except Saturdays, •nd Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNÇTE Urodnliki in upravnlikl prostori 9967 South Lawadale Ave Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 m*« m »' ■»*■ >im LETO—TEAR XL Cm« lista H $MB --Juutrf lt. ins. «t Um ml liBe Um Aci of Cmmgnm «I àUrch S. tStS. CHICAGO 29. ILL., TOREK. 29. SEPTEMBRA (SEPT. 21). 194« Subecrtpttoa 19.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 190 rusua prqnla- Wallace obsodil GALA ZNIŽANJE OBOROŽENIH SIL Višinski obdolžil Ameriko, da se pripravlja za vojno RESOLUCIJA PRED-L02ENA SKUPŠČINI Acceptance tor ssatlim «t «pedal rate of portaje provided tor to socttoa 1199. Act of Oct. ». 1117. authorised on June 4. 1919. —— mrz/o vojno Paris. 27. sept.—Andrej Višinski, ruski pomožni zunanji minister in načelnik sovjetske delegacije, je na zasedanju generalne skupščine predlagal, naj Amerika, Soyjetska unija, Velika Britanija, Francija in Kitajska, stalne članice varnostnega sveta, znižajo armade, mornarice in letalske sile za eno tretjino v enem letu. Pozval je tudi organizacijo Združenih narodov, naj prepove izdelovanje atomskih bomb in drugega atomskega orožja. Sugeriral je ustanovitev mednarodne agenture za kontrolo atomske energije v o-kviru varnostnega sveta v resoluciji skupščini. V svojem govoru je obdolžil Ameriko, da oborožuje zapadne evropske države in se pripravlja za agresivno vojno proti Sovjetski uniji in novim demokracijam v vzhodni Evropi. Ruski zunanji minister V. M. Molotov je pred dvema letoma predlagal znižanje oboroženih sil, toda naletel je na gluha ušesa. Višinski je močno udaril po Ameriki v svojem govoru. Lani je oplazil člane Trumanovega kabineta kot vojne hujskače, ni pa obdolžil vlade, da se pripravlja za agresivno vojno proti Sovjetski uniji, kot je je sedaj. OkupMino je opozertt mi dejstvo, -da tri leta po zaključenju dru-i ge svetovne vojne skupni anglo- j ameriški generalni štab še funkcionira. Ameriški člani štaba sO general Bradley, general Van-denberg, admiral Leahy in admiral Denfeld. "Voditelji vojne kampanje v Ameriki so obrambni tajnik Forrestal, general Kenny, senator Bridges, načelnik odseka za apropriacije, in vojni tajnik Roy ali," je rekel Višinski. "Ti in drugi pustolovci so se odprto izrekli za napade na ruska oljna polja v Batumu, Baku, Donski kotlini in industrijske pokrajine onstran Ural-skega gorovja. Amerika je v ospredju v oboroževalni tekmi. Proračun za vzdrževanje in ojačanje oboroženih sil je zvišala za skoro štiri milijarde dolarjev v tem fiskalnem letu. To je ameriški petletni načrt. Amerika. Velika Britanija in Francija so ustanovile politično-vojaški blok petih dr$av v zapadni Evropi. Besedniki teh držav so priznali, da je vojaška zveza naperjena proti Sovjetski uniji. Amerika oborožuje zapadne evropske države." Višinski je dejal, da je Amerika odgovorna, ker ni prišlo do sporazuma glede mednarodne kontrole atomske energije in znižanja oboroževanja. Sovjetska unija je za takojšnjo prepoved izdelovanja atomskega orožja, ki naj bi bila uvod v mednarodno kontrolo atomske energije. Amerika postavlja voz pred konja, ker vztraja pri zahtevi, da mora biti mednarodna kontrola ustanovljena pred prepovedjo izdelovanja atomskega o rožja. ' Pohvalil je slovanske narode Chicago. 27. sept.—Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, je v svojem govoru pred Ameriškim slovanskim kongresom v Civic Opera Housu ponovno obsodil "mrzlo vojpo" in orisal program, ki naj bi končal to vojno. Pred 3,000 poslušalci slovanskega porekla je dejal, "da sem ponosen, ker govorim pred vami." Federalnega justičnega tajnika Clarka je obdolžil blatenja Slovanov. Kritiziral je Marshal-nov načrt, ker zanika pomoč državam za takozvanim železnim zastorom. Naglasil je, da bi se moral denar iz Marshallovih skladov trošiti le za konstrukcijske namene pod administracijo Združenih narodov. « , "Slovanski narodi," je rekel Wallace, "so plačali visoko ceno v vpjni proti fašizmu. Doprinesli so večje žrtve nego Amerika in zapadna Evropa. Sedaj slišimo trditve, da ti narodi tvorijo nevarnost svetovnemu miru, da se pripravljajo za agresijo proti svojim sosedom. Amerika se bi morala pridružiti drugim članicam Združenih narodov in preprečiti oboroževanje Nemčije, zaeno pa ustaviti pomoč ko-ruptnim diktatorskim režimom v Grčiji, na Kitajskem in drugih državah." Poslanik Smith dospel v Washington Washington, D C . 27. sept .— Walter B Smith, ameriški po slanik v Moskvi, se je vrnil v Washington. Na poti iz Moskve v Washington se Je ustavil, v Parizu, kjer je imel razgovor z državnim tajnikom Marshallom o berlinski krizi Takoj po po-vratku v Washingtonu se je Smith sestal s pomožnim državnim tajnikom Robertom l>»vet-torn Kitajski komunisti zasedli mesto TVzak udareç vladi diktatorja Kaiseka Nanldng. Kitajska. 27. sept.— Komunistične sile so okupirale TSfnan, eno od najvažnejših mest v severni Kitajski. To je prestolnica province Šantung in ima pol milijona prebivalcev. Mesto je naskočila komunistična sila 130,000 mož. V bitki je bila posadka vladne armade poražena. Poročilo pravi, da nekatere enote armade še drže pozicije v hribih zunaj mesta in da bodo kmalu zdrobljene. Velika komunistična zmaga je težak udarec vladi diktatorja Čianga Kaišeka. Poveljnik vladne posadke v Tsinanu je bil general Wu Huawen. On je kapituliral in se pridružil komunistom. Nevarnost je, da bodo komunistične sile zasedle tudi Tsing-tao, pristaniščno mesto, kjer ima Amerika mornarično bazo. Enote tc sile se vale proti mestu. Gledališče v Berlinu se podrlo Berlin, 27. sept.—Gledališče v ameriškem predelu Berlina se podrlo. Poročilo pravi, da je 18 oseb izgubilo življenje, devet pa je bilo ranjenih. Ameriška vojaška policija je pomagala nemškim zdravnikom v oskrbi ra njencev. Br. Cainkarja smo pokopali.. Včeraj popoldne smo pokopali neukega glavnega predsednika Vincen-ta Cainkarja. Pogreb je bil veličastno syečaven. Od zadnjega petka zvečer je leial na mrtvaškem odru v dvorani SNPJ, kjer so ga v soboto in v nedeljo obiskale velike trume članstva jednote in drugih prijateljev, da se od njega zadnjič pošlo ve. Po i/ono je priilo zlasti veliko članov in članic zadnjo nedeljo. Prihajali so ves dan, od devetih dopoldne do poznegep večera. Prišli so tudi iz Shebqygana, Milwaukeeja, Waukega• na, La Salla, Garyja in iz drugih mest. Prišli so v velikem številu od blizu in daleč tudi v pondeljek na pogreb. Številna društva in federacije in krožki in posamezni člani so izrazili 9Voje simpatije druiini in jed noti telegrafično in naročili vence. In krasnih vencev in šopkov je bilo čez SO. Sredi teh vencev, ki so krasili vso dvorano, je počival in spaval večno spanje naš visoko cenjeni in priljubljeni Vincent Cainkar, ob čijega smrti in pogrebu se je orosilo marsikatero oko.—Več o pogrebu jutri. Politična kriza zajela Albanijo Posledica spora z maršalom Titom Belgred. 27. sept.—Albanijo je zajela politična in ekonomska kriza po izjavi neke osebe, ki je dospela v Belgrad iz Tirane. Albanskemu ljudstvu preti stradanje prihodnjo zimo. Kriza je posledica spora med Albanijo in maršalom Titom, predsednikom jugoslovanske vlade. Država se je postavila na stran Kominforme, ko je sled-nja^nedavno obsodila Tita in druge voditelje jugoslovanske komunistične stranke in jih obdolžila, da so se izneverili Marks-Leninovi liniji. Albanski voditelji «to se odločili, da bodo korskali z Rusijo in drugimi članicami Kominforme proti Titu. Odredili so izgon članov jugoslovanskih misij iz Albanije. Zdaj je Albanija v bistvu odrezana od Jugoslavije, od katere je prejemala pomoč. Poročilo pravi, da je bilo sedem članov albanskega parlamenta aretiranih in ustreljenih. Domače vesti Sfi V bolnišnici Baggaley, Pa. — Nedavno je zbolel Joseph Dablouk st. in bil zadnjj četrtek odpeljan v državno bolnišnico v Preson. Društvo 318 SNPJ. katerega je ustanovni član. mu želi hitrega okrevanja, enako tudi številni prijatelji. Is Clevelasda Oleveland — Po dolgi bolezni je umrla Mary Lunder, rojena Doles, stara 64 let, 0oma iz vasi Mahneti pri Cerknici, v Ameriki 42 let, članica društva 5 Podiranje tovarn v Porurju Britske oblasti ignorirale poročilo komisije Frankfurt, Nemčila. 27. sept. —Dr. John Crane, direktor ameriškega raziskovalnega odbore, se je vrnil v Fiankfurt iz Po-rucja. Poročal je, da so britske oblasti pospešile podiranje tovarn v Porurju, čeprav jim je ameriška komisijs, katere načel« V poročilu, katero je komisijs SNPJ, tri hčer«, dta vnuka in predložila predsedniku Truma- Justični tajnik Clerk misli, da ker so kritizirali vlado, katere . . . „ ,„ . 1T predsednik je general Enver J^nPetscheiz Collin woods. U-Hodža. Poročilo dostavlja, da Je mrl Jo,*Ph Marinčič, star 63 let, SNPJ. Tukaj zapufca dva slno- nlk je bil Norman H, Collison, va Stevena, ki je tajnik dru odsvetovala podiranje tovarn, štva 3 SDZ, in AdolpluC ki je predsednik društva jConcordiens1 SNPJ, tri hčere, ---------- brata Andrejam pa tudi brata. Mož ji je umrl pred 11 leti/—V Collinwoodu je naglo umrl radi arčne kapi John NovaseJ st., star 68 let, doma iz fare Velika dolina, član ABZ, SDZ in SMZ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in tri vnuke, v New Yorku pa brata Georgea. —Iz bolnišnice se Je vrnila Mary Sustaršič iz Euclida.—Poročila sta se Steve Valenčič in Lillian George Pirinsky aretiran v Chicagu p Krzycki označil aretacijo za politični manever Chicago. 27. sept. —■ George Pirinsky, ekaefcutivni tajnik A-meriškega slovanskega kongre se, je bil aretiran v hotelu Ste-vensu na obtožbo, da je član komunistične stranke. Aretacijo je odredil imigracijski komisar v Washingtonu. Federalni justični department je dejal, da je Pirinsky postal Član komunistične stranke, ko je prišel v Ameriko iz Bolgarije I. 1926. Ker ni ameriški državljan, je izpostavljen deporta-ciji. Pirinsky je bil izpuščen, ko je njegov odvetnik položil poroštvo tisoč dolarjev. Aretiran je bU tik pred otvoritvijo četrte konvencije Ameriškega slovanskega kongresa v hotelu Stevcnsu. Leo Krzycki, predsednik kon gresa, je dejal, da je aretacija prozoren političen manever Trumanovc administracije In ustrahovanje Amerlkancev slovanskega porekla. Krzycki je bil podpredsednik unije Amalgamated Clothing Workers CIO. "Deportacijska blaznost proti v tujini rojenim Amerikancem je podprodukt divje tekme med Trumanom in Deweyjem, kdo bo hitreje in bolje dovršil likvidacijo sporeda civilnih pravic, tradicionalnega načina ameriškega življenja," Je rekel Krxy-cfel. "Pirinsky je, odkar je v Ameriki, vedno delal za najboljše interese te dežele Ako be s departaetjo Btofctakpja po« vtročil strah in neenotnost med F*1* •eeteMitev podiranja tovarn v interesu |)^ar- shallovega načrta In ekonfmske-' Amerikanci slovanskega porek ga okrevanja zapadne Evrope.'. .. Z, . , . . , t ,. „ v , • kongres, ki reprezentlra stotlso. Crane je dejal, da tudi Francozi ^„jh in patriotičnih slo- venskih Amerlkancev, bo ojačll svoje vrste v borbi zs mir, Izo- ZADEVA BERLINSKE BLOKADE PRED skupščino Sovjetska unija obdol-. $ena ogroienja mednarodnega miru ZAPADNE DR2AVE PRETRGALE POGAJANJA Waahlngton. D. C., 27. sept.— Amerika, Velika Britanija in Francija su formalno obdolžile Sovjetsko unijo ogroienja med-ua rod nega miru, ker noče preklicati blokade zapadnega Berlina, in da so zadevo predložile skupščini in varnostnemu svetu Združenih narodov. Obdolžltev je v skupni noti vlad treh zapadmh držav, katero je državni department izročil sovjetskemu poslaništvu v Wa-šhingtonu. Nota tudi očita sovjetski vladi, da se ni držala do govora glede preklica berlinske blokade, ki je bil sklenjen na konferenci med poslaniki zapad-nih držav, premlerjem Stalinom in zunanjim ministrom Moloto-vom v Moskvi. Nota poudarja, da je Rusija odgovorna za poostritev berlinske krise. Prišla je v fazo, ki ogroža mednarodni 'mir in varnost. Zapadne države so oposoriie Sovjetsko unijo, da si pridrževa-jo vse pravice glede podvsetja korakov za vzdrževanje svojega položaja v Berlinu. Storile bodo ppti ebne korake, da Sovjetska linija ne bo dosegla določenega cilja, ki je absolutna kon trola političnega, ekonomskega tn socialnega življenja prebival-v Barlina jn inkuj poradja me- v sovjetsko cono, Psrls. 27. sept.—Amerika, Ve- podirajo tovarne v svoji okupa< cijski coni. bilo več sto oseb, med temi mnogo časnikarjev, aretiranih v Albaniji. Proračun za repatriad-jo beguncev odobren Ženeva, Švica, 27. sept. — Člani eksekutlvnega sveta mednarodne organizacije ze begunce so odobrili proračun $825,-660,000 za financiranje repatria-cije beguncev. Vsota $155.000,-000 bo potrošena v sedanjem fiskalnem letu. Francija se ne strinja z ameriškim predlogom Pariz, 27. sept. — Zunanji u-rad je naznanil, da se Francija ne strinjs z ameriškim predlogom. ki predvideva omejitev plačevanja nemških reparacij. Izjavil je, da Je v konfliktu z interesi Francije. JUSTIČNI DEPARTMENT NAZNANIL PREISKAVO PROTI KOMPANUI Chicago, 27. sept. — Proti-trustna divizija federalnega justičnega departmenta je nazna-nila preiskavo proti E I. Du Pont de Nemours 6c Co, industrijskemu imperiju. Federalna veleporota je dobila tone doku mentov, ki dokazujejo zvezo med tem imperijem in največjimi korporacijemi v deželi. Mellvtlle C Willlama, načelnik protitrustnega urada v Chicagu, Je razkril, da bo kompe-nija obdolžena monopolizma, ker poseduje delnice drugih kompamj, in oviranja konkurence Pet kompamj je dobilo sodne pozivnice Te so C^eral Motor Corp., North American Aviation Co., United States Rubber Co . Ethyl Corp. in Kinetic Chemicals Co. Pozivnice so bile izde ne, ne pa izročene, tudi proti Bendix Aviation Corp.. Remington Arms Co., Chriatiana Securities Co., General Industries Co in Rubber Securities Co Kom pan i je bodo mors le izročiti vsa poslovne rekorde federalni veleporoti v Chicagu E. I du Pont de Nemours & Co. je bila ustanovljena I. 1919 O-na poseduje in obrat»JJ* tovarn v 25 drŽavah. doma iz Kaminja pri Dobrniču, Dolenjsko, v Ameriki 45 let, član ABZ. Zapušča ženo, dve hčeri, vnuke, brata Franka in sestro Mary Barle, v starem kraju pa brata in sestro.—-Pri družini Joe Gabrowshek v Collinwoodu so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko,—Iz bolniš niče se je vrnila Rose Koren 'Iz Collinwooda.—V bližnji Genevi sta se poročila William Glavač in Elsie Mavko. V bolnišnici Girard, O.—Frank I^šnak sc je podal v bolnišnico St. Eliza beth, Youngstown, kjer se Je moral podvreči o|wraciji na nogi. Komisija se je izrekla proti podiranju tovarn. Naglasila Je, da morajo tovarne izdelovatj blago za zapadne evropske države. bilje in demokracijo." Progresivci ugrabljeni v Georgiji Augusta. Ga, 27. sept. Pet delavcev za progresivno sti etiko je bilo ugrabljenih iz njihovega urada v tem mestu Ugrabitelji »o jih odpeljali v bližnji Grove-town. kjer ar) jih Izpustili z grožnjo, da bodo tepeni, če se bodo vrnili v Augunto. Delavci so nabirali podpirft na peticije, da pridejo kandidati progresivne stranke na glasovnico v Georgiji. Izgnana Američana oriznala krivdo Budimpešta, Ogrska, 27. sept. - Vlada je naznanila, da sla dva Američana priznala, da sta sabotirala produkcijo ol|a na Ogrskem. Oba ala bila izgnana iz dežele in sta zdaj na Dunaju. Američana sla Paul Kuedman, predsednik Ogrsko-amerlške oljne kompanije, podružnice Staud-aid Oil Co. of New Jersey, in yjegov pomočnik George Itoa-nentine. Vlada pravi, da je Rued-man i/javll: "Držali bomo olje pod zemljo, dokler ne bo prišlo do politične spremenila* na Ogrskem." Barinentlne je pri/nal, da je dobil navodila tal Stendežd Oil Co., naj zniža produkcijo olja na Ogiikeni iz političnih raslo-gov. Togliatti govoril i na shodu Svaril je pred nevarnostjo civilne vojne Rim, 27. sept.—Palmiro Togliatti, vodja komunistične stranke, je prvič Javno nastopil po atentatu na njegovo življenje, ki je bil izvršen v juliju, Govoril je na shodu v športnem sledi-umu. Shoda se Je udeležilo čez 200,-000 ljudi. Pred shodom je bila parada po rimskih ulicah. Komunisti so prišli v Rim iz vseh kiajev Italije, Piiptdjall so Jih posebni vlaki In avtobusi. Togliatti je opozoril svoje pristaše na nevarnost izbruha civil ne vojne, mednarodni konflikt in dviganje fašizma. Govoril je /. močnim glasom in staro energijo. KAMPANJA PROGRESIVCEV ZA REGISTRACIJO NOVIH VOULCEV I la, se moti. Ameriški slovanskimi"» Britanija in Francija so pretrgale pogajanja z Rusijo gle de bloklisnega Berlina. Naznanile so, da Je zadeva sedaj pred organizacijo Združenih narodov, Ameriški državni tajnik Mar-shall, britski zunanji minister Bevln in francoski zunanji minister Schuman so sestali na konferenci in zaključili, da ruski odgovor na note zapadnlh držav, ki so bile dostavljene sovjetski vladi 22. septembra, nI zadovo Ijlv. Zavrnili so tudi ruske pogoje za preklic blokade Berlina. Pogoji so bili: Rusija vztraja pri zahtevi glede kontrole letalskega prometa med Berlinom in zapadnu Nemčijo. kakor tudi kontrole cest, železnic In vodnih poti. Dogovor, sklenjen v Moskvi v avgustu med Sovjetsko unijo in zapadnimi državami, nanašajoč «e na ustanovitev finančnega od bora Milih velesil in reguliranje ter kontrojo izključno ruskega denarstva In funkcij odbore, mora biti uveljavljen. Rusija je za kontrolo trgovine |xi štirih velesilah med Berlinom in zapadno Nemčijo in drugimi državami s primernimi do vbijenji, Sovjetska vlada je obdolžila zapadne države kršenja v Pols-dainu sklenjenega dogovora, ko so vrgle v obtok separatno de-narslvo in se odločile za rezko-tanje Nemčije. Ruski odgovor le bil blokada zapadnega Ber lina. Poiar v Hongkongu zahteval ¡35 irtev Hongkong, 27 sept. — Dozne ve se. da ja 135 ljudi zgorelo v požaru, ki je uničil skladišče Wing On Co Reševalno mo Štvo K našlo trupla 115 žrtev. Povzročena škoda zneša čez 14,000.000 Ta je bil najbolj tragičen požar v zgodovini Hong-1 konga New York. — Progresivna stranka je določila teden od 27 septembra do 2 oktobra za "te-der novih volilcev". Zadevno na/nanilo je objavil C B Baldwin. tajnik stranke In direktor volilne kampanje Namen je pospešitev registracije 20,000,000 potencionslnih volilcev v starosti 21 do 30 let Med Umi je 8.000,000 oseb. ki so dosegle kongresnih ma letoma kandidata progresivne stranke," je rekel Maldwin "Mladina m zaveda, da ji le progresivna stranka lahko pomaga pri reševanju njenih problemov. Teden novih volilcev je bil določen na priporočile grup mladih progresivcev." Baldwin je ne/nanil, da bo senator Glen H Taylor, podpred volilno starost po,sedniškl kandidat progresivne volitvah pred dve-| strsnka. obiskal m*»ta v vseh dtJavah od vzhodne do /apadn "Pokazati hočemo demokra I obaJe in govoril na shodih Vo torn in republikancem, da ame lilno kampanjo bo zaključil * riška mladina podpira Henryja svoji državi Idaho t govorom I A Wallaces, predsedniškega novembre rzvajanje odredbe 'frhovnega sodišča Charnpalgm Nil., 27 sept.« Okrožno sodišče je izdalo odlok glede izvajanja odredbe federalnega vrhovnega sodllča. ki prepoveduje veiski jauik v ljudskih šolah Odlok je rezultat tožbe, katero )e vložila proti šolskemu odboiu mi s, Vashti McCollum. žena profesorja na državni univerzi V to/bi je trdila, da je bil njen edini sinček v zadregi, ker ne ni udeleževal ver skega pouka v ljudski šoli Vrhovno sodišče je odločilo, da Je verakl pouk v ljudskih šolah kršenje določbe u»ta\« glede ločitve cerkve od jdižave. PROSVETA FBOSVKTA _LJ 1 ........* " Slnàovi Besed* stareg* wcitli- sUčnega Agitatorja i y,4 M* Hermlnie. Dane« dežuje, zato n« morem nadaljevati z barvanjem hiše m tako aern vzel pero v roke, da napišem nekaj vrat v našo Proaveto. Morda bo kdo rekel, kako da še niaem iz-gotovi! g barvanjem, češ da sem še nad mesec dni pri tem delu, toda človek, ki hoče biti povsod, kjer ae ah« j a jo ljudje, nima če časa za svoje delo. Najprvo ae naj ¿iotakngm proslave 40-letnice društva 08 SNPJ, ki se ie vršila 6. septembra v Revolta kolomjalnih sužnjev t Iz jugovzhodne Azija še nekaj čaaa prihajajo glaaovi o novi re-voltl zasužnjenih kolonijalnih narodov. Na 6elu te revolte so baje komunisti. Ker je dsnes vsakdo "komuaiat", ki se upira reakciji, imperializmu ali kapitalizmu, kakor tudi vsakdo, ki ae bori za svobodo zasužnjenih narodov, je to verjetno. Jugovzhodna Azija — zlasti Java, Indokina In Burm^r^rôe te kolonije so se dvignile proti svojim imperialističnim gospodar jem takoj po akrahiranju japonskih armad, ki »o jih bile "osvobodile" izpod pete angleških, francoskih in holandskih kolonijalnih oblasti. Japonska invazija je tamkajšnje kolonijalne narode sicer rešila iz klešč evropskih impérialistov, toda ti zasužnjeni narodi so bili veseli tudi japonskega poraza. V Burmi, Indokini In na Javi ter Samatri so se zasužnjene mase vrgle s vso energijo v boj za narodno neodvisnost, toda v tem boju so uspeli do zdaj le Burmanci. De se indokincem in Indonezom U boj ni posrečil, je predvsem zasluga Amerike, ki je podprla evropske impérialiste z orožjem, ladjami, denarjem in diplomacijo ter poskrbela, da so takoj po vojni lahko poslali svoje oborožene sile nsd rebelne in za svobodo boroée se kolonijalne narode. Predvsem se imajo Ameriki za hvaliti francoaki in holandski Impérialiste da so se lahko ponov no vrnili v Indokino in Indonezijo. Ce bi jim Amerika ne bila dala na razpolago orožje in trsnsportnih ladij in latal, s kateri mi je prevonla in oborožila njih osvajalne armade, da so lahko ponovno-okupirale kolonije, t>i bila danes po vsej jugovzhodni Aziji precej drugačna situacija. Najbrie bi bika drugačna situa dja tudi na Kitajskem, kjer Še vadno divja civilna vojna. Ka kor vso kaže, bo U civilna vojfts še divjala, kakor tudi revolte po jugovzhodni Aziji. •• ★ i , 1 ■ • Medtem ko je francoska Indokina že več mesecev zavita v nepredirno temo in ni od tam skoraj nikakih poročil, so druge točke jugovzhodne Azije več ali manj odprta knjiga. Zadnje tedne so prihajala poročila iz Malaje o angleškem zatiranju "komunistične" reVolte med UmkaJinjimi sužnji Ensko smo čitali tudi o komu nUtičnlh revoltah v Burmi in na Javi. Na Javi so komunisti pred dobrim tednom proklamirali svojo "republiko" in zavzeli mesto Madiun, ki leži med Jagjakarto in Surabajem v vzhodni polovic otoka. Oglejmo si nekoliko te kolonije in ksj sa dogaja v njih. i , « j • i Burma je po vojni dobila svojo neodvisnost od Anglija Ta neodvisnost je le politična, kajti sngleški kapital je ostal zasidran in tudi zavarovan v Burmi. Pri sklepanju pogodbe gleda neod vianosti se je provlzorlčna burmanska vlada obvezala, da bo pro-tektirala angleški kapital. Pod Um pogojem ji je angleška deta v ska vlada tudi priznala neodvisnost. To pa ni bilo všeč levičarskim elementom, ki so pod vodstvom komunistov pričali s oboroženo borbo proti centristični provizo-rlčni vladi, ki Je pozneje postala tudi prava legalna vlada. Levi éerji so se postsvili na stališča, ds se mors Burma osvoboditi tu di vseh gospodarskih verig, to je pognati angleški kapital is dežele in ae naslonila na — Rusijo. To reyolueionarno gibanje je oči vidno dokaj močno, ker ima pod svojo kontrolo večjo pokra jI no spodnje Burme. Vlada je proti revolucionarjem poslala vae svoje oborožene sila, kstere pa jim ne morajo do Živega. Nedavno je del te armade, menda cela brigada, tudi prešel na stran rebelev. Vdarec za armado in vlado je bil tudi v tem, ker Je bi prejšnji teden U Tin Tut, poveljnik oboroženih sil v Južni Bur mi. umorjen z atentatom. PBOßVITA TOREK, 2& SCPTEMBRA 1948 l "Komunistična revolucija", v resnici revolta brezpravnih suž njev, dela veliko preglavico tudi angleški kolonljalnl oblasti na Malajih. Angleško vojaštvo zatira to revolto še dalj čaaa. Pred nekaj tedni J* Anglija tja poslala močna vojaška ojačenja s najmodernejšo bojno opremo — tanki In letali in ognjemeti in podobno parafernalijo. Kolonijalne četi* zdaj Iščejo gerilce po džunglah in akalnalih duplinah, Izmed vseh poseščin jugovzhodni Aziji je Malaja edina točka, kjer se je po vojni ohranila angleška oblast Tako zvane "Malajske države", pet po številu, so pod nominalno oblastjo domačih fevdalnih sultanov, resnična oblast pa je v Londonu. Polog ne preglednih dŽungel slovi Malaja na i/redno bogatih kavčukarskih plantažah in kuaitrskih rudnikih, ki so prave zlate majhne. It njih so angleški kapitalisti irprcšall že bajna bngastvs. Delsvcl na plantažah in v rudnikih so pravi sužnji, povsem brezpravna in kulijsko plačana para Zato tudi te "komunistične" revolte. Poalavje taae Je tudi Indonezija, kjer je poleg angleškega in ameriškega kapitala na prvem mcatu zasidran holandski kapital Po porazu Japonske Je borbo za neodvisnost izpod holandske nadvlade dvignila predvsem Java. eden najbogatejših otokov na vse) obli s okrog 45 milijonov prebivalstva Bogata sta sicer tudi otoka Borneo in Sumatra, toda Java je krona Indonezije, kakor tudi holandskega imperija. Takoj po vojni je kazalo, da se Iv» lnd<»noslja otresla kolonijalne nadvlade in postala neodvisna Da ae to ni igodllo. ae imajo Indonezi zahvaliti predvaem Ameriki in Angliji. Amertkt v tam, ker je holandske imperialiale zalotila s vaem potrebnim oroftjen in tranaportom in irvetbala tudi število vojakov, slaati letalcev in pomorščakov, povrhu pa jih še zalotili s težkimi milijoni. da so ae lahko zopet ratkoračili v Indoneziji in t orožjem pričeli krotiti svobodoželjne Javance Angliji pa ae imajo zahvaliti v tem. ker je Javance in Sumatrlčane drtala za grlo s svo I le imperialisti. Moon Runu. Društvo it. 86 je bito ustanovljeno mesee pozneje kot naše društvo št. 87 SNPJ (1906). Društvo smo ustanovili stsri člani od št. 23, in sicer 66 po številu s 29 novimi člani. Na proslavi št. 88 je bil tudi ustanovitelj, čigar ime sem pozabil, ki je sedsj pri drugem društvu. Ko je bil poklican k besedi, je zanimivo in počasi povedal, da je pristopil k društvu 88 na prigovarjanje organizatorja, kateri mu Je dejal, da mu ne bo treba iti k «povedi dvakrat na leto, če prittopi k je-dnoti, kot je bil to običaj pri drugih slovenskih organizacijah. To mu je jeko ugajalo in tako je poatai dober član SNPJ. Za njim je govoril predaednik federacije za zapadno Penno Anton 6pčič, kateri je poudaril, da je danes pray tako važno, da se držimo principov SNPJ, kot v preteklosti, katere so nam začrtali nafti pionirji. Govornik je tudi imel pogum in povedal navzočim, da je potrebno delati za progreaivn^itrapko in njene kandidate. Nastopila je tudi sestra Pra|nikar in klicala delavstvo v boj za pravične razmere. Ambrožičeva hčerka pa je deklamirala v počast ustanoviteljem in SNPJ. Program je vodil Jack Ambrožič, sestra Oo rup, dolgoletna tajnica, pa je podala poročilo o poslovanju društva.. To je vse, kar mi je ostalo v spominu od te proalave, In pa nekaj, kar je govoril upravnik Proavete F. Godina. Apeliral je na mladino, naj bolje agitira za jednoto, katera je delavska usta-novs, zsto bi morali biti vsi ponosni na njo in njene pionirje, kateri so že pred 40 leti spo-zali, da se delavstvo mora oprijeti zadružništva. Danes se te id4)e uresničujejo po svetu. Da lje je rekel, da ne more noben Meaija delavstva popolnoma o-svobodlti kar čas n<4. Takega mnenja so bili tudi naši stari voditelji kot Kristan. Zsvertnik in drugi, kateri so ljudstvu odgovarjali, da je &0 let kratka doba za ustvarjenje preobratov, posebno če imamo v mislih, ds se človek bori za bolj II sistem in večji kos kruha ie tisočletja Sadsj pa naj jaz o tam malo komentirsm. Br. Godinu je imel naU>rže v mislih vodit« lje progresivne stranke in Henryja Wallaces, ko je omenil Mojzescff Resnica Je, da Wallace tam ne more narediti is pekla nebesa, ampak če ga ljudje podprejo In obdržijo progresivno stranko, bo Wallace še dober, energičen In sposoben voditelj, ter bo ostal v spominu še bodočim gtrsraci Jam Michaala Oross, star 7 lat. ki Je pred kratkim prispel t Near York s grupo resselJencev. atojl pred svertnjakom in opasuje ujete Hvali. Večino svojega šlvljenjs Je prebil v koncentracijskih taboriščih. Njegovo potovanja v Ameriko Jo financirala organised J a United Jewish Appeal. upravičeni do te časti, ker se, borijo že 50 let za program, ki si ga je osvojila progresivna stranka na konvenciji v Phila-delphiji. Toda, zakaj bi se radi tega jezili? Američanom beseda "socializem" smrdi kot dihur in niso nikdar hoteli ničesar slišati o kakem «oeialiamu. Podpisani ima zadosti izkušenj v teku svojega 45-letnega bivanja v tej deželi. Ves ta čas nisem nikdsr ničesar drugega prijaoročal in agitiral kot sa socializem. Kolikd smo dosegli, /am je dobro znano. Pokojni Eugene Debs je prejel 1. 1904 par sto tisoč glasov, leta 1908 okrog pol milijona, 1. 1912 pa so glasovi zanj narasti! ns 900,000. Da jih tedaj ni dobil več, menijo socialisti, je vzrok, ker je kandidiral na listi tretje stranke Teddy Roosevelt, kateri je tudi prejel nekaj milijonov glasov. Leta 1916 pa ni kandidiral Debs, marveč Benson in Kirkpatrick. Tadaj je bila vojna nevarnost in ljudje so volili za Wilsons, da nas bo otel pred vojno. Posle dice ps so vam znane. Leta 1920 je bil Dabs noml-nlran za predsedniškegs kandidata v ječi, v kateri je presedel dva leti in pol rsdi agitacije proti vojni. Tedaj je prejel 920,-000 glaaov. Mnogi so volili zanj, ker so bili pacifisti. Leta 1924 so socialisti podprli gibanje za tretjo strsnko in sgitlrali za' liberalnega LaFollata, kateri je prejel 5,000,000 glasov. Po vo-litvsh se ljudje niso več zanimali za tretjo strsnko, ker je dobila premalo glssov, odvrnila pa jih je od tretja stranke tudi prosperiteta "molčečega" Coo-iidgea in straienje klanovcev. Za tem so 811 socialisti zopet v samostojno akcijo z Debsem na čelu, toda nesrečs je hotela, da Je mož umrl 1. 1926 in socla listi so ostali brez voditelja. Na Prav lahko se zjfndl, da vse nsčine so ukrepali in iskali lahko prav Wallace pripomore Mesijo, končno pa so ga Iztak do obrata. nili v New Yorku v osebi Nor- Socialisti so mnenja, da s» oni mana Thomasa. On je bil tedsj jo "osv. bodilno" armado, katero je ojačila tudi s poraženimi Japonci. dokler ni Holandaka na vozila tja dovolj svojega vojaštva Holsndsks Je potem slcet pristala ne nekak "kompromis*, to Je, da Indonezija postane "enakopravni del" holsndskegs imperij«, notranje "neodvisna*. Holandski imperialisti ao se potem ske-ssll in pričeli t manevri, ki ae Še nadaljujejo In katerih cilj je zopetne vzpostavitev popolne kolonijalne oblasti brez kskine "notranje neodvisnosti". Pri fcrsem tem imajo oporo s stisni Anglije in več ali manj tudi Antike Javangi sploh predvsem dolle smeriško diplomacijo, da je kriva, da niso dobili neodvisnosti. Ker je velika motnost, ds bodo Holandci zopet dobili, popolno oblast nad vso Indonezijo, so H pred neksj tedni združile v ljudski fronti vse delavske organiSscije obenem š komuni«tl in so-etalistl kakor tudi nekaterimi Siugiml nacionalističnimi skupi nami Rocislisti so se sploh adrutli s komunist Ctij (s ljudska fronte je osvoboditev Indonetije imod imperialističnega Jarma Kot prvo poglavje te nove "fcomunfttitne" borbe je proglasitev 'republike" v mestu Msdiunu Proti tem upornikom je provl-zmična mdnneška vlada nastopila t oboroženo stU^kar pomeni, da ae bodo Javanei klali med aeboj Od tega bodo imeli dobiček pastor metodistovske cerkve na Peti aveniji v New Yorku. Leta 1917, ko je Amerika vstopila v vojno, je dobil Thomas nalog, da mora v cerkvi agitirati za vojno, ker pa je bil po mišljenju pacifist, se je temu uprl in zapustil svojo cerkev. Za to njegovo odločitev so ga nejtateri socialisti takoj smatrali za velikega heroja in ga vabili v socialistično stranko. In res se je povabilu odzval. Leta 1928 sem bil delegat na konvenciji socialistične stranke, katera sc je vršila v New Yorku. Neki drug Američan in jaz sva zastopala članstvo iz okraja Westmoreland. Na tej konvenciji smo Thomasa nominirali za predsedniškega kandidata na socialistični listi, za podpredsednika ps Jamesa Maurerja iz Readings, Pa., kateri je bil izvoljen trikrat zaporedoma v državi Penni. On je bij tudi 17 let predsednik ALF v državi Penn sy Ivani j i itd. Maurer je bil eden glavnih, ki je na konvenciji podpiral Thomasa za predsedniške ga kandidata. Še sedaj, mi je v spominu, ko je dejal, da je Tho-maa pristopil k socialistični stranki v času, ko so vsi "yellow" socialisti zapuščali stranko zaradi njene deklaracija proti vojni, dočira je Thomas zapuatil svojo faro, ker ni hotel pridigo» vati za vojno, ter pristopil k stranki, ki je bila proti vojni. ' Leta 1928 Thomas ni prejel veliko glasov, ker ni bil tedaj še dovolj poznan. Leta 1932 pa je bila kriza in ljudje Rooseval tu še niso dovolj zsupali, zato je dobil Thomas 884,781 glasov. Ko pa je Roosevelt pričel uvajati sclslne reforme, so pričeli mnogi zapuščati socialistično strsnko, nss, ki ps nismo hoteli voliti za Roosevelts, so pa zmer- L "T* bosta J nas 13. jali. Socialistične stranke smo ftallace in se držali Uudi 1. 1936 in podpi- " sani je agitirsl sa aocutfigUčne kandidate. Vendar pa je niLnaš trud zaman, kajti Norman Thp-mas je dobil ie samo 187,780 glasov. To pa mi je vzelo pogum, kakor tudi mnogim drugim. Leta 1940 pa sem tudi jaz glasoval za Roosevelta, prav tak 1. 1944. To sem storil tudi zato, ker se je jx>javil v stranki razdor in radi Thomasove hladnosti do Slovanov. Leta 1940 je dobil še manj glasov kot 1. 1936, namreč 116,063, a leta 1944 pa še samo 86,518. Mene je tudi silno vznemirila Thomasova agitacija in napadanje Rusije in Jugoslavije- Ali je Stalin za^el vojno?, Ali Tito? (Konec prihodnjič) Anion Zerslk. oktol^aT1 Chicago. UV—Z radostjo naznanjam, da je 22. warda Stara ženica ne dobi denarja od ikofa sopisu, ki se drži bolj srednje poti, a so mi ga poslali nscaj in svetovali, naj ga pošljem v pri>, občitev Prosveti ali Enakoprav-noati. Najprvo naj povem, da sem prejela časopis iz Minnesote, v katerem je pisano o škofu dr. Rožmanu. Čitajoč o škofu mi je prišla na misel moja mati, katera je ¿e 89 let stara in živi v starem kraju. Moja mati je imela brsta Josipa Zalokarja, ki je bil župnik v Bridgevillu, Pa., in ustanovitelj cerkve Marije Vnebozetj«. Ker pa so v Zedinjenih državah katoliške župnije večinoma pe-tične, je imel tudi moj stric precej tisočakov, za katere pa je prosil Anton Jeglič, ljubljanski škof,N namreč naj da denar ža škofove zavode. Stric je res del denar v znesku $20,000 (to je bilo pred 40 leti), toda pod pogojem, da od obresti toge denarji, študirata dva sorodnika za duhovniški stan. In res sta se dva iz-študirala do 1. 1918. ' Leta 1920 pa je škof pisal moji materi, da že dve leti ni prosil noben dijek za podporo, mati pa si je mislila, se bodo pa obresti zbrale, ki pripadajo sorodnikov, če ni študentov. Leta 1931 pa je pisala škofu Rožmanu za obresti, ki so se nabrale v teh letih, zaeno pa mu je priporočila vnuka, da ga sprejme v se-minišče, ker je želel lzšolsti se za duhovnika. Škof je na to piamo odgovoril, da je država pobrala dener in ne plačuje obresti, kakor hi tro pa bo pričala plačevati obresti, bo vnuk sprejet v šolo. Mati, četudi preprosta kmečka žena, ima dober razum in verja me ie, kar je mogoče verjeti, in vedela je, da je denar v Škofijskih zavodih. Mati piie med drugim, da je brst ta denar obljubil njej, ker je morala stradati na domu, samo da se je izučil on za duhovnika. Ko je dal denar škofu. ni nasprotovala, kajti je zelo pobožna žona, kljub temu pa piše, da bo ie nekaj čaaa proeila, "potem jih bom pa ozmerjala, četudi me zaprejo." Jennle Joka. gala v kontestu v prodaji mifpv-nih bondov za državno progre sivno stranko. V kon testu je bilo nad 60 wftrdnih in predr mestnik organizacij. K on test sa je vršil 8 jasroto, da tiste tri warde all predmestne organizacije, ki prodajo proporčno po članstvu in nad določeno kvoto največ mirovnih bondov, bodo imela privilegij aranžirati shad, na katerim bo Wallace glavni govornik. Naša wardns organizacija je v tem kon testu zmagala in bomo aranžirali velik shod, k! se bo vršil v petek, IS. oktobra, v Sokolski dvorani, 2945 So. Kedzie ave. t V mislih smo imeli, da -bomo dobili dvorano v Pilsen-parku, ker je p« že oddana, se ja nam končno posreči ho dobiti drugo največjo To je 9okol-Chicago-dvor«na. Na govorniškem programu bojo poleg Wallacee in Taylojja nastopili tudi kandidatje, ki kandidirajo v državno posta vod a j no zbornico in zvezni kongres na Usti progresivne stranke. Povabljenih je tudi nekaj pevskih zborov, in sicer češsi pevski zbor'Lira in slovenski pevski zbor Prešeren. Velika atrakcija bo tudi naetop ukrajinskih pev-oev in pleaaloev, to je tistih, ki so nastopili na zadnjem WaUa-oevera shodu v Wrigley Fieldu, kjer so bili deležni tako gromo-vitega aplavza. Za ta bogat govorniški in kulturni program je določena salo nizka vstopnina, in sicer samo £0 centov. Iskreno priporočam, da «i nabavite, vstopnice takoj, ker drugače bqr ste lahko prepozni. . Kdor bp, prej prišel, boljši sedež, bo dobil. '. Vstopnice lahko dobite, dokler .ne bodo razprodan«, pri, podpisanem u jjkd&d nih, kakor tudi pri D, J. LotricnJ, v. Jugoslovanski hranilnici in posojilnici, 2610 S. Lawndale ave. . V Organ's!rani delavci In delavko lina e Now York« sa «prtaortll svoje vrste demonstracijo, da sortjo lavnoat. da ao njihove sakteve sa vtfcjo plačo upravičen* Delavk« ao sa oblekle v staromodne oblek», napis pa postavile na kslssslj. kar snail, da sa delodajalci starafcspttnl glede plai. I Reakcija je s polno piro delu za tretjo svetovno vojno in postopoma uvaja fašizem v tej naši deželi. Edino upanje za preprečitev vojne in fašizma ja progresivna stranka, Sodelujte žnjo, dokler nI prepozno! U Zor ko. pevca Milostiča i - . 1.3 , ,, Clevaland. — Jugoslovanski o-perni in koncertni peyec Tomi» slav A. Milostjl bo imel koncert v nedelio, 3. oktobra v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clsir sv«. , , G. Milostič ge Izreden pevec in kdor ga je enkrat slišal, želi, d« ga zopet sliši- On je prepeval na vseh velikih odrih v Ji4' ni Ameriki in bil na glatu kot eden prvih basistov. Veliko poznanja je žel tu<*i v Californiji. Koncert prireja Narodno vi-ječe ameriških Hrvatov in Hrvatic. Udeležite se koncerta v li velikem številu! Obd or. Listnica uredništva Elasirs. N. Y- F. lt-Kcr že več let ne delate v premogovni industriji, nista upravičeni do Penzij« iz premogerskega bla» ginjakega sklada UMW ali FMW. Do te penzije $100 na mesee ao upravičeni Ig oni unijaki premo-garji. ki ao • » 28. Chicago, Ul ................— ........... 75.00 H M 2T. M Arcadia, Kans................... ............. 1100 ,, M 30. H .Sharon. Pa.-............................ ............ 42.00 * n n 48. M Cleveland, Ohio .................... ............ 26.66 n N 46, 99 La Salle. Q).......................... ............ 25.00 H f 54, M Chicaao. I1L\........................ ............ 6.00 u H 56. „ Milwaukee, Wis................... ............. 25.00 M M 58. H Brooklyn. N. Y................... ............. 60.00 H H 73, 99 Herminle, Pa. ........................ ......... 45.00 M M 81, H Chisholm, Minn.................... ............. 35.86 N N 66, N Auburn, 111. .................... .........22.06 i. * " wo, H " inStSliV Pa. ....................... ............. 25.00 Druálvo ttev. 8. SNPJ,—Cleveland, Ohio I, 27. 20, 88. 48. \ ' .x lb Pittoburg, K«ms.....„ Frontanac, Kans..... Thomas, W. Va. Ambridge, Pa. ......... Barberton, Ohio ........ Midway, Pa. .....^. liucR^ttf oa^o• ** n^lM Kans....... Greensboro. Pa......... Chishohn, Minn. .;.... Waukegan, IB: ........ Forest City, • Pfl^..... Klein. Montana......... Strabane, Pa............. York Hun. Pa.......... Cliff Mine, Pa. .......... Linton, ind. ....... Milwaukee, Wis...... Nokomis, IU. ........... Mansfield, 6hlo ....... Farmington. II!....... Helper, Utah ........... Walsenburg, Colo. Buhl. Miflin.............. Export, Pa,............. Chisholm, ,Mlnn....... Gowanda, N. Y........................................ Sheboygan, Wis. ................-.................... Arma. Kansaa .w................................... Sand Cottle«. Mont......................-........ Detroit, Mich. ..................................... Indiana Harbor, Ind. ............................. Belleville, 111 ........................................... Johnstown, Pa..................................... Odsek druitva itev. 10« SNPJ, Imperial, P«.------------------...,--------- Progreaivna Slovene; krotek Itey. i8y/U •«Me.' III....-.....,............ Jugosl. sam. pod porno druitvo Eirja, Chicago, UI-j................. Fred A. Vider (prodana knjllicej.'Ch^fcgo. TO................................ Joha Skoda. Unianlown. P«.^.^!^...»;^..'..^...;............................... Lovrone Proselj, Troy, Wlo.....a.....^„..J.^.................................. Valentin Virttch, Milwaukee, Via?—...............*.............. Jacob Eozic, Milwaukee, Wis. ------------------j....,-------------......»•• Jofceph Buzf*. Lyons, Wis. v ' v/!ftf jff'"ft*" "V*"v "V Mw vw • Mary Blzjak, Dawson. New Mex. ...................................................... Andrew Sprogar. Elizabeth, Nv J.....-............................................. Frank in John Fik, Paris, 111.........r,„,.................................................... Frsnk Mahnlch, Parts, III. —.........-..............-.......... . r •»••*......... * n.iTin 1 00, •2. 101. 110, 118. 12». 1». 188. 144. 148, 188. 101 200. Iß. 288. 880. 314, 31T. 322. 38», 844. 434. 464. 818, 522, 881. 808 i 26j00 5.00 8.00 5.00 85.08 5.08 10.00 18.50 10.00 5.00 500 10.08 15.00 10.00 10.00 8.00 18.88 840 25.00 10JM) 25.00 2.6* 20.00 8.08 10.00 5.00 200 1200 8.06 6.00 >5.00 10.00 6.00 3.00 10.06 26.66 1000 10.00 7500 25.06 7.06 16.00 5.00 5, a 2.00 2.00 1.00 as Zapisnik ......................................................................................— lo.no Knjige ....................................................................................................120.C8 T * T buletin-----------------------------------------------------------------------------------------130.00 C A R E (5 zavitkov za Slov. Vestnik v Celovcu)....................SO.tk) Kamera In foto. potrebščine za Urad za Informacije, Ljubljana 96.05 Stonellm za Urad za informacije, Ljubljana ....................100.00 Smna ..............................................8 50 « J 00 Skupni izdatki upravnega skladn .... Banana bllancu SO. junija 1948 v............... Huna blagajna 30. junija 1U48 ............ ...............82.295 SO tt.T2<¡.83 J. 23 27 2.749 00 SKLAD OTROŠKI BOLNIŠNICE: Bilanca 86. aprila 1948 ................................................ Prispevki v maju .................-..........1.................................. Obresti hranilne vloge ... >....................... $5.04520 $131,630 79 84.00 154.45 $131.878.24 ISDATKIt ' Nakup potrebščin za otrotko bolnišnico v Sk>venijl Sirotki v zvezi s nakupom teh potrebščin...'............. Razlika pri prodaji bondov................................... Bilanca 30. juniju 1048 -l' $ 32.615.81 5.94 170.34 $ 32.791.46 $ 60.088 75 Bilanca ...................................... Obljubljena vsota (Pledges) $131,878.24 j „ , ■ r..$ 69.088 75 33,000.00 $132,08875' ' . ^ J) *-* % ' I ■> v \ SKLAD SVOBODNEOA TISKAi Prispevki v maju Prispevki v juniju .............................................................. Izplačano odboru ru svobodni tisk . ........... $ 122.75 Preostanek 2L*...................................................................*.............*....... 149.50 T..... 182.76 149.50 $ 272.25 *•»>!»« 'tU*'1 1 I« Mirijo <$,. Kuhal. gl. tajnik v» Vincent Calakar. blagajnik. RAČUN ZA JULIJ IN AVGUST I .......................................J..'.;.........$2,740.90 ........"¡T..... X 81,107.75 «k r, ,. »* $1,282.75 n Mirko G. Kuhol, gl. tajnik. RAČUN ZA MAJ IN JUtilJ 1948 Bilanca 36. aprila 1646 ..............................-...........................................82,820.87 DOHODKI ga upravni sklad SANSai Podružnica ttev. 1. SANS, Detroit, Mich. 6, 8, H, 12, 17, 23, 24. 27, 38, 36. 45. 48. 46, 54. 66, 68, 73. Ely,. Minn Waat Newton, Pa. Ambridge, Pa....... W. Aliqutppa. Pa. Uniontpwn, Pa. .... St. Louis. Mo....... Virden. 111. Bilanca dne 30. junija 1048^................................ DOHODKI sa upravni sklad SANSAt Podružnica ttev 1, SANS, Detroit, Mich........... 8, " West Newton. Pa. " 24. M Virden. 111. .............. * 25, H Chicago, 111............................................. " 27, " Arcadia, Kans................................... " 30. " Cleveland, Ohio ................................. - . * 54, " Chicago, 111......................................... " 46, " Sheboygan, Wis............................ V 73, " Herminle, Pa..................................... M 87t " Brooklyn, N. Y. .......................1......... H 91, " Chisholm. Minn.....*....................:...... Mr 68, " Auburn, 111........................................ ? 104, H No. Braddock. Pa. ........................... " 109. " Pueblo, Colo. (J. M. Stonich)....... Federacija druitev SNPJ za Fayette-Green okraja, Pa.............. Slovenka Iz države Washington ........................................................ Prispevki za kampanjski sklad Prog. stranke (imena prlapcva teljov spodaj) Anton Zskrajtek, Bufiallo, N. Y........................... Za knjige .............................i.............-..................... Za posamezne ftevilke revije Tovarlt .............. Razno .........1..'.:.............i.......................................... si 386 15.30 2.67 1000 3. SO 760 42 20.00 1.80 27.00 4 00 2.00 1.00 100 00 38.10 50 00 20.00 i 1,107.75 ' 5.00 21 25 ^ 5.10 1.85 KRAŠKI TERAN * a . Int. L»h Rado Kratki teran je črno vino, napravljeno is refotkove trte po starem načinu, ki so m* ga Kraševci naučili po stoletnem svojevrstnem kletarenju. Ta način kletaivnja je opisal nadzornik kmetijske poskusne postaje v Uorici Maks Ripper 1912 leta v svoji hto&uri ' Kratki teran1*, ki ga je sestavil na podlagi preizkusov mnogih vzorcev tega vina in 22.88 206 18.06. 17 00 Shodi 69 25' IZDATKI: Najemnina, urada v... Razsvetljava In, ¿itfenjc Plača tajnika —............. Plača pomočnika Telefon m Pottnina .. Izredna pomoč ............................. Uradne potrebtfine ..................... Dohodninski davek od plal ...... TAT buletir ...................;............ Konvencija Progresivne stranke Amsrltki slovanski kongres ...... Politični izdatki ........................... Knjige ................................................ Naročnino ................:....................... Revije, časopisi. Itd. 82.187.99 $4.937.89 . 200.00 400 77 28 . $76.76 telegrami ...........................................................................................................18 42 1..I...........;.................:......................................................................109.08 ......................................7.00 ..................12 64 ......................................4290 ...... ...................130 00 ......................224.88 ........................25 00 ................................2.000.00 ............1 „. 42.11 ,;....!!.....................1240 ..........i................588 ........ ..............10 00 Tf 18.00 100.06 10.51 Areadla, Kaos...................................... 18.00 Acmetonis, Pa. | Cleveland, Ohio Sheboygan. Wis. Cleveland. Ohio 100.00 560.0Q 426 625.00 La Salle. Ill........................................... 87. 81. 66. 103. 106. ..........I. Chicago, 111. Milwaukee, Wis..................... Brooklyn, N. Y. ....................... Herminio, Pa........................... Elisabeth, N. J; ...................... Brooklyn. N. Y, .............. Chisholm, Minn..................... Auburn, 111............................ Witt, Illinois .......................... Detroit, Mich....................... Centralni odbor podruinie SANSa, Chicago, 111.................. Federacij s druttev SNPJ za Westmoreland okraj. Peana Druttvo ttev. 46 SNPJ, Olrard. Ohio ................................... Druttvo ttev. 14-116 SNPJ. Waukegan. IU. (Film!)....................... Druitvo ttev. 205 SNPJ, Duhith. Minn (Filmt)............................... Klub Hov. 226 JSJTSter City. W. —.........................- Ivan Bostjančič. daroval dnevnice, Cleveland. Ohio .................... Anton Svek. daroval daev«ioo. CUvolond, Ohio ....._ John Bele, mesto venca za pok. sestro Mary Novak. Ueiontewn. Anton Debevc, Sheboygan, Wis..............!.........................-........-....... Martin Lenieh, Hlllaboro, 111................................................................. Manj!! prispevki ..................-...................................-.................-¿........ Sa knjig« ...........Tj............................-..................... Za posamezne ttevllke revije Tovarlt ... ................ Ra^no 3286 60.00 4 12.1 500 30 00 52.00 13.00 20.56 26.00 100.00 21.76 3256 80.00 26 00 1268 »0 06 20 00 500 5.00 6.00 408 106 26 126 47 Skupni izdatki Iz uprav, sklada Bančna bilanca 31. avgusta 1946...... Ročna blagajna 31. avgusta 1948 ...... Bilanca 36, Obresti ..... SKLAD OTROftKE BOLNIŠNICE« junija 1648 ............ ................................... Nakup potrebtčin ca otrotko bolnitnico v Sloveniji Bilanca 31. avgusta 1948 .................... ................. ........ .... 83,322.34 61,587 14 < 2841 1,61665 64.937 89 $ 99,066 76 567 60 6 90.674 26 6 8.041 34 61.8S2 9I Preostanek ... ........-.......-....... Obljubljena vsota (Pledge«) SKLAD SVOBODNEOA TISKA Bilanca $6. Junija 1648 4.................................................. Prispevki v juliju in avgustu .......................... 6 99,674.26 $ 91,632 9! 33.000 00 6124.632 91 140 60 65 90 21460 214 60 _ sklad PROC. STRANKBi Oontralm odbor podVutAia SANSa. C|Uca#o, I1L....... Podružnica ttev. 54 SANS. Chicago. Ill------- ------ Klub ttev. 1 JSS. Chieago. Ul. ........................- I Dr. Rudolph P. Zaletel. Chicago. Ill .... Prances In Joseph Omersa. Berwyn. Ill .a- IXDATKI: Najemnina urada _ Razsvetljava I« čltčenje ..... Pla« a tajnika . --------------- Plača pomočnika .......... Tekfoe le telegrami ... Pottnina Épppo« ........-- Uradne poteebtčtne .... Hr>a glavnega odbora SANBo Nadzorni odbor .... 62.240 32 I 180.00 . 2600 26 00 20 06 500 6 17600 65.646 26 100 06 64 08 334 06 16 64 $ 16 6 78 $67 I 106 10 2066 Izplačano Narodnemu odboru za svobodni tisk . 6 Preostanek ..............;...,..............-........................................♦ Mirko O. Kuhol. gl. tajnik. Vincent Calnkal, blagajnik. kemične sestave kraške zemlje. Na to Idejo je bil vspodbujen po dveh rasatavah terana, ki sta bili prirejeni 1908 leta v Toma-ju in 1909 v Komnu. Na 'teh dveh prireditvah je Ripper vz«l vzorce najboljših in najznačilnejših vrst terana kratkih vinogradnikov is teh okolitev. Vzorce kukor tudi zemljo .na kuteri s« je to vino pridelalo, je kemično preiakal, opazoval vinogradnike, kako ga napravljajo, in te ugotovitve objavil v navedeni svoji knjižici. Način klotarenja s teranfm, po katerem dobi ta svqj posebni in izraziti okus, je naslednji: Potrgano grozdje trte refo&k do dve tretjini, kvečjemu do tri četrtine orobkujo, t. j. odstranijo hlastine-peclje, pagode z o-stalimi hlastinami pa vsujejo v bednje-kadi od 12 do 25 hI. Rnb-kanje se izvaja navadno na ličnih mreiuh ali pa z robkalni-kom. Bednje je vedno prona polniti, dt« nastane na vrhu "klobuk" Iz grordj», ki stoji nad njegovim tokom. Tako ostan« grozdj^ 2—8 dni (navadno 7—8 dni), dokler s« klobuk no vl«k-ne. Zaradi njegovega pritiaka se del «podaj loiečih jagod kmečka. Tako nastali mott začne kmalu močno kipeti. Refo-tkovo grozdje vsebuje Iti do 20% sladkorja, maldkdaj več. Nato se grozdje zmasti ali v grozdnem mlinu zmečka. Močno kipeča broiga ostane n« tropinah 3 do 8 dni. Tedaj morajo bednji biti pokriti z lesenim pokrovom ali se pa mora vrhnji del tropin — klobuk — trikrat dnevno potlačiti z lesenim tyl-kačem, da ogtan« brozga v moštu. Glavno vrenje konča navad« no le po treh dneh; 1« ve j« vr«r m« prav hladno, tipj« do oa«m dni. Pot«m se i« sladki m ust pretoči v sodu, v katerih ostane tako dolgo, dokler ni popolnoma ugoden za uživanje, to je do maja-junija meseca. Ves ta čas ostane vino na drotah. Ko mar ca-aprila nastane toplejše vre me, se pojavi drugo vrenje, po katerem šele postane vino de-soren teran. Na kratko opisan način pra vilne naprave teranu je nusled nji; V glavnim naj vino naglo pr«vre; po končanem vretju naj se ga ne hrani v mrzli kleti; z večkratnim premešavanjom dr o/, pospešimo delovanje bak terij: vino naj so pusti do msja na droAeh; šveplanje sodov ali vina zavira delovanj« bakterij; vinsko posodo je preti uporabo osnažiti z močno paro ali z vre lo vodo; č« so bili sodi prej z* ivepljanl, kot obrambo pred pokvaro, jih pred uporabo m» ramo temeljito izprati z vročo vodo, da iz njih odatranimo ivepleno kislino. Poakualll so napraviti Uren po nov«m načinu Ta na stoletja atarih izkttš njah sloneči način naprav* tera na je dal vinarskim veščakom ki so s« nsučili vinarstva na vinarski šol! v Kloatern«nburgu, im večkrat, povod, da so grsjsli ta postO|>«k In piedlagal! nov način kletarenja Toda vsi ti-stl vinogradniki, ki ao to posku šali, ao h« kmalti zopet vrnili k staremu način, ker po novem ntso mogli napraviti pravega te rana Naj tukaj u«v«j«m zgM večjega poseatnika v Tomaju, R C., katerega oč« je vedno pridobival teran najboljše kakovosti. Ta vinogradnik je leta 1910 dovršil višjo vinarsko šolo v Kloalernenburgu pri Dunaju ter po smrti svojega očeta prevzel posestvo. Tedaj se je začel po gluievali jiuukov o kletarstvu pridobljeimi na tej šol| ter z do mačim grozdjem postopati tako k«kur si« je na njej izučil. Todc tu je imelo za njegov pridelel slabe posledic«, ker so vai, ki ih ga pokušali, izjavili, da to ni nikuk teran, (jostilntčsrji, pre^ ¿nji, stalni odjemalci njegovegi vina, so ga setiaj odklonili, če: da vino, kakor ga je on nupra vil, ni več teran. Po dveh letil neuspelih poskusov j« opusti novi način, kletarenja ter se vr nil k staremu, ki mu je zopet da njegov "pravi teran'1 z vsem njegovimi lastnostmi in s pra vim okuaom. Novi način naprave vin« ob-atoji v glavnem v tem, da w grozdje takoj deloma orobka, v grozdnem mlinu zmlasti in apr« ša, mošt pretoči v sode, da v njih pokipi. Pri tem poatopku ae vino ne more navsetl čroalovi-ne iz grozdnih peci je v in pridor biti tistih značilnih snovi, ki da jo teranu njegov okus in kakovost. Zato mora orobkano, a ne zmaščeno grozdje začeti z vrenjem ie v bednjlh in a tem nadaljevati spomladi v sodih na droš«h. To j« ugotovila komična preiskava teran« po k«miku Ripperju, ki potrdila, d« prido bi vinu aamo «a atari način kletarenja svoj« prav« Ustnosti. . V dobi klp«nj6 s« mošt v odprtih bednjlh navzame pr«e«j tiste klalin«, ki je z« to vino značilna In dobro znana. Vzlic temu ae pa v njem, četudi je bilo gruzdje osem dni v nepokritih bednjlh, najde le malo oeetne kisline. Zalo j« tudi znano, da se terana le redkokdaj loti cik. Ta njegova odj^ornost proti oceni kislini prihaja od te g«, ker a« vinska klal in«. pr«v za prav jabolčna kislina *« v moštvu po bakterijah razcepi v mlačno In ogljikovo klalin«, ki dajeta teranu njegov svojevrsten ukus. 1 », Mlečna kialtoa v Uranu Pri kemični preiskavi raznih vzorcev kraškug« terana je bile dogn#io, da vsebuj« mnogo ml«čn« k taline In sicer od 2 dt 4 6 gram« na 1 liter, kar s« pri drugih vinih le redkokdaj naj de. Zato j« ta kjsltna g ogljikovo kislino vr«d značilna prvina urana. Obe kialini Izvirata I» jabolčne kislino, ki jo razkrajajo bakterije. Na podlagi kemičnih ugotovi tov se Uran od drugih, sk«r do brih črnih vin znatno razlikuje po vsebini mlečne kislin«, ki mu pa ne kv«ri njegovega okuaa, kar j« mil« ih prijetno dišeča Iz podrobnega ocenjevanja ae dt torej sklepati, da je ta kislina najbolj značilna in Uplčna prvi na kraškega Urana. V moštu pred vrenjem itisc mogli ugotoviti kislin« te vraU. kar dokazuj«, da se ts tvori Š4 le pri vrenju iz drof. s posredovanjem drobnoftivk. Vinarski strokovnjak W Sciierl j« do gnal, da je nj«n tvoritelj v vinu bakterija Diplococcus malolac ticus. Po delovanju Uh bakU rlj a« jabolčna kislina razcepi v ogljikovo in mlečno kislino, ki ju pa navadno n«jd«mo aamo v zdravih vinih. Tvori ae pa tudi v takih, ki ostsjajo delj časa n« drofeh. Dognano j« tudi, d« dobiva teran avoj mili, prijetno dišeči okus predvsem od nj«. Mlečna klsllns vzbuja In pospešuje tudi Uk, kar je IzrazlU lastnot tega vin« Njej prisojajo tudi vae tet a nov« obče hva I jene lastnosti, ki ga uvrščajo med posebna rdrava In krepll-na vina Zlasti zdravilstvo je ugotovilo, da mlečna kislina *— posebno v starem Uranu — po-»l>ešuje prebavo In ovir« razvoj škodljivih bakterij v črevesju, ker jih uničuje. Zato ae tudi uporabi^« kot zdravilo proti grl-*L Zaradi takega nj«gov« U smatra teran kot zdravilno črno vino. Pravilnost te trditve po-trjujftjo številni zdravniki, ki za gptove bolfzni r priporočajo /merno uživanje terana. To pa Kraševci dobro vedo, ker ao jih o tem atoletne izkušnje zadostno izučile, zlasti ker ugodn« fiziološke klalin« tega vina povzročajo tisto dobrod«jno učinkovanje na človeško zdravje, ki je i« stoletja obče priznano ne samu na Krasu, ampak tud^ v Trstu in v drugih blišnjih oko-lUUi, , T«ram ae d« pridobivati aamo na Kraau , , Predvsem moramo navesti, da kraški t«rait no pridobivamo is kake poaebne teranove trte. ampak aamo iz sort« refošk, ki jo goje ne samo na Krasu, am pak tudi v Furlanlji, in Istri. Pravi teran se pa dobi 1« na kraški planoti, ki ima rd«6o zemljo in 200 do 400 metrov uklmoruke višine. Zato ao vina al te trt« v Furlanlji in Istri irugačna, ker ao podnebne in al ne razmere različna in ravno ako tudi njih naprava. Pri pra\iln«m načinu priprave terana izgubi njegov mošt o-'.truma vinu svojo precej ostro labolčno kislino, kar n satan« iz, tj« mila mlečna in šegelajoča ig Ui kov a kialina. Zato krUki *met še od pamtiv«lut Ukurišča. ¿«tudi nevedumu, bakterijsko vrenje mušta tako, da pridela n« t«mo pitno, ampak prav okuano vino. S tem, da puaU orobkao« jagod« dva do sedem dni,v če brih leioM. doselijo razmonit-vanip bakterij mlečne kislin«. Toplina v kraških kletoh j« enaka zunanji topJn\i, kar vpUva ugodno na i« bakterij«, Zaradi to topline nastajajoče močno vrenj« droi zavira njih delovanj«; zato se mlečnokisll clk ne mor« pojavltj, ,, , Kt> pozimi nastopi hladno vreme, zavira hlad v kleteh rgivoj navedeni)) bakterij, ker so t« sa mraz občutljivo. Ker pa u8taja-jo vina do maja moseca na dro-šeh,, nastopi marca in aprila toplota, ki ugodno vpliva pa razvoj in delovanj« t«h bakterij. Kraševol pravijo, da, v mrzli kleti n« dozori poben teran, Tu naj navajam poskus pridobivanja terana po novam načinu. |4«kj« /rta Kraau so 20 alotov re-foškovtiga grozdja takoj po trgatvi orobkall In zmaatill, mošt pa pustili povreti v pokritem čebru, Pu osmih dneh so ga pretočili v sode v hladni kleti, v kateri je do m«ja meseca ogUl na drošeh. V tem vinu ni bilo opaziti zmanjšanja vinske kisline, pu tudi n« razvoja ogljikovo kisline. Prt pokušnji j« bilo tu vino prec«j kislo in sl«bo u iltoo, Mlečne kislin« j« bilo V njem zelo malo. Po nj«gov«m ukuau lo nI bil pravi Ur«n. Drugi poakus ao napravili g namenom, da a« ugotovi občutljivost bakterij ml«čn« klalin« naproti šv«pl«nl kialini. Mlado Uranovo vino ao razdelili v dve polovici: prvo so le malo po-šveplall, drugo p« sploh n«. Maja mesecu je n«pošv«plano vino poataio tzboren teran a 7.75 gr«. na skupn« kislin« (14.2 gr«m« jo j« bilo v moštu in 3.33 grama mlečne kislin« v 1 litru). Po-šveplano vino p« j« ostalo kislo in neuiitnu. Ta dva poakuaa (Mitrjujeta. da pridobiva Uran svojo snačllno«! prodvaom «d bakterij ml«čn« kislino l« ajlho vega delovanja, po vsem navedenem Je lahko prlpet služkinje in zdravnikova navodila Dolgo se )e mučila Sleherni njen vzkrlk mu je ^ dušo, sleherni premolk ga je prestrašil I/nenada Je zaslišal slaboten otr«»iki vrisk; tedai ni \e. mogel brzdati veselja in je pl« Ibrahim pa je čutil, d» se mora njegova usoda spran eniti in da bo grof L. prei ali rlej zvedel za njegovo zvezo. Naj se zgodi kar koli, v vsakem primeru Je bilu grofičina pogi h« ne ogibna Ibruhirh Je plai leneče ljubil in je bil tudi ljubljen. Todu grofica je bila svoje, lavna in lahkomiselna: ona ni pr.ikrat ljubila. Zoprnost in pretir sta nato v njenem srcu zamenjala na) bol i nežne občutke. Ibt^him je že slutil, da se približuj« tre- P . .iij nutek. ko se bo pnčela oh.sta- nu« prehudo vznemirila in je ji p «•dvedel Ibiahima od njene po-" se šalila z njegovo zamlšlje nostjo. Po večerji so se vsi raz šli. V salonu so ostali grofica, njen mož in Ibrahim. Nesrečnež bi bil dal vse na svetu, samo da bi ostal z njo na samem. Ampak grof L. »e je—tako je kazalo—nartestil tako udobno pri kaminu, da ni bilo upati, da bo zapustil salon. Vsi trije so molčali. "Bonne nuit" je naposled re kla grofica. Ibrahimu se je stisnilo srce in mahoma je začutil vso grozo: stal je negibno. "Bonne nuit, messieurs," je ponovila grofica. On pa se ni kakor ni mogel ganiti. Naposled so se mu oči zameglile, v glavi se mu je zavrtilo. Komaj komaj je odšel iz sobe. Ko je prišel domov, je v polni zavesti napisal tole pismo: "Odhajam, draga Leonora: za puščam te za vedno. Pišem ti ker nimam toliko moči, da bi se drugače porazgovoril s teboj. "Moja sreča se ni mogla na daljevatt: naslajal sem se ob nji nakljub usodi in prirodi. VI bi me bili morali nehati ljubiti Zanos bi bil moral splahnetl. Ta misel me je vedno priganjala celo tudi v tistih trenutkih, ko je kazalo, da sem vse pozabil ko sem se ob tebi opajal s tvojim lastnim opojem, s tvojo ne Kkončno nežnostjo . . . Lakhomi sclni svet res neusmiljeno preganja tisto, kar dopušča v teoriji: njegov hladni porog bi te prej ali slej premagal, umiril bi tvojo plumenečo dušo in ti bi se naposled stramovala svoje stra stl. Kaj bi po takem bilo z me se je trpko nasmehnila In mu ponudila šibko roko . . , ¿drav-rok pa se )e /bal, da bi se bol- stelje. Novorojenčka so položili v kotel ico, Jo pokrili in po skrivnih stopnicah odnesli M hiše. Prinesli so drugega otročlčka in l>o»ts\ili njegovo zibko v spalnico |x>rodnice. Ibrahim je od-m-I malce pomirjen Pričakovali mi grofa Pozno se )e vrnil, zvedel, da je soproga srečno porodila, m je bil prav zadovoljen. In tako je bil svet. ki te pričakoval |*>hušlji\ei;a poroga. ogoljufan v svojem pričakovanju in m- ir moral /udovollltl zgolj Z. Opf,|\ IjlViVStJO nilv \ .tad tir, V. je vr Doslej ni poznal ljub««um a. t Ki o/o p« g« jc slutil; misli je. du utegne biti trpjenje ob l>-čttvi manj mučno In je že nameraval pretrgati nesj-ečno zve »o. zapustiti Pariz in ae vrn il v Rusi jo, kamor sta gfi davtio vabilu Peter Veliki in nedoločni občutek lastne dolinoati. ' t Dnevi, meseci ao potekali— zaljubljeni Ibrahim pa se ni mo* gel odločiti, da hi zapustil sape« Ijano /enako Grofica »e Je dan na dan bol) navezovala nanj Njunega sine so vzgajali nekje dalf. na deželi. Ljudske »piti* nim trenutkom Tvoj mir mi je ljubši od vsega; ti se nisi mogla z njim naslajati, dokler so bile oči sveta uprte v naju. Spomni se vsega, kar si pretrpela—vseh, žaljen j časti, vseh tegob, v strahu; spo mni se strašnega rojstva najinega, sina. Premisli: mar je treba, da bi te še nadalje izpostavljal takemu vznemirjenju in nevarnosti? Zakaj naj bi se povezovala usoda tako nežnega, prekrasnega b''i z žalostno usodo zamorca, sirotnega bitja, ki se komaj čuti dostojnega nositi človeško ime? Zbogom, L«eonora; zbogom, draga, edina prijateljica! Ko zapuščam tebe, zapuščam prvo in poslednje veselje v svojem življenju. Nimam ne domovine ne rodovine. Odhajam v tožno lusijo, kjer mi bo popolna samota v tolažbo. Resne naloge, katerim se zdaj posvetim, bodo —če že ne zadušile, vsaj razvedrile mučne spomine na dni zanosa In sreče. Zbogom, Leonora, odtrgam se od tega pisma kakor iz tvojega objema! Zbogom, bodi srečna in pomisli kdaj pa kdaj tudi na ubogega zamorca, na svojega zvestega Ibra-hima!" Tisto noč je odpotoval v Rusijo. Potovanje ni bilo tako strašno, kakor je bil pričakoval. Njegova domišljija je premagovala stvarnost. Bolj ko se je oddaljeval od Pariza, bliže si je zamišljal vse tisto, kar je za vedno zapustil. Znašel se je na ruski meji, da se je tega komaj zavedel. Že je bila nastopila jesen, toda koči-jaži so ga vozili naglo kakor veter, čeprav je cesta bila slaba— In sedemnajsti dan svojega potovanja je zarana prispel v Kra snoje selo, sko/i katero je tiste čase držala cesarska cesta. Bilo je vsega še esem in dvajset vrst do Petrograda. Medtem ko so zkpregali konje, je Ibrahim stopil v hišo za kočija-že. V kotu je visok moški v zelenem kaftanu^ z lončeno pipico v ustih, naslonjen na mizo, prebiral hamburški časnik. Ko je slišal, da je nekdo prišel, je dvignil glavo. Lej ga, Ibrahima!" je vzkliknil' ih vstal s klopi. "Zdravo, sinko!" Ibrahim je spoznal Petra, vesel planil k njemu, pa je spo- Ijubil, prijel Ibrahima za roko in ji rekel: "Katjenka, si sjx>-znala mojega posinovljenca? Prosim*te, imej ga rada in pazi nanj kakor prejšnje čase!" Katarina je uprla vanj svoje črne, predirljive oči in mu milostno dala roko. Dve mladi lepotici, visoki, vitki in sveži kakor roži, sta stali za njo in se spoštljivo približali Petru. "Liza," je rekel eni izmed o-beh, "ali se spominjaš malega zamorca, ki je zate kradel moja jabolka v Oranienbaumu? Poglej ga: predstavljam ti ga!" Velika knežnja se je zasmeja-la in zardela. Šli so v obedni-co. Miza je bila v pričakovanju carjevega prihoda že |X)grnjena. Peter je sedel za mizo, obedoval z vso družino in povabil tudi Ibrahima. Med kosilom se je car pogovarjal z njim o raznih rečen, ga izpraševal o španski vojni, o notranjih zadevah Francije, o regentu, ki ga je imel rad, čeprav je marsikatero njegovo reč obsojal. Ibrahim se je odlikoval z natančnostjo in opazovalnim darom. Petra so njegovi odgovori prav zadovoljili; spomnil se je nekaterih vrlin iz Ibra-himovih otroških let in pripovedoval o njih tako dobrodušno in veselo, da pač nihče ne bi bil imel za ta dan v načrtu. Ko je nato zapuščal strugarnico, je rekel Ibrahimu: "Pozno je že; truden si, bi dejal; prenoči tukaj, kakor svoje dni; jutri te zbudim." Ko je Ibrahim ostal sam, se je mogel komaj prav ovedeti. Zdaj je bil v Petrogradu; sj>et je videl velikega moža, pri katerem je preživel svoja mlada leta, ne da bi ga bil znal prav ceniti. Skoraj kesaje si je pridal, da grofica L. prvikrat po ločitvi ni bila ves dan njegova edina misel. Sprevidel je, da lahko novi način življenja, ki ga je čakal, delavnost in stanoviten red ožive njegovo dušo, ki je bila utrujena od strasti, brezdelja in skrivne otožnosti. Misel, da bo sodelavec pri načrtih velikega moža in da bo skupaj z njim vplival na usodo velikega naroda, je v njem prvikrat predramila plemenito čustvo častihlepja. V takem duševnem nastrojenju je legel v vojaško posteljo, ki je bila zanj pripravljena, in že ga je sen prenesel v daljni Pariz, v objem ljubljene grofice. (Dalje prihodnjič.) Tovarna parnih kotlov v Žlt-njaku Pri Zagrebu Je začela obratovati. Delovni kolektiv te nove tovarne se je zavzel, da bo mogel spoznati v ljubeznivem' med kongresnim tekmovanjem in gostoljubnem gospodarju pol-' izročil tovarno v obrat. Dne 16. tavskega junaka, silnega ingroz-1 julija, pet dni pred rokom, so se nega preurejevalca Rusije. I stroji začeli vrteti. Pospešeno Po kosilu je šel car po ruski delajo, da bodo kmalu začeli navadi počivat. Ibrahim je ostal obratovati vsi oddelki velike to-s carico In velikima knježnjama. varne. Tovarna ima tri zelo ve-Prizadeval si je, da bi ustrezal like dvorane. Tovarna v Zit- njihovi radovednosti, opisoval jitVi je pariško življenje, tamoš-nje svečanosti in svojeglavosti mode. Medtem so se nekateri bližnji dvorjani zbrali v dvorcu. Ibrahim je spoznal prelepega kneza Menjšikova, ki ga je oholo pogledal izpod čela, brž ko je videl, kako se zamorec pogovarja s Katarino; kneza Jakoba Dol-gorukega, Petrovega okrutnega svetovalca: znanstvenika Brju-sa, ki je med ljudstvom zaslovel kot ruski Faust; mladega Ro-guzinskega, svojega bivšega tovariša, in druge, ki so prišli carju poročat ali so se zglasili na povelje. Car se je vrnil po dveh urah. "Poglejmo," je rekel Ibrahimu, "ali nisi pozabil svoje stare naloge. Vzemi tablico in pojdi za menoj!" Peter se je zaklenil v stru; itljivo obstal. Car se mu je pri- R«rnico in se lotil državnikih bližal, Ka objel in ga poljubil °Pravkov- Redno je delal z Br-. I J • - jusom pa s knezom Dolgorukim """Pravi čas so mi povedali, da in narekoval Ibrahimu več uka- prideš," je rekel Peter in mu zov ^J0*™ Ibrahlm ni stopil naproti. "Že od včeraj te ™*el ™č.ud U ^govemu glemu in bistremu razumu, sili njaku je ena največjih na Balkanu. Čez leto dni bo obratovala s polno zmogljivostjo. ■'...'■.J, ■■ I. ■ f " 11 n * '..... === FORMULA R-22 HITRA - - - POZITIVNA VARNA POMOČ! ! za bolečine in nezadovoljnosti povzročene od zlate žile— Hemorrhoids (Piles). Ne igrajte se! Ne eksperimentirajte! Ne odlašajte! Naročile «1 FORMULO R-22 še danes. ' t»oAliltf $2 vate Ime in na»lov za "ta zdravnllko preizkušeni predpis. Hitra, varna pomot, ali pa va* denar povrnem. Po«liite $2 00 na naslov: M.D. Laboratory Products Co. H.V Evsnalon. tt• ictaita et.'. Dap i. A IIU. stopil naproti tu pričakujem." Ibrahim ni našel besed, da bi se zahvalil. "Naroči," je nadaljeval car, "naj krene tvoj voz za našim, ti pa prisedi k meni in se popeljeva domov." Pripeljali so carsko kočijo; car se je posadil vanjo z Ibrahimom, konji zo zdirjali in čez poldrugo uro je bila kočija v Petrogradu. Ibrahim je radovedno ogledoval novo prestolnico, ki je bila na samodržcev migljaj zrasla iz močvirja. Goli jezovi, kanali brez nabrežij, leseni mostovi so povsod razodevali nedavno zmago človeške volje nad odporom prlrode. Hiše so bile videti zgra jene domala čez noč. V vsem mestu nI bilo nič veličastnega razen Neve. ki je še ni krasil granitni okvir, a so po nji že plule vojne ln trgovske ladje. Carska kočija se je ustavila pred dvorcem, pred tako imenovanim caričlnim vrtom. Pri vhodu Je Petra sprejela žena, stara okoli pet in trideset let, TISKARNA S.N.P.J. -•prejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veeelice tn shode, vizitnice. časnike, knjiga, koledarja, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ta drugih ,,,/«. VODSTVO TISKARN* APELIRA NA ČLANSTVO SN9J. DA TISCOVTNt NABOČA V SVOJI TISZA1N! . . . % Vse pojasnila daje vodstvo tiafcarae .... Cene smerne, unijsko dalo prva vrste Pišite po talormactje na naslov: SNPJ PRINTER Y «tIT M S. Lewm ti BI in gibčnosti pažnje in raznovrstni delavnosti. Ko je bilo vse postorjeno, je Peter potegnil knjižico iz žepa, da bi se prepričal, ali je opravil* vse, kar je "PROLETAREC" —Socialističao-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. sveže in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in sngleškem jeziku. Staae 13 aa celo. 01.7» aa pol $1 aa 6etrf leta. NAROČITE SI GAI Naslov: PROLETAREC CHICAOO 23. ILL. 2391 South Lfsrndale Avenue "PROSVETA" 2SS7 S. LAWNDALI AVE. Chicago 23, 111... .19. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem— V slučaju, da Je od a treni uprevalitva kakšna pometa, aae takoj ob častile, da ao lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO MPROSVETEH CENE LISTU SOt ZaZdraš driers ta K 1 tednik la..... ......„TS 1 h onto la oko* idnik ta »e fo—1 t 1 tednika tn... ........ M9 2 H tdalke ta. 9 tednika In. ill t ti »dnike la.. 4 tednike in— ......... aaa a a. tdnike la 9 1 . ........iN 9 t« idnlkov ln *. Ispt Za Evrope Jet »lalle spodnji 1 Dnevnik 911 JO — tupoa, prileüte pa Tednik 92.29 7.19 4.79 Order v ali ttanejeje m V »itMiM «lučaju »o veš ket I ledalko* Pejeeailet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, Id ao prišteti preneha biti član SNPJ, ali če se proeell proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotičae d rutine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, te takoj nameniti upravništvu lista. In obenem doplačeti dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništve snitaU datum sa te vsoto naročniku ali pa ustaviU dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 2917 S. Learsdele Ave_ Chlaaes 23. pešil)Bi I) t) 9) 9) 91 ČL le a* k asoM I Hadar se preeeltte. vaelej »ernenn» tvoj stari tn nori aeslovl ...............................................1