni fronti od D ii n a-' b a r g a iztrgali smo sovražniku včeraj zopet neko postojanko. Vjeli smo 9 oficirji] čez 1300 mož ter zaplenili 2 strojni Zapadno od Wile j ke se nadaljuje naš Južno odSmorgona smo zavrnili mofof' razne napade. Med K t e w o-W i š n e w oi naše čete napredovale. Desno krilo in 8~; princa Leopolda bavarskega so zap Nje m ena inSzczare od sovražnika Vzhodno od Baranowic drži sovražni! mala mostičja. Boj na celi fronti se je Vrhovno armadno vo4 Avstrijsko uradno poročilo od torka.] K.-B. Dunaj, 28. septembra. — Ura" danes razglaša: Rusko bojišče. V nevarnosti, nemške in avstro-ogrske bojne sile ob S t obidejo, bil je sovražnik prisiljen, da svojo velikimi žrtvami zapričeto ofenzivo v wolkj skem trdnjavskem okrožju opasti. R a nazadovanje trajalo je včeraj celi je vodil sovražno armado za Putilo* Naše armade zasledujejo. V praskah z četami vzhodno od Lacka vjele so r 4 rusk« oficirje in 600 mož. Italijanskobojišče. Na dolo s k i fronti smo danes zjutraj neki na ražnika proti Col dei Bois z ročnimi tami zavrnili. Včeraj obstreljevali bo It' zopet bolnišnico „R d e če ga kril]" Gorici z okroglo 50 g r a n a t a m i, če" ta sanitetni zavod, ker se ga še ni polnoma izprazniti, še genisko zastavo n" doberdobskem oddelku preprečil j ogenj napadalni poskus proti Monte del Busi. Jažno-v z h odn o bojišče. Naša Ijerija uničila je sovražna utrdbena d spodnji Savi. Trdnjavski topovi B e Ig rad«', dali so proti mestu S e m 1 i n u par strelotj niso zadeli. Nampstnik generalštabnega' 4 pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 28. septembra (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d a o bojišče. Nasprotuik Ijeval je včeraj svoje poskuse prediranja, da bi dosegel katerikoli uspeh. Pač pa je na raznih krajih jako občutne izgub L o o s u napravili so Angleži nov napad 8 nom, ki se je brez učinka izjalovil. Naš sunek prinesel nam je razven dobrega do na zemlji še 20 o f i c i r j e v in 750 vjetih; število vjetih na tem mestu je zrastlo na 3397 (vštevši oficirje). Zaplenili tudi nadaljnih 9 strojnih pušk. Pri Sonc Car Nikolaj II. llffim&r ?1 .savn ■ priliki spremembe v vrhovnem etvu ruskih armad, prinašamo sliko ruskega; Nikolaja H., tega največjega krivca sedanje • tovne vojne. — 3 e v 3UŠ1 apa 9 80 111 m ib •isti k vo, no w sk ^e,Roelincourt in drugače na celi iski fronti do vznožja Argonov bili so i napadi brez izjeme zavrnjeni. V pokra-n a i n poslal je sovražnik celo kava-ijske množice naprej, ki so bile seveda postreljene ni so zbežale. VArgonah iz-se je od naše strani v izboljšanje posto-i mali snnek pri S i 11 e M o r t n. Doji« je zaželjeni uspeh in smo poleg tega štiri irjeter 250 mož vjeli. Na visočini ores bila je predvčerajnem in včeraj z imi razstrelbami sovražna postojanka na fronti nničena ter zasuta. Vzhodno bojišče. Armada Hin-Iburga. Včeraj na južno zapadni fronti [DiiD a b n r g a nazaj potisnjeni nasprot-tknšal se je v neki zadaj ležeči postojanki i; bil je napaden in vržen. Južno od jezera tjswjaty vršijo se kavaljerijski boji. Uspeh armade pl. Eichhorna v bitki Filni, ki je vrgla sovražnika nazaj do Uarocz-jezero-Smorgon-Wiš-[», znaša na vjetih in materijalu: ificirjev, 21908 mož, 3 k an o ni, 72 roj n i h pušk in mnogo bagaže, ki B ln i; moril sovražnik na svojem hitrem naza-rk| raju nazaj pustiti. Sestavljenje tega plena nji« je zameglo zaradi hitrega našega napredo-cet« :ja šele zdaj izvršiti. Doslej porooane številke I tej svoti niso vračnnjene. Južno Smorgona ijrednje naš napad. Severno-vzbodno od W i š ml n.a je sovražna postojanka predrta. To smo M lli 24 oficirjev, 3300 mož in zaple rani i 9 strojnih pošk. ijal Armada princa Leopolda bavar- a« lega. Mostičja vzhodno od Baranowici po brju v naši lasti. Vjeli smo 350 Rusov. Armada L i n s i n g e n. Prehod čez S t y r P° dLuckom je izsiljen. Pod tira pritiskom 1. VI Rusi severno D u b n a na celi fronti v pol- nSm nazadovanju. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.B. Dunaj, 29. septembra. Uradno se Etsa: Rusko bojišče. Sovražni oddelki, ki apadno Tarnopola silili proti našim gfHorom, bili so s streljanjem pregnani. V vol- nskem trdnjavskem ozemlja vrgle so naše nasprotnika iz vseh zapadno zgornje P u- owke narejenih postojank. Bolj severno ao v naskoku hudo hranjeno vas B o g u- wko. Italijansko bojišče. V pokrajini ifjBlilf e r j o c h a uničil je naš artiljerijski aieJBBOJveč sovražnih topov. Na planoti Folgarija trno C o s t o n a zapričeti sovražni napad razbil po kratkem ognju. Proti Mrzlemuvrhuin 1 minskemu mostičjn pričel je včeraj ldne jako ljuti artiljerijski ogenj, kateremu sledila zvečer po en napad na imenovano in pri D o 1 j u. Oba napada sta bila odbita. Dolju vrgle so naše čete zkozi prestreljene lega sovražnika takoj zopet vun. ;or vedno, ostale sb vse naše postojanke trd-? naši lasti. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 29. septembra. W.-B. po- Zapadno bojišče. Vsi angleško-fran- ii poskusi, predreti nemško fronto, pone- liili so se pod ogromnimi izgubami za sovrož- V Flandriji bila sta angleška letalna stroja sestreljena, letalci pa vjeti. Armada Hindenburga. Armade edojejo povsod. Vrhovno armadno vodstvo. Italijanski vojni parnik uničen. Razstrelba v smodnišnici. — Več kot 400 mrtvih. K.-B. B r i n d i s i, 28. septembra (Ag. Stef.) V zadnji kamri za smodnik italijanske linijske ladje „Benedetto Brin" zgodila se je eksplozija, kateri je sledil požar. Od 820 mož posadke rešilo se je 8 oficirjev in 379 mož. (Torej je 433 mož utonilo! Op. ur.) Med žrtvami se nahaja tudi kontreadmiral R u-bin de Cervin. Vzrok še ni znan. Linijska ladja „Benedetto Brin" bila je leta 190) zgrajena. Imela je 13.400 ton in 20,4 morskih milj hitrosti. Oborožena je bila z 42 kanoni (4 kanoni za hitro streljanje kalibra 30.5 cm, 4 istih kalibra 20,3 cm, 12 istih kalibra 15 cm, 20 kalibra 7,6 cm in 2 kalibra 4,7 cm). Nadalje sta bili 2 strojni puški na krovu. Imela je poleg tega 4 stranske torpedne cevi za 45 cm kaliberske torpede. Konjskih sil je imela ladja 20 000, zaloge premoga pa 2000 ton. Nadalje je imela 2 šraubi; dolga je bila 130 metrov, široka 23,8 metrov, globoka 8,3 metrov. Posadke imela je 820 mož O vzrokih te nezgode poroča K.B. iz Zii-richa: Po italijanskih poročilih smatra se kot vzrok razstrelbe na pancerski križarki »Benedetto Brin", ki je bila admiralna ladja ene divizije flotilje viceadmirala Presbitero, ker je sovražni napad izključen, deloma lastno vnetje streliva, deloma pa napad, zlasti ker je obenem v Syrakusu na parniku „P i e m o n t" nastal p o ž a r in povzročil eksplozijo. Tudi se nato opozarja, da se je v zadnjih dneh v Genovi za Rusijo določene automobile in v drugih krajih vojaško važne predmete na zločinski način zažgalo. Dubno. Zavezniške čete so za > žele drugo trdnjavo v wolhynskem ozemlju Dnbno, katerega zemljevid v boljše razumevanje uradnih poročil da- 's.- y*S$ i.. ^ r/iaft*« m %ky W«vtt m s> 3&fito L-$#JZ7« '""tat v..*-"-* •" , [rfamrn Oie fes fun g D učno- nes prinašamo. Dnbno šteje okoli 8000 prebivalcev, večinoma zidov, in leži na polotoku, obdano od reke Ikwe in močvirja. Utrdbe ležijo 8 km južno zapadno mesta. Na zemljevidu so te precej moderne utrdbe dobro označene. Velike izgube Italijanov. „Kreuzzeitung" poroča iz Amsterdama: čeprav italijanska vlada seznamkov izgub ne objavlja, izve se vendar iz poluradnega vira, da je Cadorna do 1. septembra, torej tekom treh mesecev poročal v Rim o 35.000 mrtvih in 180.000 ranjenih ter bolnih Italijanov. Od tega časa so skupne izgube gotovo na 300.000 mož narasle. Zato se brani Cadorna proti vsaki udeležbi na dardanelskem podjetju in pri operacijah na zapadni fronti. K temu še pride dejstvo, da se kralj, ki je bil že pred vojno jako nervozen, ne nahaja v dobrih zdravstvenih razmerah. O financijelni podpori Italije po Angleški, se ne čnje nič; samo 100.000 ton premoga je Anglija baje italijanski mornarici podelila. Avstro-Ogrska in Nemčija. K.-B. Skupni vojni minister fcm. pl. Krofa atin dejal je napram uredniku lista „Han-noverscher Anzeiger" : ^Resnično in zvesto prijateljstvo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo bilo je že v miru historično in je zdaj v vojni svojoognj fino izkušnjo krasno obstalo. Nevoš-ljivost in sovraštvo naših neštevilnih nasprotnikov so hoteli sicer videti motenja v edinosti, ali to odkritje ni napravila njih modrost, marveč le njih brezvplivna želja. Navdušeni od iste volje, napadeni od istega sovraštva, gresta Avstro-Ogrska in Nemčija isto pot do zmage. V prometu med Dunajem in Berlinom ni niti najmanjšega motenja in v etapnem prostoru politike vlada istotako iskrena složnost kakor pri armadih in vojskovodjih ob fronti. Avstro Ogrska in Nemčija, katerima se je pridružil častno in hrabro oemanski prijatelj, porabita vsaka zase in vsaka za druzega svojo moč s pogumno odločnostjo moža. Tako je moralo priti in tako bode ostalo, ker je zveza med Avstro Ogrsko- in Nemčijo naravni razvitek prijateljstva istega mišljenja in izobrazbe. V širokih krogih prebivalstva naše domovine sem se prepričal, da meščani hočejo zvezo med osrednjima državama, da smatrajo to zvezo za samo ob sebi umljivo, da jo želijo za vedno. Ne samo v vojni, marveč tudi po častnem miru se bodo obnesli vsled tega izredno prisrčni od-nošaji med državama. Doslej govori orožje železne besede o sili in složnosti centralnih držav. Kar te armade in njih voditelji izvršojejo, to je gigantovska ilustracija gesla našega vladarja „Viribus an i ti s", ki je postalo obenem geslo te vojne." Balkan. Vse kaže, da se približujejo odločilni dogodki na Balkanu, ki bodejo vsekakor tudi odločilno vplivali na vso svetovno vojno. Bolgarija je svojo armado mobilizirala in istotako je proglasila kot nekak odgovor Grčija mobilizacijo svojih bojnih sil. Vse to seveda še ne pomeni vstopa v vojno. Vsekakor pa je gotovo, da se mobilizacije ne proglaša kar tako v en dan kot prazno demonstracijo. Doslej je eno precej gotovo: Bolgarija hoče na vsak način rešiti makedonsko vprašanje in kralj kakor njegov modri minister Radoslavov se vsled tega približujeta vedno bolj osrednjima državama. V tabor naših sovražnikov torej Bolgarija na noben način ne bode šla. Pač pa je razumljivo, da se bode razvila iz tega spora vojna med Bolgarsko in Srbijo. Drago vprašanje je zdaj, ali bode Grška svoji .srbski zaveznici pomagala ali ne. Doslej bo ravno tako v Sofiji kakor v Atenah proglasili, da mobilizacija ni naperjena proti eni teh dveh držav in da želi Bolgarija z Grčijo, Grška pa zopet z Bolgarijo dobre od-nošaje obdržati. Vprašanje je samo, koliko vpliva ima četverozveza na Grško. Prav zagoneten je položaj na Rumunskem. Gotovo je, da so tam Rusom prijazni elementi v zadnjem času mnogo na vplivu pridobili. Vsled tega ni izključeno, da ne bi, Romunska istotako igrala vlogo italijanskega Judeža, kar bi ji seveda v bodočnost ne bilo v korist. Upajmo, da bode tudi v Ramuniji. zmagalo modro premišljevanje, ne pa poulična, od ruskih rabljev povzročena strast. . . Avstro-ogrske in nemške čete morajo na vsak način skušati pridobiti zvezovs Turčijo. Zato 80 se pričeli zdaj zopet novi boji proti Srbiji, s katero imamo Avstro-Ogri poleg tega še stare dolgove poravnati. Kadar si bodejo podali nemški, avstro-ogrski in turški vojaki roke, takrat bode Anglija na glavo zadeta, takrat bodejo vse ruske nade in želje ob carigrajskem zidovju razbite, takrat bode prišel za Balkan dan osvoboditve od moralnega jarma moskovitskih tiranov, takrat bode pa tudi najvažnejši oddelek svetovne f pekarski sejmi v ^tuju se vmjo %dajvsako soboto. 4 - vojne končan. Zato so dogodki na Balkanu, ki jih pričakuje danes ves svet v mrzlični nervoz-nosti, tako globoko segajočega pomena. Izpred sodišča, Sedem smrtnih obsodb. Moravska Ostrava. Tukajšni policijski nrad razglaša : Stavbeni asistent Valentin P o s o 1 d a, tesar Tomaž K r e j č i, učitelj Rikard Wag ner, zasebna uradnika Ivan V a 1 i s e k in R-kard S t o k 1 a s a, mestni zdravnik dr. Jožef Keller in mestni blagajnik Friderik Kuca iz Gaye bili so zaradi v e 1 e i z d a j a 1 s k i h dejanj na s m r t na vislicah obsojeni. Milostnim potom se je to kazen v 10 do 20 letno ječo spremenilo. Obsojeni župnik. Dunaj, 26 septembra „Ojt. Volksztg." piše: Pred deželnobrambeno divizijsko sodnijo se je včeraj razglasilo sodbo, po kateri je bil župnik dr. Kari Večera, nazadnje veroučni profesor na državni gimnaziji v Nikolsburgu, zaradi zločina razžaljenja Veličanstva obsojen na 4 mesece ječe. Obenem se mu je odreklo akademično stopinjo ter učno sposobnost. Obtoženec je dne 19 avgusta t. 1. v cerkvi v Nikolsburgu pred abiturienti gimnazije napravil žaljenje Veličanstva. Vodja razprave dr. K 6 n i g je naglašal, da je obtoženec dr. Večera bojeviti duhovnik, ki vsako priliko porabi, da zastopa svoje stališče napram suprematiji cerkve. Take nazore pa se ne sme pred mladino razvijati in sodnija se mora z vso eneržijo proti temu braniti, da se daje take ideje mladini, ki ima za državo in cesarja meč potegniti, sedaj na pot. Vojaški sleparji. Plzen. Plzensko vojaško sodišče se je pretekli teden pečalo z nezaslišano goljufijo. Židovski agent Mozes Engelhardt je bil ustanovil v Berlinu .avstrijski vojaški biro", ki ae je pečal s pomočjo svojega ,,zaupnika", tajnika litomeric-kega okrajnega glavarstva zida Josipa Fiscberja, s sistematičn m „oproščevanjem od vojaške službe". Metoda je bila zelo enostavna. Biro je najel izbornega reprezentanta, nekega Adolfa Baldingerja, ki ga je bila spoznala neka stroga nemška asentna komisija kot popolnoma nesposobnega za vojaško službo. S tem si je pridobil Baldinger kvalifikacijo za Eogelhardtovo podjetje. Kdor je hotel biti vojaške službe prost, ta je plačal Engelhardtu 700—1800 mark in je čez nekaj časa dobil črnovojniško legitimacijo z uradno konstatacijo, da je za vojaško službo nesposoben. Mesto njega je bil namreč medtem Baldinger na naboru, in ker je imel vse mogoče hibe, je bil tudi redno za nesposobnega spoznan. — Baldiuger je dobil za vsak nabor potne stroške, dijete in pa 125 kron nagrade. Tekom časa se je na ta način Baldinger predstavil, kolikor se je dalo dognati, nabornim komis. v 34. krajih po češkem, Nižje Avstrijskem in celo v Galiciji. Enkrat pa ga je zadela nesreča. V Tyrnovi na Češkem je bil Baldinger — potrjen. Vsled tega se je razvila med Eagelhardtom in klijentom, ki ga je zastopal Baldinger pred asentno komisijo v Tyrnovi, živahna korespondenca, eno pismo je prišlo v neprave roke, Engelhart, Baldinger, Fischer in več klijentov pa pred sodišče. Engelhardt je bil obsojen na 13 let, Baldinger na 10 let, ostali pa na 4—6 mesecev težke ječe. 18 000 kron kazni. Gradec, 18. septembra. Veletrgovec Sandor Wettendorfer v Eggenbergu pri Gradcu imel se je zagovarjati zaradi navijanja cen pri rižu in petroleju. Po razpravi bil je obsojen na 18.000 kron denarne globe. Sodnik je t vtemeljevanju sodbe izrekel, da ne sme ostati dobiček Čez 30 "/'• vojnem času proti 5 do 10 % v mirovnem času nekaznovan. Navijanje cen. Ptuj, 28. septembra. Tukajšna branjevka A u e r prodajala je vojakom češplje i. s. 3 komade za 10 vinarjev. Zaradi te pretirane cene bila je pred tukajšno okrajno sodnijo (sod aik dr. P o 11 a n) obsojena na 48 ur strogega zapora z enim trdim ležiščem. — Pred okraj- no sodnijo v Konjicah bil je obsojen posestnik Ignac Essih na en teden zapora, ker je pri neki telici zahteval 3 krone za 1 kg žive teže. Papirnati čevlji za naše vojake. Moravska Ostrava. Skozi 5 dni se je vršila sodnijska razprava zaradi goljufije proti celi vrsti vojaških liferantov. Obtoženi so bili trgovca s čevlji Moric in David B a a r, Avgusta Le dere r in J. A d 1 e r. Brata Baar prodala ata vojaštvu 5.000 parov čevljev. Seveda sta jih naročila pri drugih judovskih agentih in prekupčevalcih. Ze pri prevzetju čevelj je vojaška komisija zavrgla 4044 paro? in le 995 parov prevzela, ker so bili ti navidezno solidno delani. Pri vojaški vaji pa se je izkazalo, da so tudi ti čevlji za nič. Pri eni b trni vaji v dežju so bili čevlji popolnoma raztrgani. Pri preiskavi se je dognalo, da s3 bili čevlji večinoma iz papirja delani; kakšna nesreča bi Be lahko zgodila, ko bi jih vojaki za vojsko dobili. Sodba je bila stroga ali pravična. David Baar je bil obaojen na 12 let, Moric Baar na 6 let poojstreneječe. Ostali obtoženci pa so bili oproščeni. Detomorilka. Celovec, 24 septembra. Kuharica Urša W o u c h iz Št. Danijela porodila je dne 24. junija otroka. Bala se je , da izgubi službo in je vsled tega sklenila otroka odstraniti. Ko se je prepričala, da otrok živi, zavila ga je v predpasnik in ga zadavila s trakovi, čez par dni zagrebla je mrliča v vrtu. Potem je neko drugo deklo nagovarjala, da naj priseže, da se ona ni nahajala v drugem stanu. Izjemno sodišče obsodilo je Uršo Wouch zaradi detomora in goljufije na 3 leta težke ječe, poojstrene s trdim ležiščem vsaki mesec. Drag mešetar. Ptuj, 20. septembra. Pred tukajšnim okrajnim sodiščem imel se je zagovarjati živinski prekupec Matija I v a n č i č iz Vinice na Hrvatskem. Možakar je na ptujskem živinskem sejmu kupil telico za 380 kron. Isto telico je hotel takoj nato na sejmu Za 460 kron prodati. Tako "bi torej v okroglo pol ure 80 kron zaslužil. Ali zasačili so ga. Obsojen je bil od sodnika (dr. Pollan) na en teden zapora in 100 kron globe ter povrnitev Bodnih stroškov. Prav tako! Kajti ravno taki prekupčevalci so v svoji para-sitski požrešnosti najhujši oderuhi ljudstva. virju izredno veliko in lepo divjo mačko. H go kone je prišla iz Bosne. Mačkini kožuh paH ekir so v deželni muzej v Gradec. mili Vojak ponesrečil. Pred kratkim priidl je , med postajama Sava in Zagorje neki vojak m line lokomotivo. Bil je tako težko ranjen, da i gov; kmalu nato umrl. Vojak je bil Miha Lahi edn j Klanca na Kranjskem. Iz Ptuja se poroča: Vsled naravnost dim frat jetno visokih cen mesa bila je mestna o« 8vo prisiljena, da pričenja na lastno pest živinokhB Fra in meso prodajati. Jako dobro meso se vm nar dan (razven torka in petka) na mestnem m 30 od 7. do 9. ure po razmeroma jako nizkih ■ 13( nah prodaja. Prebivalstvo pozdravlja to vpeljlB najtopleje in upa, da bode mestna občina m pra pri drugih življenskih sredstvih na tako ngokj čas način na cene vplivala. 0hl Novi davki. Izšle so nove cesarske odredb .;, ki zvišujejo pristojbine od dedščin, daril io J nai varovalnih premij. Te naredbe stopijo s l.jl tuč nuarjem 1916 v veljavo. Uradno se razglJK in da bodo te nove pristojbine znesle na leto J in Bazno. Špeharski sejmi v Ptuju se vršijo zdaj vsako soboto. Ker so kupčijske razmere jako ugodne, priporočamo špeharjem, da naj te sejme močno obiskujejo. Naš denar za Lahe. Listi pišejo: Glasom poročila hrvatskih lis sov je direkcijska filijalka Benetke „tržaške družbe „Assicurazioni Generali" 20 milijonov lir za italijansko vojno posojilo podpisala ; družba „R i u n i o n e Adriatica", ki ima svoj sedež v Trstu, pa je podpisala v isti namen 3 milijone lir. Te dve zavarovalni družbi delati prav mnogo tudi v naših krajih in tako so šli avstrijski denarji za vojne namene v Italijo. Značilno je, da je predsednik in generalni tajnik najprvo imenovanega zavoda že pred začetkom vojne iz Trsta izginil. Lovska sreča. Fajmošter Martin R o š k a r od Sv. Florijana na Boču ustrelil je v svojem re- milijonov kron. Čudno zdravilo. Posestnik Cene v Pbl kensteinu pri Konjicah pije preveč žganja. f gova žena hotela mu je to na ta način eliti, da mu je v žganje pomešala kokošje fl padke. Po zavživanju te brozge pa je možzlx«J in zdravnik je izpoznal zastrnpljenje. Ženo izročili sodniji v Konjicah. M Vjeti Vlomilci. V klet kavarne Krušn^B trgovineLoibner vC&lju bilo je opetovano vil Ijeno. Tatovi bo vkradli žganja za 150 kroni mnogo druzega blaga. Stražnikom se je ril posrečilo dognati, da sta čevljarski učenec EdJ Z e b e k in čevljarski pomočnik Ciril R a b if storilca. Pomagal jima je mizarski pomočni ban S k a rja. Vsi trije so že pod kljubfl Tečaj za pletarstvo košar (Korbflecbtkml priredi deželni odbor od 1. decembra do 15.11 bruarja na deželni viničarski šoli v SilberbeijJ Natančnejša pojasnila glej v inzeratu. Samo mati ve, kako velike skrbi dela hrana dojenčka, ako primanjkuje ali ne zadotttfl najboljša otročja hrana, materino mleko. KolJ kokrat ne ve mati, kaj bi malemu vestna mati ne dela eksperimentov, marveč praB za zaupanjavredni preparat, kakor je Nestle-jJ moka za otroke, in se veseli potem presenal vega uspeha. Podučljiva knjižica o oskrbi ot^^ra in poskusno dozo Nestle-jeve moke zastonj dobi od firme Nestle, družba za mo za otroke, Dunaj L, Biberstrasae 49a. 4 Viničarski tečaji. Deželni odbor priredi to V tem šolskem letu na viničarski šoli v bergu pri Leibnitzu in na sadje- ter vinorejiB šoli v Mariboru po en stalni viničarski tefij Podrobnosti so razvidne iz inzerata _^_ Iz češke pesmarice. Uradni list „Wieif Zeitung" objavlja sodbo okrožne sodnije od 2. t. m. in deželne nadsodnije v Pragi, s b tero se prepove nadaljno razširjanje 9. klade knjige „Sokolsky Zpevnik" kolska pesmarica) zaradi 17 pesmi. Med HH se nahajajo pesni: „ Češki vstaši," „Ša ni Sij bija izgubljena" (!), ,V spomin pariškim sra| govalcem" ; nadalje ruska himna, mar3elejza znana pesem „Kde domov naš". Nemška milijardna zmaga. Na tretjo nemsJ vojno posojilo se je vpisalo čez 12.100 miljj nov, torej mnogo čez 12 milijard mark je podpisalo prebivalstvo velikih mest, indnalijj in trgovine. Le v Berlina se je podpisalo mi| irf * Wilna. V zadnji števili smo poro Šali, da bo l re nemške čete po I tem boju zavzele važno in utrjeno mesto Wilna. Prir danes sliko tega ki bode naše čit posebno kar se tiče ] ročil zadnjih zmagoti bojev, gotovo zanimi nši ko gol cet za po kk ki to ra ta "J vj se (z bi u. on F: M Z»nttalbot»b aa Brilj*.....K140— Hrkopa-KingscbiB at krojača......K180— ^y i Mkfc^p-Zantralbafchin mU twnealdMraH Oaartatt, (j3§- ', tanmtfattuoc..............K160—180— ^k, j gJjrtajja-Zlife**-«!"«* m ontjarj«......K 160—180 — fe|>- j w£m. C aa fcr*jt8*'m" Cerijart, .' .' .' .' ,' ' .' J K 160— ^J. Hwre C aa krajač* (a ftrrlfarj*.........E 90 - Yl ■ »"U C»e«tandteile) m itak*.um* (troj*. — Najin* cene »o niti* <^>. > kakor Mnri ia m *• pogoiV »lacnje tudi lahko na obroke (rat»). lalaeM. Armadna ura z napestnikom. Nikel, jeklo, srebro in zlato Velikost ^ŽŽaSsii^ odprta ali kakor slika ■—"!—' dvoj. mantelj Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10-— Z radium-svetilnikom, velikost kakor slika .... K 16'— Z dvojnim manteljem (sipa se ne zdrobi K 20—, radium...............K 30— Original Omega................K AO'— Omega-radium.................K 60*-^ ZgorajŽna ura z napestnikom, nekaj večja .... K 6-— lata, elegantna plošča.............K 8'^ Z radium-svetilnikom, I. kakovost ........ K 10'— Žepne budilnice z ali brez jermena.......K 15*— Iste z radium-svelilnikom, I. kakovost......K 24*— Vojne ure z 2 ali- ii cesarskim reliefom.....K fv — Vojna budilnica kanone K 6'—, bobnar.....K 6"— 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpošiljanju svote s BO h za poštnino tudi na bojišče po I. eksportni biči za armadne in vojae ore Max BohneI, Dunaj, HniantlUtialb 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj, 261 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarsk* hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomnr se le* hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vaakdo pa sme tudi oblati, vrtati, spabati i. t. d. i (Wohnang- and DienstyermitUnng) n ______ m službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju iirriuje IM Trste pesredevanja najhitreje. "VB ffmiaap * jwJMiii!* v mastni ttražnioi tret«*^. Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenih inštrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaldo, orotjm itd. c in kr. dvomi liferent, BRCX St. 781 (Češk.). Nikel-Roskopf-ure K 390, 4-20, 6-—. Srebrne ure K 8-40, ni- kel-budilnica K 8-90; budilnica z dvema »voncoma K *•—. Razpošiljatev proti povzetju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 39 • Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^ zrn kopanjei ob delavnikih od 12. do S. ure popoldne (blagajna je od . 1. ure zaprta); ob nedeljah in I likih od 11. do 12. ure dopoldne.! vrofiim zrakom, paro z rjijho K — • 70 426 se takoj sprejmeta pri Wnz. Tamm.kovaški moister in izdelovalec vozov v Ptulo. Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolerni, kakor škerlatica, Špički, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Lofflcr, Licbreich, Proskauer, Divestea, Vas, PfeiiTer, V