Pogojno voščilo Mr. in Mrs. John Anži-ček iz Girard, 0. voščita vsem -prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike in sicer pocl pogojem, če bo lepo, naj velja za veliko noč, če bo pa sneg, naj — velja pa za božič. || V Rimu polagajo veliko ^ važnost na obisk z; ogrskega ministra n Rim. — Ogrski ministrski ^ predsednik grof Paul Teleki bo prišel v Rirn čez velikonočne praznike. Ogrska vlada sicer c zatrjuje, da gre minister v Ita- ^ lijo samo na oddih, toda v di- " , rt j plomatskih krogih pa vidijo v tem obisku vse kaj drugega, j predvsem pa predstoječo laško rc potezo v Balkanu. Teleki se bo najprej ustavil i1 v Trstu, kjer bo obiskal svoje k< sorodnike, potem se bo pa od- n' peljal v Rim, kjer bo imel več S1 razgovorov z premierjem Mus- n solinijem in ministrom Cianom. !ri Značilno .je to, da gre madžarski premier zdaj v Rim, to je ± tako hitro po tajnem razgovo- pi ru med Mussolinijem in Hitler- ,] jem. Ker je Madžarska prija-1 n teljica Italije in nekako pod tc n j enim pokroviteljstvom, se sklepa, da bo tudi Madjarska igrala važno vlogp, če bosta Mussolini in Hitler segla po j ' Balkanu. !|j Papeževa maša na z velikonočno nedeljo u J- itJ bo na radiu !k : i Rim, 20. marca. — Slovesna k sv. maša, ki jo bo daroval papež v. Pij v nedeljo v cerkvi sv. Petra v v Rimu, bo razglašena po radiu si po vsem svetu potom vatikanske p postaje. Med sv. mašo bo papež A podal svoj blagoslov vsemu ka- h toliškemu svetu, čas blagoslova P je določen med 12:30 in 12:45 n popoldne (6:30 in 6:45 po ame-,v riškem času) na 31.06 meterski li dolžini. Ceremonije bodo oddaje jale tudi vse italijanske radio,d postaje. Miller in Sweeney Ko je kongresnik Martin L. ^ Sweeney slišal, da bo vodil! G kampanjo proti njemu Ray T. Miller, načelnik demokratske ^ stranke, je Mr. Swenney takoj po'dal izjavo, da se tega ne boji, ker ve, da ima delavske glasove ] za seboj. In če hoče iti Miller v boj proti delavcem, je to njegova zadeva, je rekel Mr. |( Sweeney. Miller je rekel, da ni 1 proti Sweeneyu, toda znano je, 1 da je njegova organizacija po- < birala podpise za kandidata . Feighana, ki bo kandidiral pro- 1 ti Sweeneyu. ' >osevelt, posrec i kdar sprejeli. V glavnem zahte-ž va Hitler: | C| Da se ustvari majhna poljska * država okrog Waršawe, ki bi * štela okrog 10,000,000 prebival-C stva. Gdynia naj bi bilo poljsko '' pristanišče na Baltiku. Čehi,' Slovaki in Madjari naj bi imeli skupno državo, kjer bi imela 1 Nemčija gotove industrijske n pravice za dobo 25 let. Avstrija' naj ostane za vedno pri Nemči- t- Nemčija naj bi dobila nazaj a vse kolonije, ali pa da se dovoli i- naseljevanje nemškega naroda i- v gotovih krajih Afrike. Na Roosevelt zanikuje, da bi bilo katoliško prepričanje zapreka ža nominacijo Washington!, D. . — Predsednik Roosevelt je odločno zanikal, da bi bil kdaj rekel, da bi bilo katoliško prepričanje generalnega poštnega mojstra Far-leya zapreka za podpredsedništvo Zed. držav na listi, kateri na čelu bi bil državni tajnik Hull. Ko so ga hoteli Časnikarski poročevalci nadalje spraševati radi predsedniškega kandidata, jim je kar na kratko ustavil vsako spraševanje v tej smeri. Samo'to je povedal, da je želel pregovoriti ohijskega senatorja Do-nahsya, da bi ponovno kandidiral, pa ga ni mogel pregovoriti. Roosevelt se je baje izrazil, na če bi bi! Farley nominiran za podpredsednika, da bi se ponovil slučaj Al Smitha, ki je bil poražen samo radi tega, ker j-'Margaret Yatso, 584 E. 102nd i- St. Pogreb ima v oskrbi A. Gr-dina in Sinovi. Girard, O. — V nedeljp' zju-^sj traj se je pripetila v Warren, O., | tia Main St. in zapadna 3. cesta IC kolizija dve avtomobilov, pri ka-(li teri sta bila oba avta skoro po-! v popolnoma razbita, pasažirji sOjV bili pa odpeljani v bolnišnico, j S nekateri z večjimi, .drugi z't( manjšimi poškodbami. Najtež-;n je je poškodovan Eddie Cekuta, j b sin poznane trgovske družine iz n Girarda, Mr. in Mrs. Joseph Ce- v kuta, 36 Smithsonian Ave. Naj-j ti prej so jih odpeljali v bolnišni- v co v Warren, v torek so pa pre-jr. Peljali Cekutovega v Cleveland , h v Lakeside bolnišnico, kjer bo k dobil najboljšo mogočo postrež-^ bo. Tam je neprestano pri njem p njegova sestra, bolničarka, Miss k Carolyn Cekuta. Kot se nam s -o- Poslanik Cromwell je ( baje zinil preveč Washington, D. C. — Senator c Clark, demokrat iz Missouri, je t Predlagal, da se odpokliče po- 1 slanika James Cromwella iz Ka- i nade radi govora, ki ga je imel r Pred par dnevi v Toronto. Crom- c Well je pri nekem banketu re- s kel, da je življenje in svoboda s Vsake nevtralne demokracije od- j visna od izida sedanje evropske j vojne. Cromwell je podal ta od- j govor na vprašanje, kaj se bo ] zgodilo, če zmaga Nemčija. Se- i nator Clark je rekel, da bi Crom- : ^ell kot diplomat ne smel izreči takih besed. -o- Kitajska kupuje orožje v Zed. državah Washington, D. G — Kitajca vlada je zopet začela kupovati orožje v Zed. državah v Precej veliki meri. V februarju ■je dobila dovoljenje od ameriške vlade, da izvozi orožja za $3,911,193. Tudi prej ga je Nakupila vsak mesec za več sto tisoč dolarjev. To pomeni, da namerava Kitajska še naprej voditi vojno proti Japonski,, ki traja sedaj že tri leta. ) < ^ sporoča, obiski še niso dovoljeni. n Avto, v katerem so bili Eddie -! Cekuta, Frank Leskovec. Wil- j, liam Seitle in Miss Mary Stofko- p j Vič in ki ga je vozil Seitle, je ra- rj jVno zavozil iz 3. ceste na Main g j St., ko je pridrvel vanj drug av- j, (to in ga zadel. Ob tistem času j. ; ni bilo na dotičnem vogalu no- j j bene signalne luči in tudi'nobe- r nega svarilnega znamenja za j. I voznike, da ustavijo. Avto, v ka- • j trem so se vozili Girardčani, je vsled silnega sunka (skočil čez j ' robnik pri cesti in se prevrnil v luknjo, katera je ostala tam, od-^kar so podrli neko hišo. Upamo, ,da nesreča ne bo imela resnih posledic za prijatelja Eddita Ce-kuto, kateremu iskreno želimo ^ skorajšnjega okrevanja. 0- ! Pogreb nik skočil v morje * V Cleveland je. došlo poročilo, ] ■ da je skočil z ladje med Kalifor- ] : nijo in Honolulu 80 letni eleve- j • landski pogrebnik George Sha-^ ■ rer. Neka ženska sopotnica je 1 pripovedovala, da je videla v ne- - deljo popoldne, da je nekaj plju- , - sknilo v morje, pa je mislila, da t so vrgli z ladje smeti. Njegov po- - grebni zavod je na 2436 Prospect i Ave. Leta 1930 je zbudil splošno j - pozornost, ko je v starosti 70 let] > poročil 20 letno dekle, s katero, - se je pa razporočil dve leti po-^ - zneje. Družina Sharer vodi po-j i grebni zavod že' 99 let. V Kalifornijo je odšel Sharer pred dvema tednoma na obisk k prijate- / ljem. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. John Hočevar, 1172 Addison Rd., so vile v rojenice prinesle krepkega sin-čka za pirhe. Mati in dete se do-bro počutita v Glenville bolniš-niči. Dekliško ime matere je bi-e lo Ana Jakopič. Naše čestitke! o Mrs. Modic zopet doma a Mrs. Karolina Modic, (Modi->j cova mama) so se povrnili iz d bolnišnice. Obiski ta teden še niso priporočljivi. NEMCI SO VRNILI NAPAD Z BOMBAMI Berlin, 21. marca. — Nemška zračna flotila je vrnila sinoči napad angleških bombnikov, ki so eno noč prej z bombami skoro uničili nemško zrakoplovno pri- 11 stanišče na otočju Sylt. Nemška flotila se je zapodila na škotsko \ obrežje, kjer je deževala bombe (na ladje. Kot trdijo nemška po- " ročila je bilo pri tem potopljenih ! devet angleških ladij, bojnih in P I trgovskih, dve trgovski ladji sta P i bili pa težko poškodovani. P ' London, 21. marca. Admirali- z; teta poroča, da so nemški letalci '' j vprizorili napad na angleško P ! obal in da so bile pri tem poško- ^ i dovane tri ladje nevtralnih dr- P žav. Eno teh ladij, norveško z P imenom Svinta, je posadka za-jpustila. Od bojnih ladij, ki so v ^spremljale te trgovske ladje, je Sl i bila malo poškodovana samo ena. P -:—o- r; Rusija ne pusti, da bi l | se skandinavske države si združile v zvezi j Helsinki, Finska. — Vlada j( Jpremierja Risto Ryti se bo od- ^ povedala takoj, ko bodo podpisa- n ni mirovni pogoji med Rusijo in -g] Finsko. Diplomatski odnošajijjj med obema državama se bodo pa j takoj vzpostavili, kakor hitro se -g ustvari npva vlada. Moskva. — iz vladnih krogov E se zatrjuje, da bo smatrala Sov-| jetija vsako obrambno zvezo | V med Finsko, švedsko in Norve- L ško kot odpor prpti Rusiji, kar u bi bilo v nasprotju z mirovnimi pegoji med Rusijo in Finsko. s' Taka medsebojna zveza med P s k a n d i navskimi državami bi v imela namen braniti finsko mejo P in proti komu, če ne proti Rusi- P ji, pravijo v Moskvi. Člen 3 mi- P rovnih pogojev pa pravi, da no- ti bena izmed prizadetih držav, to j je Rusija ali Finska, ne sme sto- F piti v .vojaško zvezo s komurko- r li, kjer bi bil namen take zveze c proti eni izmed obeh. j -o---r Kenyan Painter umrl Sinoči je umrl Kenyon V. Painter, star 73 let, znani ban- < ' kir, ki je bil leta 1937 obsojen v 1 ječo od 1 do 30 let, toda je bil po- ] miloščen od gov. Daveya radi s slabega zdravja. Obsojen je bil, | ' ker je nepostavno porabil za več ] " kot $2,000,000 od Union Trust j banke, kjer je bil direktor in ^ ".največji delničar. j Iz bolnišnice : " Nick Terček, 1006 E. 61 St., " se je vrnil iz bolnišnice. Zahva-1 1 juje se za obiske in cvetlice. " Prijatelji ga zdaj lahko obišče-t| jo doma. D , ______ Papež in Ro. •"j Vatikan. — Iz vatikanskih krogov se poroča, da bi papež Pij rad služil kot posredovalec med bojujočimi državami, toda ne bi moral biti v tem sam. Rad bi videl, da bi dal svojo pomoč pri tem predsednik Roosevelt. le Tako naj bi papež in Roosevelt zastopala Anglijo in Francijo, Mussolini pa naj bi zastopal š- Nemčijo. Tako se vojskujočim državam ne bi bilo treba gleda-! ti iz oči v oči pri zeleni mizi. Vatikan je dobil v roke miro-li- vne pogoje, katere predlaga Hit-iz ler in s katerimi se baje strinja še tudi Mussolini. Pogoji so pa taki, da jih zavezniki ne bodo ni- Francoska vlada je odstopila ker je prepočasna z vojno Ministrski predsednik Daladier je dobil nezaupnico, ker armada ni začela z nobeno aktivnostjo. Sestava nove vlade je poverjena strupenemu sovražniku nacijev. FRANCOSKI NAROD ZAHTEVA VOJNO IN ZMAGO Paris, 20. marca. — Francoska vlada premierja Daladierja je danes podala ostavko in sestava nove vlade je bila poverjena Pavlu Reynaudu, poznanemu sovražniku nemških nacijev. Rey-naud je obljubil, da se bo posvetoval z raznimi političnimi strankami in bo povedal o uspehu jutri zjutraj. če bo Reynaud sprejel sestavo nove vlade, bo to znamenje, da bo prišel na francosko vlado nov duh, ki bo začel s popolnoma novo akcijo v vojni, ki zdaj m kaže nobene odločnosti. Reynaud je poznan kot mož agresi-Jvne akcije. I Med narodom se kaže veliko 1 nezadovoljstvo radi čakajoče | taktike, ki jo kažeta zaveznika v 'vojni proti Nemčiji. Nezaupni-'ca, ki jo je dobila Daladierjeva j vlada v parlamentu, ni bila proti njegovi osebi, ampak radi zahteve po vladi, ki bo začela z napadalno vojno in jo tudi dobila. Narod je bil tudi zelo razočaran, j ker zaveznika nista poslala po-' moči Finski o pravem času, am- 2 pak sta samo cincala in oklevala. Francija trebi komuniste Vesele velikonočne praznike vsem našim zvestim naročnikom in podpirateljem želijo uredništvo, upravništvo in vsi uslužbenci ' "Ameriške Domovine" AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 21, 1940 LETO XLIII. _ VOL. XLIII. No. 68—Part I. AMERICAN HOME 620 komunističnih delavskih organizacij in 675 drugih delavskih organizacij. Aretiranih je bilo 8,400 komunističnih agitatorjev. Pred štirimi leti je štela komunistična strknka 1,500,000 članov. Senat se je tudi bridko pritoževal, da policija ničesar ne stori glede ruskega poslaništva v Parizu, ki opravlja ogledu ško službo za Nemčijo. Paris, 20. marca. — Na kriti-6: ko v senatu, da je francoska via- g da 'prpvejS.. popustljiva wapram!s' komunistom, je odgovarjal no- t< tranji minister Sarraut, ki je j. podal topogledno sledeče števil- £] ke. Poleg tega, da so bili odstav- p ljeni komunistični poslanci, je1 si vlada odstavila tudi 2,778 raznih'v mestnih uradnikov, razpustila'sl —;-—o— Italija bi rada dobila olje od Rusije Berlin. — Pri svojem naporu, da bi zbližala Rusijo in Italijo, bo Nemčija ponudila Italiji ru- č sko olje, ki ga ima Rusija dovolj, k Italija ga pa nujno potrebuje. C Italija se ni nikoli posebno tru- b Idila za rusko olje, ker ga more o dobiti edino skozi Črno morje in i skozi Dardanele, katere pa an- k gleška zaveznica Turčija lahko t vsak čas zapre. Zdaj pa, ko po- ž sedujeta Nemčija in Rusija Po- f ljsko, Slovaško in <čieško in je 1 Madjarska na strani Italije, bi t Italija lahkoi dobivala olje po i suhem. Tudi druge balkanske 1 države bi se morda prisililo, da bi dovolile prevoz olje v Italijo. ' --o- Nov grob v domovini : Mrs. Josephine Skedel je dobi- 1 la iz stare domovine žalostno vest, da ji je v vasi Dobravca 1 pri Št. Jerneju umrla njena ma- : ti Josipina Vene v starosti 86 let. Bila je tudi dobro poznana tukaj, ker .je bivala nad 19 let • pri svojih otrocih. Naj bo dobri materi ohranjen blag spomin pri . vseh, ki so jo poznali, i.' Imajo zopet mašo .i Farani cerkve sv. Odrešenika .'na Kipling Ave., ki jim je bila cerkev zaprta štiri tedne in pol, so prisostvovali danes ob osmih j "isv. maši, katero je daroval novi 21 župnik Achilles Ferreri potem, '(ko je škof Schrembs ukinil cer-1 kveno prepoved nad faro. Pozdravi iz Kalifornije a Clevelandčanka Mrs. Mary a železnik pošilja iz Los Angelesa, p Cal. najlepše pozdrave vsem priti jateljem in znancem v Cleve-i- landu ter jim želi vesele veliko-i- nočne praznike, zlasti pa družini John železnik. Nemčiji preti veliko pomanjkanje tobaka Velikonočne misli "Zveličar vstal je!" je odrešilna beseda, ki jo vsako leto znova čujemo na velikonočno jutro. Noč je minila, nad svetom je zasijala jutranja zarja. Kakor če,so strti zimski mra^ zovi in zopet toplo sonce sije v deželi. Jezus,1 odet'z nebeško lepoto, je stopil iz groba smrti, le s svetlobo ožarjene rane spominjajo na dan trpljenj^. Grob je odprt, čuvaji so zbežali, med njegavimi sovražniki vlada groza, med, njegovimi prijatelji radostno upanje. Resnica je zmagala nad lažjo, pravica nad krvavim nasiljem. Vsaka njegovih besed je znova potrjerta s pečatom njegove božje moči nad življenjem in smrtjo. "Vresnici, ta je Sin božji." Ne vemo, nad kom naj se bolj radujemo: ali nad Zveli-čarjem, ali nad seboj. Naša "aleluja" se venomer razlega iz veselega srca, kakar jo tudi naša duhovna mati Cerkev kar naprej rabi, komaj da spregovari nekaj molitvenih besed v pozdrav. Tako pri sveti maši, v dnevni duhovniški molitvi; celo dnevno angelovo češčenje, se zamenja z veselo: Kraljica neba, raduj se! Nebeška Kraljica, aleluja! Podoba Nb-vovstalega bo 40 dni na naših oltarjih, z zmagoslavnim ban-derom v roki in šele tedaj bo izginila, ko nam bo še bolj veselo vest oznanil praznični evangelij vnebovhoda: Kaj stojite in gledate v nebo! Ta Jezus, ki je bil odvzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti y nebo. Velikonočni čas je čas veselja. Grob Vstalega prinaša več veselja kakor milijoni zibelk. Kajti tu je bila smrt premagana. "Smrt, kje je tvoje žrelo?" Najhujši jarem, pod katerim zdjhujemo ljudje, je smrt, ki jo. nosimo s seboj. Naše življenje je neprestano umiranje. Trudimo se, da bi. dosegli vrhunec življenja, 'polno moško dobo.. Toda ninogi sploh ne splezajo tako visoko, prej jih;smrt. potegne nrzdol.' Drugi, ki se jim posreči', da" prekoračijo1 ■zenit, pa tldaj šele živo čutijo, s koliko hitrostjo drve proti odprtemu grobu. Ali je mogoče, da more biti človek pri tem vesel ? Mar niso vse življenske radosti le plapolajoč ods\yit grobne noči? Nikakor pa ne za tistega, ki'veruje v Vstalega. Za tega je življenje potovanje, na koncu katerega ga' pozdravlja očetova hiša. Za tega je življenje prehod in smrt je temna vrata, ki vodijo k večni luči. Na velikonočno, jutro je izšla ta ve-čna Juč zato, da ne žalujemo, kakor tisti, ki nimajo upanja. Velikonočni čas je čas zmagoslavja. Ne le enkrat se je zgodilo v zgodovini, da je odmeval klic: "Na križ z njim!" Ni bil samo enkrat, da je bil kak rešenik zasramovan in pribit na križ. Neštetokrat je bila in bo resnica in pravica križana. Mi začudeni zmigujemo z glavo in ne moremo razumeti, zakaj božja pravičnost takoj v vsakem primeru ne naredi reda. Pri tem ne pomislimo, da bi Vsesveti imel vzroka dovolj poklicati tudi nas, morda celo v prvi vrsti — na odgovor. Velikonočni čas je tudi čas vstajenja. Čisto veselje hoče najti v človeškem srcu tudi čisto posnažen prostor. Seveda to ne gre brez vere, vera pa ne živi brez neke ljubezni: "Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z znaki čistosti in resnice. Cerkev ni brez pomena postavila v velikonočni čas duhovnega obnovljenja s spovedjo in. Evharis.tijo, Vstajenja naj ne bi praznovali le simbolično v li.turgiji, ampak ga notranje in resnično v sebi doživeli. Treba je umreti, da znova začnemo živeti. Kakšna radostna aleluja bi to bila, ko bi povsod v krščanskih deželah tako razumeli velikonočno poslanstvo'! Mislimo si ves narod, ki obhaja resnično krščansko veliko noč in pomete venkaj "stari kvas hudobije in malopridnosti ter v čistosti in resnici doživlja novo pomlad! To bi pomenilo mnogo več, kakor pa prehodno navdušenje kakega evharističnega kongresa; bilo bi to za vsakega v cerkvenem občestvu isto kot vsakoletne duhovne vaje. Velika noč bi postala, kar bi morala vedno biti: prerodite-Ijna kopel za vsakega krščanskega človeka. Žal, da je očiščevalni studenec sicer vedno živ in tekoč, mnogi se pa za njegove vode ne zmenijo. Velika noč je za nje le navadni meščanski praznik. Radosti velikonočnega vstajenja letos mnogi narodi ne bodo občutili, ki jim velikosobotni zvon ne naznanja vstajenja, pač pa jim prinašajo bojna letala vse drugačne pozdrave, pozdrave smrti in uničenja. Kako more biti danes pri srcu mnogim narodom, ki ne vedo od danes do jutri kdo bo njih gospodar, kdo bo vadljal za njih hišo in zemljo. Črni oblaki se zbirajo tudi nad ozračjem, kjer je bil nekoč naš mili dom in kjer še vedno prebivajo naši dragi. Kakšna bo zanje letošnja velika noč? Gotovo ne tako vesela in radostna kot bo naša tukaj, ki se sicer ne valjamo, v razkošju, pa bomo vendar lahko v miru zavšili svoj skromni velikonočni žegen. Naj gredo naše misli o tem svetem velikonočnem času tudi k našim dragim v domovino in prosimo Boga, da bi jim j bilo prizanešeno in da bi naša sveta zemlja ne postala, last tujca. ..',/. ■'„" .,. j MARIE PRIŠLAND KADETKE SPADAJOČE K ŠT. 50 SDZ SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31si St., Lorain, Ohio. GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. * Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn, četrta podpredsednica Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St.,' Pueblo, Colo. Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs; Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Fonikvar, 1030 E. 71st) St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,. Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Barbara Kramer, predsednica, 476 Kansas St., San Francisco, Cal. Mrs: Agatha Dezman, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1097 E. 71st St., Cleveland, O. Prva vrsta z leve na desno: Agnes Grebenee, Ernestine Perse, Emilij Kokal, Justine Mam, Julia Buchar, Josephine Seelye, Marie Gornik, Mary Rusš, Ann Smolik, Albina Pozelnik, Ann Pizem, Alice Soucek. — Sedeča spodaj: Corrine Novak (mascot). — Druga vrsta.1 Carole Kasic,, Rosalia Jerman, Lilyan Judnich, Josephine Gornik, Manj Palcic, Frances Kurre (Captain), Louise Mlakar, Mamie Perse, Mary Kasic, Jean Oblak, Antonia Tanko. Narava se prebuja Pomladansko sonce je začelo ogrevati zemljo in budi naravo iz zimskega spanja. Letos smo imeli precej hudo in dolgo zimo in zato pa toliko bolj hrepenimo po cvetoči, pomladi. Kdo bi se je ne veselil, saj vendar prenovi vso naravo in jo ogrne s cvetočim plaščem. Veseli se je pastir, ko bo zopet p#sel svoje črede po zelenih pašnikih in po drevju pa mu prepevajo drobne ptičice in delajo kratek čas. Lepšega si sploh ne moremo misliti kakor je pomlad na deželi. Spominjam se kako smo otroci /odkrivali i}^ye;4nviskali prvih t roben tic in podlesek. Kako smo bili po dolgi zimi veseli tega cvetja, za cvetno ne deljo smo že nabirali zelenjave za butare, ki smo jih nesli k blagoslovu na ta dan. Koliko veselja je bilo na cvetno nedeljo za mlade ljudi. Posebno dosti opravka pa so imeli na te dan pastirji, ki so nesli butaro (pušel) k blagoslovu, kateri je bil prvi v cerkvi, tistega • živina je bila naj pridne j ša na paši in zopet, kateri je bil prvi doma, da je dal živini blagoslovljenega zelenja, ta je pa imel najlepšo živino. Zato so bili vsi, ki so nosili butare (pušle) precej urnih nog na cvetno nedeljo. Tako je bila že stara navada. Nekateri so bili prepričani, da je to resnica, posebno stari ljudje so vse lepo in z veliko skrbnostjo urejali pred velikonočnimi prazniki. Spominjam se še, ko sem bila še majhna deklica in sem na veliki petek šla za kaščo po peska, da bi po-ribala klopi, a ko nje je moja stara rijiati zagledala; da kop-ljem, je vsa iz sebe pritekla k meni in me pošteno okregala češ, da je veliki petek in da se na ta dan. ne sme prekopavat' zemlje in za pokoro mi je nalo žila, da sem morala klečat eno uro na pesku, katerega sem bila nakopala. Pesek se mi je bil med kle-čanjem tako globoko zaril v koleno, da sem ga prav težko izmila in nato sem se pa še bala, da bom kaznovana pa še od moje matere, a ker je stara mati pozabila povedati, je tudi kazen izostala. Tako mi sedaj vsaki veliki petek stopi pred oči omenjeni dogodek, čeprav je let od tedaj. Na veliko soboto je bil pa pomemben dan za dekleta, ko je bilo blagoslovijenje jedil. Treba je bilo urediti jerbas, kolač, pogače, gnjat, klobase, pirhe in še yeliko drugih reči in tedaj pa je bila zopet tekma, katera, bo" imela najlepše po- družbo. '|i Leto je šlo naprej, sosedova dekla je pridno delala. Približal s/s je božič, čas, ko gospodarji zopet vprašajo svoje posle za naprej. Nekega dne pa dobi sosedova dekla pismo od enega izmed tistih fantov, ki je bil tisto veliko noč pri nas. Pismo je bilo iz Amerike, dotični fant ji je pisal, da na*j pride za njim in da se bosta poročila takoj po božiču. Razume še, da je Ančka z veseljem odšla v neznano deželo — v Ameriko in tako je bila prihodnjo veliko noč že sama s.voja gospodinja v svojem domu, ki sa ga je tako želelaj.an katerega .si je uredila po svojem okuS,tiv »- Mogoče še zmW'vem, da se bb nasmejala, če bo čitala ta dopis. Veseli so velikonočni prazniki in na mnogo lepega nas spominjajo, daleč nazaj v pomlad našega življenja. V duhu čujemo zvonenje zvonov naše domače cerkvice, ki so nam nekdaj naznanjali veselo Alelujo. Z duševnimi očmi gledamo nazaj na velikonočne procesije, ki se vijejo krog vasi in v katerih vrstah smo tudi mi stopali in se z molitvijo poča si premikali naprej. Kako sladki so nam sedaj ti sp.omi-ni na cvetočo mladost in na našo rojstno faro. Ni je sile sveta, ki bi mi mogela to iztrgati iz srca. Vsem čitateljem Ameriške Domovine želim veselo Alelujo in mnogo pirhov pa velik kolač. Apolonija Kip, »»mmmmmmmammmmmmmm. Ce verjamete al' pa m Živel je nek zelo .skopuški človek. Pri vsaki stvarici. je varčeval. Družini, in služinčadi skoro da ni privoščil potrebne jedi. Nekega jutra se zbudi in vidi, da leži poleg njega njegovo žena mrtva. Ko se prepriča, da je res mrtva, skoči s postelje in teče iz spalnice, pa zakli-če z vrha stopnic doli v kuhinjo kuharici: "Micka, hej, Micka!" "Kaj pa je?, se oglasi ta. "Danes skuhajte za zajtrk samo eno jajce!" ji zakliče, "ker bom samo jaz jedel." krit jerbas, katera bo bolj pokonci hodila z njim, vse to je povzročilo obilo skrbi, a največja'skrb pa je bila, katera bo prva doma od blagoslova. Veljalo je namreč pravilo, da se bo tista, prihodnji predpust omožila. Zato je vsaka, kakor hitro je bilo mogoče pograbila svoj jerbas, ko je župnik rekel "Amen". Ce se je pa v resnici tista omožila, ki je bila prva doma, pa ne vem. Vem pa ravno nasprotno. Pri našem sosedu je služila dekla, ki je pa bila že precej v letih in na veliko soboto je 'prišla: k nam in spominjam se, ko ji'je moja teta, ki je bila tudi še d^e v letih', rekla: "Ančka,'danes bomo pa malo potekle.',' Ančka pa se nekaj začudi in vpraša zakaj naj bi tekla. Teta pa ji pove: "Kaj ne veš, da je velika sobota in jedila.(lpon)p, nesle k blagoslovu, če se hočemo omožit, je treba malo bolj stopiti." "Oh," vzdihne sosedova dekla, "ti se še lahko omožiš, ko imaš hišo, a jaz — dekla — kdo me bo pa maral, ko pa nimam nobene dote. Seveda bi' rada imela svoj dom, saj sem že sita te službe. Meni ne bo prav nič pomagalo pa naj še tako letim z jerbasom. Že 3 leta sem bila vsak6 leto prva od blagoslova, pa sem še sedaj dekla." Moja mati je pa slišala ta pogovor in je \hitro povzela: "Saj sem tudi jaz služila, le ne obupaj. Tudi dekla se lahko omoži in postane sama svoja gospodinja," Ančka pa je malo pomislili in rekla: "Bog vas usliši, da bi ■se vaša tolažilna beseda uresničila!" in je globoko vzdihni-la. Odšla je vesela in tisti dan ji je šlo vse.cpo gladko izpod rok. Postavila sj je lepo pokrit erbas na glavo in ga tako zlah-ca nesla kot, da je bil prazen n prav vesela in pokonci je šla nimo naše hiše. Po blagosltr-ru pa je počakala, da so vse druge že odšle in je ona zadnja mahala proti domu. ' Na veliko nedeljo pa gredo sekat pirhe na kakšen vrt. Pridružila se jim je tudi sosedova dekla. Slučajno je bilo tedaj ravno na našem vrtu. Tisti čas so v grajščinskih gozdovih de-, lali neki delavci, sekali so les za na žago. Od kje so bili tisti fanje ne vem, samo to pa vem, da so bili postavni, lepi in fini pevci, tako da so jih vaški fantje prav- radi imeli med seboj, seveda so jih tudi dekleta rade videle. Tisto popoldne so bili prav veselo razpoloženi. Bilo je precej gor-ko in črešnje so že cvetele, sonce je toplo obsevalo vso veselo V kinu sta sedela zamorski fant-in dekle. Pa pravi fant dekletu : "Ti reci tistemu nigru, ki sedi poleg tebe na oni strani, naj dene roko proč s tvojega kolena!" "Reci mu sam," odvrne dekle, "jaz ga ne poznam." Zlata kampanja za novo članstvo SŽZ! "Brez dela ni jela!" Tako govori stan pregovor, ki pa velja še dandanes v vsakem oziru, namreč v doirfti, pri družini in ravno tako pri organizacijah. Vedno je treba gledati na bodočnost, ker v tem je obstanek zagotovljen. Posebno pa je treba s tem vidikom strmeti pri naših organizacijah. Paziti moramo skrbno, da bo vedno rezerva za naipi in rezerva pri organizacijah je v večjem delu v mladini, ker mladina krepi ne samo naše vrste, temveč tudi v gmotnem oziru. Toda med nami nima nobena organizacija toliko zanimanja, da bi se občinstvo samo ob sebi ponujalo k pristopu, dasiravno hočejo biti, med nami. Toda imamo že tako navado, da se ne silimo iz lastnega nagiba tja, kjer je treba sorazmerno prispevati, ampak čakamo, da nas kdo opozori ali takorekoč povabi, da pristopimo. In ko se to enkrat -/godi, potem je pa takoj v srce vcepljena tista ljubezen, ki preveva med dobrostoječim članstvom. Kolikokrat smo imeli že jasne slučaje, ko je dotični, ki je na novo pristopil, takoj postal bojevit agitator v dobrobit organizacije! To je značilnost -med nami zemljani, ki jo nihče ne spremeni. Torej dragi rojaki in rojakinje! Dovolite, da vam potom (priljubljenega lista Ameriška Domovina, od časa do časa ogrevamo prijateljstvo da naše narodne katoliške organizacije Slovenske ženske zveze v Ameriki, ki šteje preko deset tisoč članic, m ne bo dolgo do tega, ko bo imela,tudi iniovino do sto tisoč dolarjev. Pri naši; organizaciji sprejemamo samo' ženski spol (čeprav smo že večkrat dobile ponudbe od moških, ki čislajo iašo! organizacijo in bi radi pristopili). Sprejemamo torej deklice od 4 do 14 let starosti, ki plačujejo samo 10 cnetov na mesec in v odrasli oddelek od 14 do 55 let starosti, ki plačujejo .samo 25 centov na mesec. V slučaju smrti se-izplača do sto dolarjev k pogrebnim stroškom in vsaka članica odraslega oddelka prejme poljuden mesečnik Zarja, ki je izdan na 44 straneh, po-uučne in zanimive vsebine in katerega dolbiva vsaka članica brezplačno. Torej samo za majhno vsoto 25 centov na mesec, pa imate vse te ugodnosti in koristi. Ni na svetu organizacije ali skupine, kjer bi dobili več za svoj denar. Vrhu vsega tega pa nudimo moralno pomoč in vzdržujemo vsakovrstne podučne klube, ki se sploh ne morejo primerjati denarni) vrednosti, ker poduk in izobrazba, katero dobiva članstvo SŽZ, ostane med nami za vselej in pomaga vsaki članici do praktične izobrazbe, ki je neprecenljive vrednosti za vsakega posameznika. Ni ga vzroka na svetu, zakaj bi ne postala članica Slovenske ženske zveze prav vsaka slovenska žena in mladenka! Stroški so tako majhni in pomen pa tako velik! Proč torej z vsakim ozkogrudnim ali škodoželjnim nasprotovanjem. Če vam je kdaj kdo rekel: "E, kaj ti če ženska organizacija" itd., je to tekel, ker vam noče. dobro in mogoče zato, ker se ne razume na naše velike cilje. Zato vam tem potom toplo priporočamo, da bodite naklonjeni organizacijam, ki so direktno za vašo lastno korist in pristopite še ta mesec. ♦ Nahajamo se v dobi ZLATE KAMPANJE, katere pomen je v resnici ZLAT in kakor se blesti ta kovina v naravi, tako se boste svetile tudi ve vse svoje življenje, ako se| pridružite naj-bo.lj|i in najpomembnejši organizaciji v Ameriki. Slovenska ženska zveza je bila ustanovljena na zdravi katoliški podlagi in oišer sv«te vere je vsaki članici najdražji kakor tudi ljubezen do slovenske govorice, katero skušamo širiti! in gojiti, v kolikor je pač mogoče v tej širni Ameriki. Vabimo vas, žene in mladenke, da se pridružite k Slovenski ženski zvezi v Ameriki in s tem daste pečat svoji družini, da je ena izmed tisočih in tisočih,- kjer prevladuje pravi slovenski tluh! Voščimo vam vsem skupaj vesele velikonočne praznike, da bi jih praznovali v največji radosti in zadovoljstvu in sebi'kot darilo za pirhe priporočali pristop v SŽZ! Za Slovensko žensko zvezo v Ameriki: ALBINA NOVAK, urednica "Zarje." M 9i d 0j M 9! A 9] A @! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO 1 PIRHOV želi vsem prijateljem in znancem vaš dolgoletni prijatelj ANTON BAŠCA 1016 East 61st St. Se priporočam, da me obiščete za pirhe. B r e r 6 r f0 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti/ celo leto $7.00. Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 68 Thur., March 21, 1940 LJUBEZEN Z VESMI NARODI Spet velikonočni zvon doni, naj nad bojne poljane Aleluja rosi, rla bi ga čuli narodi vsi . . . tam duša vsaka le mir si želi, o j zvona glas hiti naprej, o miru, o ljubavi jim ti povej! Zazibaj jih v sen lahak, obudi jim spomin sladak, naj pride "Svoboda" jim pred oči ona, kot bila prejšnje dni— naj jim "Nebo" to podeli: ljubezen z vsemi narodi! Marjanca Kuhar j?va. IZ D0M0V1HE —Smrt v transmisiji. V mariborski bolnišnici je umrl 52-letni delavec Peter Pavlič iz Marenberga. Pokojnik je postal žrtev obratne nesreče. V marenberški tvornipi ga je med delom zagrabila transmisija ter ga nekajkrat zasukala okrog pogonskega kolesa. Zlomilo mu je hrbtenico ter ga močno poškodovalo po vsem telesu, tako da mu ni bilo več pomoči. —Kaj napravi alkohol. Žalosten primer se je pripetil te dni v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V neki gostilni se je zbralo več mladeni-čev. Ko so ga imeli že vsi pre- j^f &4>tjay The New Amazing >> Comfort of ROHN NU-MATICS Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi ANTON BARAGA You'll appreciate the comfort provided by t lie 100% Nail-less construction and the ROHN NU-MATIC patented sof: sponge-rubber cushion and ventilated insole. They bring constant relief to quick-tiring and aching feet. They are stitched completely around the entire sole; no more nails sticking through the insole to tear hosiery and irritate the foot. No more jars and jolts that cause foot fatigue and leg muscle strain. When you buy your next pair of shoes ask us for ROHN NU-MATICS PRODAJALEC VINA NA DEBELO IN DROBNO 15322 Waterloo Rd. ^ če želite svojim prijateljem postreči z najboljšo in gg pristno kapljico, oglasite se pri nas, kjer boste v ceni in ^ blagu najboljše postreženi. t Mg WttTtS Buj Jlecujue Stifle As Featured in America's Leading Magazines VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM MOJIM CENJENIM ODJEMALCEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM LOUIS MAJER TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6410 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike vam želi AZMAN'S MARKET SLOVENSKA MESNICA 6501 St. Clair Ave. ENdicott 0347 Pri nas dobite vedno prvovrstno sveže in doma sušeno meso. — Se priporočamo! — Naročila pripeljemo na dom! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI PORTIS "TWEED-' Its band will match your new clothes— soft, lightweight felt and cheerful colon fling ofSpring! Vi.95. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM KREMZAR FURNITURE ZALOGA POHIŠTVA - PEČI - PREPROG - LINOLEJA MAYTAG PRALNIH STROJEV IN ELECTROLUX LEDENIC Vsem rojakom in rojaki njam želim vesele veliko nočne praznike in dosti le pih pirhov. FRAN V. OPAŠKAR odvetnik Hippodrome Bldg. MA-3786 6405 St. Clair Ave ENdicott 2252 Cleveland, Ohio 3063 Pearl Ave, LOrain 7147 Lorain, Ohio Delo dobi izkušena natakarica. Mora biti stara nad 21 let. Vprašajte na 747 E. 185th St. (70) $2500, 2 druž.. 8 in 3 sob, kopališče, dohodki $34., K. 58 St., blizu Prosser. $4000, 3 druž., 6-5-3 sobe, 3 kopališče, E. 67 St., južno od St. Clair. $3200, 2 druž., 5-4 sobe, 2 kopališča, $700 takoj., St. Clair in 78 St. $1500, velika trgovina, 6 sob, kopališče, ZRorej, furnez, klet, velik lot, zapuščina, se mora prodati. St. Clair in 67 St., Zelo lepa prilika. t- Prodajam hiše otrokom staršev, a katerimi sem knpčeval pred 36 leti. Pridite, da se pogovorimo. 10% takoj. M c K E N N A 1383 E. 55th St. HEnderson 5282 Res.: 639 E. 108 St.—MU 4285 __________J70) ZA PRAZNIKE Pridite k nam po najboljše domače klobase, šunke in želodce, katere dobite po jako zmernih cenah. Se toplo priporočamo JERIC'S 3583 E. 81st St. (Mar. 20. 21) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro.__ Kraška kamnoseška obrl 15425 Waterloo Rd. KEnmare 2237-M EDINA SLOVENSKA !V,DFI,nVAL NIOA NAGROBNIH 8POMENIKO\ Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko pc najnižjih cenah. Pokličite KEn. more 5374 — 4381. Jos. Kern 353 E. 156th St. __(Thurs. x; OBLEKE Prejeli smo veliko in najlepšo zalog, spomladanskih vzorcev. Naročite : velikonočno obleko sada j. CHARLES ROGEL in SIN KROJAČ 6526 St. Clair Ave. PORTIS "BASE Hll'i Low, tcleecoped crown—wide, swagger brim. A handsome, new style for Spring! $3.95. tototototof&SD^ Vsem našim znancem in prijateljem želiva vesele velikonočne praznike. Vabiva vas, da se ustavite pri nas, kjer dobite vedno izvrstno pijačo, pivo, vino in žganje, zraven pa okusen prigrizek. ANTON IN ANČKA LUŽAR slovenska gostilna 6723 St. Clair Ave. ST. (LAIR SAYINGS & LOAN CO 6235 St. Clair Avenue HEnderson 5670 Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike! Vesele velikonočne praznike vsem gostom ^ prijateljem in znancem sirom Amerike želita MR. in MRS JOSEPH PLEVNIK i - I BRIDGE TAVERN 694 E. 152nd St. Izborna restavracija, izvrstna kuhinja, legalna vina, žganje in pivo \ . Vsa najboljša postrežba posetnikom Clevelanda PORTIS "PATRIOT" Cool, lightweight felt that gives heavyweight service. Roll it for traveling. $3.95. GROCERIJA in MESNICA ^Jp Ako želite za praznike fino, doma posušeno šunko, klobase, želodce ter razno sveže meso in grocerijo, se oglasite pri nas Se priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike ALI GREMO V PARADO? Če boste šle v parado na velikonočno nedeljo, pridite k nam po obleko, suknje, slamnike, nogavice, rokavice. Vse to dobite pri nas lepo in moderno po zelo primerni ceni. Ravno tako imamo za vaša dekleta in otroke obleke, suknje, slamnike in vsakovrstno spodnje perilo. Lepa izbera lepe bele otroške obleke za obhajilo ali birmo, pa tudi lepe šlajerje. Za može in fante imamo pa lepe srajce, kravate in nogavice ter vsakovrstno spodnje perilo. Za fantičke pa Kaynee srajce. Žene, pridite po lepe zastore. Če -bomo šli v parado, pridite sedaj, ko veste, kaj s« vse dobi pri nas. Se vam toplo priporočamo PORTIS "LINE DRIV1" Extra soft finish—matched felt hand, light weight. Real luxury! .. Modestly priced. $3.93. Vessle velikonočne praznike vam želi EDWARD L. PUCEL COUNCILMAN 10. VARDE "SwanshRck" water-r*p«Ucnl ti ni. ti "Protek" prr.piro-tlon-proof interlining A Happy Easter to All! Frank Belaj BOYS' SUITS—BLUE SERGE and CHEVIOTS —MEN'S WEAR— 6205 St. Clair Ave. HEnderson 9072 . Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi FRANK KRAMER Imamo naprodaj 2,000 GALON OIIIJSKEGA CONCORD VINA v vašem galonu 69^ galon pripeljan galon TED MANDEL, lastnik ...... MANDELS WINERY 215 KEnmore 3445 821 E. 222nd St. Euclid. O. ANZLOVAR'S vogal 62. ceste in St. Clair Ave, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM 1 ©tolsto toto to SLOVENSKI GROCERIST in MESAR 15454 Calcutta Ave. Najboljše šunke, prekajeno in sveže meso ter grocerija po najnižjih cenah cej pod streho, so se sprli in stepli. Med pretepom je nekdo udaril s topim premetom po glavi mladoletnega Franca Rajha, Udarec je bil tako močan, da je mladenič obležal mrtev. Orožniki zasledujejo krivce. —Obsojen ropar. Veliki senat v Mariboru je obsodil 32-letnega zidarja Franca Stepiš-nika na tri leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je lani v zamošanskem gozdu oropal posestnika Jakoba Vesenjaka za 1,200 dinarjev gotovine. Ste-pišnik je pri razpravi tajil krivdo. Zagovarjal se je, da mu je Vesenjak denar sam izročil. —Smrtna žrtev pretepa. Te dni so pripeljali iz Begunj pri Cerknici v ljubljansko bolnišnico zelo poškodovanega 20-letnega Antona Hrena. Hrenu je nekdo v gostilniškem pretepu prerezal trebuh. V bolnišnici mu niso mogli več pomagati jin je kmalu umrl. —Drago pustovanje. Zasebnik S. A., si je v noči pustnega torka privoščil nekoliko veselja po ljubljanskih lokalih. Držal se je bolj v šentjakobskem koncu. Obral je več lokalov, v zadnjem pa ga je čakalo nemilo presenečenje. Ko je hotel plačevati, je opazil, da mu je izginila listnica, v kateri je bilo nič manj kakor 3,500 dinarjev. S. t je mnenja, da mu je nekdo iz-imaknil denar v enem izmed lokalov, kjer se je mudil, j —Andrej Pere. V Celju, Cesta na grad je umrl 87-letni I Andrej Pere. kiy >•'if i - L 11 1 —"* ^ esele velikonočne praznike želiml vsem odjemalcem j f (LOVER DAIRY 1 g SLOVENSKA MLEKARNA From Approved Dairies § 3j JOSEPH MEGLICH, lastnik <3 . 5; 003 East 64th Street ENdicott 4228 ln Black or Hrown MALI Ofi L ASI i£95 E. (1st ST. GARAGE GENERAL REPAIRING FRANK RICH, lastnik Se toplo priporočam za popravila HEnderson 9231 Clair Avenue 1109 E. 61st St. vogal St. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. ENdicott 4362 lt»vd 24% lbs. Occident Flour______1.13 24*^ lbs. Aristos Flour Walnuts (clean) ...................45c Veseljak Videl sem že mnogo veseljakov, po mestih to ni nič novega, a da zraste veseljak na deželi, je pa že nekaj posebnega, kajti ljudje na deželi so čisto drugače vzrejeni kakor pa v mestih. Na kmetih so ljudje varčni, pridni, pošteni in verni. Dobijo pa se izjeme tudi na kmetih, da so nekateri, posebno fantje malo bolj nagnjeni na pijačo in vneti za pretepanje, a tudi to danes že porie-huje. Vendar pa za danes ni moj namfen opisavati razmere na deželi ali v mestih. Danes hočem napisati o veseljaku, ki je zrastel na kmetih. Polovico te povesti sem videl sam, a drugo polovico pa so mi pravili moj oče, ker ta veseljak ni bil daleč od naše hiše. Saj skoro ne vem kje naj začnem, da bi bralcem bolj ustregel. Zdi se mi, da je najbolje, da začnem pri njegovem rojstvu. Tako so mi pravili moj oče. Ne daleč od naše hiše je stala lepa kmetčka hiša, tu so bili toliko premožni, da so lahko redili do šestero goveje živine in nižje doli pa so imeli mlin na vodo. Tako, da so imeli nekaj dohodkov od kmetije in nekaj pa tudi od mlina. Tudi ti mlini menda bodo kaj kmalu zginili, tukaj v Ameriki so že, pa bodo tudi v Evropi. Prišli so moderni in veliki mlini in so izpodrinili manjše priproste mline. Torej to hišo in mlin sta la-stovala že bolj priletna mož in žena. Vsega sta imela dovolj, samo nekaj jima je kalilo veselje in to je, bila sta brez zaroda, brez potomcev in to je bilo v stari domovini sramoto, če ni bilo otrok. Zavedala sta se, da bo njiju ime izumrlo in prišlo bo v hišo tuje ime. V tistih časih je bilo vse drugače kot je pa dandanes. Oče so mi pravili, da je bila v Trstu bolnica in zavetišče, ki se je reklo pri "Usmiljenih bratih." Pred tem zavodom je stala zibelka s pritrjenim zvoncem. V to zibelko je prinesla mati svojega otroka, če se ga je hotela iznebiti, seveda največ so jih prinesle nezakonske matere. Položila je otroka v zibelko, jo zazibala in zvonec je zapel, mati pa je v tem času zbežala. Prišli so usmiljeni bratje in odnesli otroka v zavod, kjer so ga imeli tako dol-?o, da se je kdo oglasil, da ga raame za svojega. Ob krsti takega otroka so mu dali samo prvo ime, a drugo ime ali priimek pa mu je dal oni, ki ga je vzel za svojega. Tudi ta dva naša znanca sta se spomnila na ta zavod. Dogovorila sta se, da bo šel mož po enega teh o^rok, ki so jih imenovali "špitalarji". Ko mož pride v Trst, gre v ta zavod in pove svojo željo, da bi rad enega fantka, ker nima svojih otrok. Seveda so mu ga dali z veseljem. Dobil je zalega fantka, ko so uredili vse potrebno so mu izročili fantka in mu povedali, da mu je ime Mihael in priimek pa naj mu da sam. Oh, to je bilo veselje, ko je prinesel mož fantka domov, kar nagledati se ga nista mogla, tako sta ga bila vesela. Seveda ga je bilo treba naznaniti v Eupnišču in treba mu je bilo določiti drugo ime (priimek). Sklenila sta, da ker jima Bog ni dal otrok, da tudi ta ne bo nosil njiju imena. Pa jima župnik svetuje, ker ste ga dobili pri usmiljenih bratih, pa ga zapišimo na ime Bratok. Tako je deček dobil ime Mihael Bratok. Deček je lepo rastel in bil je zdrav in vedno vesel. Vsi so ugibali, kaj neki bo iz tega dečka, ko je vedno tako vesel, a do dela pa ni kazal posebnega veselja. Ko je dorastel je najraje delal v mlinu. Tu je jemal žito in ga prodajal, da je imel za pijačo, kajti to je on ljubi) piti, peti in biti vesel. Vsi so ga bili veseli, saj pravijo, da ima veselega človeka še Bog rad. Ljudje pa so se začeli pritoževati, da kar je Miha zrastel, da jemljejo prevelike merice in tako so začeli opuščati ta mlin in nosili so drugam. Prišlo je leto 1866. Bila je vojna na Laškem. Tudi Miha je bil poklican k vojakom. Red-nika bi ga bila lahko oprostila vojaščine, a mislila sta si, da se bo pri vojakih kaj spametoval in zato ga nista oprostila. Torej Miha je moral na vojsko. Večkrat je pripovedoval, da tudi pri vojakih niso imeli dosti koristi od njega, ker je bil večinoma pijan in kaznovan. Pravil je, da so jih tedaj za vsak prestopek tepli ali pa celo na križ privezali, takrat so bile vse hujše kazni kakor pa so dandanes. Vse to pa ni Miha popolnoma nič izučilo. Ko se je vrnil iz vojske, sta mu reditelja izročila kmetijo in mlin. Oženil se je in prišli so otroci. Reditelja sta pomrla, kar je bilo edino prav, da vsaj nista videla kako je Miha vse zapravil. Delat se mu ni ljubilo, samo okrog je hodil, pel in pil in bil vesel, ni ga brigalo je li družina preskrbljena ali ne. Prodal je najprej mlin, potem pa zemljo kos za kosom. Samo hišo ..in vrt je bil zapisal žery, da so imeli otroci in ona vsaj streho. On pa je bil vesel, ko ni imel kmetije je bil vsaj prost in je hodil po sejmih in mešetaril pri živini, potem pa je pil in pel in ponoči kolovratil domov. Pot ga je peljala mimo naše hiše. Vselej je potrkal na okno, da so mu odprli. Prišel je notri, zapel je in se smejal. Otro-vi smo znali že skoro vse njegove pesmi,. Pripovedoval je tudi kako je delal pri železnici, kamor so ga spravili nje-jovi tovariši. Pravil je, da je v soboto čakal po dve uri, da je prištel na vrsto predno je iobil svojo plačo. Knjigovodja je zračunal koliko je zaslužil in koliko je zapil in mu je končno povedal, da še Miha dolguje kompaniji. Tako je rekel se vidi, da se tudi delat ne izplača, cel teden delam in na zadnje sem pa še dolžan. Ljudje so ga opominjali: "Miha ne pij in šparaj." Povedal je, da je nekoč začel ni pil in je "šaparal" tri dni, pa vseeno ni nič imel. Torej se tudi "Šparat" ne izplača in res Miha je pel in pil in bil vesel do svoje smrti. Otroci so zrastli in odšli po svetu, kje so danes sam Bog ve, žena je tudi umrla in hiša pa je bila prodana na javni dražbi. Danes je še malo živih, ki se še spominjajo veselega Miha. Frank Opaskar, st. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ko bodo vaši čevlji potrebovali popravila, prinesite jih k nam. Na nas se lahko zanese-te za kvalitetno delo, prvovrsten materijal in točno postrežbo po zmernih cenah. Slovenski čevljarji vam želijo prav vesele velikonočne praznike JOS. GRBEC, 6026 St. (lair Ave. JOHN HACE, 6210 Bonna Ave. FR. URANKAR, 7226 St. Clair Ave. FR. LONGAR, 6630 St. (lair Ave. RUDY KOZAN, 6520 St. (lair Ave. JOS. SERCEL, 6214 St. (lair Ave. JOHN GABRENJA, 1102 E. 63 St.. 22010 Ivan Ave. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM želi Perusek Furniture Co. JOS. PERUSEK, lastnik 809 East 152nd Street Tel. MUlberry 9211 Pohištvo za vašo hišo in električni predmeti STEVE TREBEČ, Jr. in JOS. MEDIC, zastopnika Člani Slovenskega grocerijskega in mesar skesa kluba v Collinwoodu ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Gospodinje, če hočete razveseliti svoje z dobrim kosilom, pecivom in jestvi-nami, kupite blago pri članih Grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu, ki nudijo k praznikom znatno znižane cene. Ker naši trgovci podpirajo narodne ustanove sto-odstotno je dolžnost naroda, da jim delno vrača. "Bodimo sebi najbližji." ASSEG JOHN 15638 Holmes Ave. BERNOT VICTOR 16001 Holmes Ave. B0LDIN BLAŽ 14401 Thames Ave, CERG0L&0GRINC 412 East 156th St. ČERUL FRANK 14615 Sylvia Avenue DOLENC JOHN 573 East 140th St. GODEC BLAŽ 16803 Grove wood Ave. JANES JOE 632 East 222nd St. JAZBEC FRED 821 East 222nd St. JANŽEVIČ JOE 542 East 152nd St. KUHEL MARY 16321 Arcade Ave. KAUŠEK JOHN 19313 Keewanee Ave. KAUŠEK LEO 15708 Saranac Road KASTELIC FRANK 19300 Shawnee Ave. KUHAR JOE 1F607 Waterloo Rd. MULLEC FRANK 16811 Waterloo Rd. MODIC JOE 315 East 156th St. METLIKA JOE 14516 Sylvia Ave. PETRICH JOE 27919 Lake Shore Blvd PIBERNIK LOUIS 830 Babbit Road RADDELL LUDWIG 15802 Waterloo Rd. G SPEHEK JOHN 16226 Arcade Ave. SIVEC JOHN 16016 Parkgrove Ave. ŠK0F JOHN 1170 East 174th St. SOBER & MODIC 544 East 152nd St. T0MAŽIČ JOHN 16821 Grove wood Ave. TEKANČIČ ANTON 19302 Chickasaw Ave. URBAS LOUIS 17305 Grovewood Ave. VIDENŠEK JOHN 486 East 152nd St. SLOVENIAN GROCERS M BUTCHERS ASSOCIATION M0OXYDOL 9e ■ 37c iČ^^A f® il II MM Ue Soai> °f II^SLhIIM ^omln 3 fCr IjTsrS gpg mi white ——' SP P I SOAP 10for35c mm hur7,c t THE ARROW RULING AND BINDING (0. Largest Paper Ruling House in Cleveland 118 St. Clair Avenue Veselo Alelujo vsem Jugoslovanom želi JOHN BUKOVNIK VAŠ SLOVENSKI FOTOGRAF 762 East 185th Street KEnmore 1166 Slika je trajen spomin in najboljši prijateljski dar VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem klijentom in prijateljem želi (0LLINW00D REALTY (0. DANIEL STAKICH, lastnik Prodaja zemljišč in vsakovrstne zavarovalnine Točna in solidna postrežba JOHN ROŽANC, W. E. ALLGIRE, prodajalca Edini sin Mož, o-katerem vam bom pripovedoval, je bil najmogočnejši daleč naokrog. Ime mu je bilo Thord Oeveraas. Nekega dne je stal ravno kakor sveča in z važnim obrazom pred župnikom v pisarni. "Sina sem dobil in h krstu bi ga rad prinesel." — "Kako pa ga bomo krstili?" — "Finn naj bo kakor moj oče." — "Kaj pa botri?" Naštel jih je; bili so njegovi sorodniki, zelo ugledni možje in žene. "Se kaj drugega?" je vprašal župnik in ga pogledal. Kmet se je obotavljal. "Rad bi videl, da bi ga samega krstili," je rekel nato. "Torej na delavnik?" — To soboto okrog poldne." — "Še kaj drugega?" je vprašal župnik. "Drugega nič." Kmet je vrtel svoj klobuk, kakor da bi hotel oditi. Tedaj je župnik vstal, stopil k Thordu, ga prijel za roko in mu pogledal v oči: "Bog daj, da ti bo sin v blagoslov!" Sestnast let po tem dnevu je stal Thord spet v sobi pred župnikom. "Dobro si se držal, Thord," je rekel župnik, ko ga je videl čisto nespremenjenega. "Saj nimam nič skrbi," je odgovoril Thord. Župnik je molčal ; hip nato pa je vprašal: "Kakšne opravke imaš pa danes?" — "Zaradi sina prihra-jam; jutri bo šel k birmi." "To ti je dečko!" "Najprej bi rad gostpodu župniku plačal, ko bi vedel, katero mesto v cerkvi ima fant.'' "To -bo številka ena." "Lepo! Tukaj je deset tolarjev za gospoda župnika." "Še kaj drugega?" je vprašal župnik in pogledal Thorda. "Drugega nič." Thord je odšel. Spet je minilo osem let; ta- krat je nekega dne župnik pred v svojo pisarno zaslišal glasen hrup in vstopilo je mnogo mož, prvi Thord. Župnik je pogledal in ga precej spoznal. "Danes ta večer jih imaš pa dosti s seboj." — "Rad bi pripravil oklice za svojega sina; Kare-no Storliden bo vzel, hčer Gud-munda tegale tukaj." — "To je vendar najbogatejše dekle v celi fari!" _ "Pravijo tako," je odgovoril kmet in si z roko nazaj pogladil lase. Župnik je sedel nekaj časa' kakor zamišljen in ni rekel nič. Samo imena je zapisal v svoje knjige, možje pa so se podpisali. Thord je položil tri tolarje na mizo. "Samo eden je moj," je rekel župnik. "Že vem, ampak moj edini je — da bi vse po sreči šlo." Župnik je vzel denar. "Že v tretjič si tukaj zaradi svojega sina, Thord." — "In mislim, tudi v zadnje," je rekel Thord, zaprl denarnico, rekel zbogom in odšel, možje pa počasi za njim. Štirinajst dni potem sta oče in sin veslala v lepem vremenu čez vodo proti Storlindnovim, da bi se pomenila o svatbi. "Klop ni zadosti trdna," je rekel sin in vstal, da bi jo popravil. Tedaj mu je na deski, na kateri je stal spodrsnilo, opletal je z rokami, zakričal in padel v vodo. "Trdo se drži vesla," je zaklical oče, vstal in se nagnil proti njemu. Toda sina, ki je nekaj časa grabil proti njemu, je prijel krč. "Čakaj še trenutek!" je zakričal oce in veslal bliže. Tedaj je sin omahnil nazaj, še zadnjikrat pogledal očeta in utonil. Thord je komaj mogel razumeti, kaj se je zgodilo. Zadrževal je čoln in strmel na mesto, kjer mu je izginil sin, kakor da ga še misli zagledati. Dva me- hurčka sta priplavala na po- i, vršjei in še dva in na koncu še| en velik. Razpočil se je in morje je spet ležalo čisto kot zrcalo. Ljudje pa so videli, kako ,je oče tri dni in tri noči veslal okoli mesta ne da bi jedel ali spal: lovil je ,svojega sina. Tretjega dne zjutraj pa ga je našel in nesel čez grič na svojo pristavo. Takole dobro leto je prešlo od tega dneva. Tedaj je zaslišal župnik že pozno v jesenski večer, da nekdo na vežnih vratih ropota in oprezno tipi je za ljuko. Župnik je odprl vrata in vstopil je velik, sključen mož, medel in belolas. Župnik ga je dolgo gledal, preden ga je spoznal; bil je Thord. "Ti, pa tako. pozno?" je rekel župnik in obstal 'pred njim. "Da, da, pozno prihajam," je rekel Thord in sedel. ,Tudi župnik, je sedel in čakal. Dolgo časa je bilo tiho; nato je rekel Thord: "Nekaj sem vam prinesel, kar bi rad dal revežem. To bodi ustanova na ime mojega sina." Vstal je, položil denar na mizo in spet sedel. Župnik je preštel. "Veliko denarja," je dejal. "Pol moje pristave. Danes sem jo prodal." Župnik je dolgo časa sedel molče. Na koncu je vprašal prijazno: "Kaj pa boš sedaj počel, Thord?" — '/Kaj boljšega." Tako sta sedela nekaj časa. Thord je povešal oči, župnik pa je gledal nanj. Končno je župnik rekel tiho in počasi: "Mislim, da ti je bil sin vendar v blagoslov." "Da, "tudi jaz mislim," je rekel Thord; pogledal je župnika in dve bridki solzi sta mu stekli čez obraz. AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue (v Slov. Narodnem Domu) b r b r & b r- b r b W b r B Želi svojim prijateljem in vsem rojakom v Cleve-landu in okolici kakor tudi onim v Akronu, Barbertonu, Girardu, Lorainu in drugih krajih: RADOSTNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in dosti PIRHOV. Ob enem se priporoča vsem, ki želijo poslati denar v staro domovino, ali dobiti kako osebo iz starega kraja; in onim, ki bi slučajno imeli namen potovati v staro domovino in vsem, ki rabijo notarske listine. V tem času radosti, ko se spomlad vzbuja in ljudje imajo praznično lice radosti ob spominu na velike dneve velikonočnih praznikov, vam želimo veselo velikonoč in mnogo pirhov. V naprej vam bomo ravno tako postregli najboljše. Naš cilj je vedno skušati zboljšati naše delo. LOUIS L. FERFOLIA LIČENZIRAN POGREBNIK 3515 East 81 st St. Michigan 7420 VESELO VELIKO NOČ B b r b If b W .b r b b B B r B r b J. KREČIČ MESNICA in GROCERIJA 1054 E. 61st St. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem. Se toplo priporočamo Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem iffi znancem želi ACME DRY CLEANING FRANK JUREČIČ 672 East 152nd Street w B POMLAD JE TU! Gospo'darji in gospodinje bodo videli mnogo stvari, ki so potrebne, da se pre-urede. Pri nas dobite: f TAPPAN in GRAND KUHINJSKE PEČI, model 1940. — Krasno in trpežno izdelane. BOSS, APEX, THOR, GENERAL ELECTRIC in ABC pralni stroji. LENOLEUM, razni vzorci, 3 jarde za $1.00. PHILCO RADIO.'—Velik popust za vaš star radio. GENERAL ELECTRIC, ledenice APEX ELEKTRIČNI LIKALNIK, $79.00, sedaj $59.00. Imamo polno zalogo barve za zunaj in znotraj.—Se priporočam ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. ŽELIMO VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 95 NAJFINEJŠA SLADKA VINA: AMERICAN PORT - AMERICAN SHERRY AMERICAN MUSCATEL Najfinejše doma prešano BELO in RDEČE ohijsko vino Kozarec dobre kapljice okrepi človeka in ga napravi močnega — Naše vino slovi po dobri kvaliteti in nizki ceni — Privoščite si ga pri velikonočnem kosilu—Prodajamo ga na drobno in debelo THOMKRASOVEC in SINOVI lastniki NOTTINGHAM WINERY 17721 Waterloo Rd. Vsem gostom, odjemalcem in prijateljem veselo ALELUJO Vesele velikonočne praznike želi- JOHN MAVSAR SLOVENSKI GROCER1ST in MESAR 23751 St. Clair Ave. Najboljše sveže in prekajeno meso ter vsa grocerija po nizkih cenah DELIKATESNA TRGOVINA FRANK IVANČIČ 15416 Saranac Rd. želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike Najboljše blago in nizke cene Sk 9, Veselo Alelujo klijentinjam želi MARGIE'S BEAUTY SHOP 15706 Holmes Ave. C JOHN in STEFKA PAULICH GOSTILNA 5238 St. Clair Ave. Vse vrste pijače in jedila Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem gostom in prijateljem želita MR. in MRS. MARTIN KOŽAR lastnika dveh SLOVENSKIH GOSTILEN in RESTAVRACIJ 1049 E. 185th St. 689 E. 200th St. HOME MADE CHILI Vsak petek Fish Fry in ples WISHING YOU ALL A HAPPY EASTER Vesele Velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi MRS. JOSEPH MLAKAR in SIN SLOVENSKA GOSTILNA in DELIKATESNA TRGOVINA 843 - 839 East 222nd St. V naši trgovini se dobijo velikonočna darila za otroke. — V gostilni pa najboljša pijača in vedno vesela družba. Išeies ^tuhic 6116 St. Clair Avenue FOR FINE PHOTOGRAPHS Prav vesele velikonočne praznike vam želimo! In se priporočamo za izdelovanje finih fotografij Tel. EN 0670 Mr. in Mrs. Beros Vesele velikonočne praznike želita odjemalcem in prijateljem ANTON MERVAR in SIN HARMONIKE ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE si lahko nabavite vso potrebno vrhno in spodnjo obleko po zmernih cenah v naši novi trgovini. ZA MOŽE ZA ŽENE ZA OTROKE Srajce, lepe barve in Princess slips, mere 34-44 Hlače za dečke, dolge vzorci— 39c do $1.95 $1.00 do $2.45 79c do $1.95 SVILENE NOGAVICE KLOBUKI ZA DEČKE KLOBUKI mere 8I/2 do 101/2 lepe barve vse mere in barve 39c do 79c $1.35 $1.75 do $2.95 BLUZE SRAJCE ZA DEČKE KRAVATE najnovejše mode, tkane vse mere lepe spomladanske barve $1.95 39c do 95c 23c do $1.00 PANTIES KRAVATE, NOGAVICE 19c do 59c Imamo tudi veliko zalogo delovne o bleke, posteljne oprave, šivalne potrebščine in drugo. ROŽANCEDEPARTMENT STORE 406 East 156th St. in Waterloo Rd. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! Največja izbira slovenskih in hrvatskih plošč na Sg Victor in Columbia, Decca, Bluebird in Vocation po- gf pularnih ploščah. Izključni prodajalec za Victor Red jjg Seal plošče. W Slovenske in popularne note za klavir in . [(j piano harmoniko P* K MUZIKALNI INŠTRUMENTI IN POTREBŠČINE ^ 5921 St. Clair Ave. ENdicott 3628 b Veselo Alelujo vsem odjemalcem in prijateljem želi LOUIS SLAPNIK CVETLIČARNA BLISS RD. COAL & SUPPLY CO 22290 St. Clair Ave. vam postreže v ceni in blagu, kadar rabite cvetlice: POROČNE ŠOPKE - NAGROBNE VENCE - ŠOPKE ZA GODOVANJE in PRIREDITVE —Postrežba po telefonu ali osebnem naročilu— Razveselite vaše drage in podarite jim cvetje za veselo ALELUJO Vse vrste cvetlice nasajene v loncih Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem 15803 Waterloo Road KEnmore 6363 Najboljši premog in kurilna drva po najnižjih cenah ■maw*«* mm II mi »um ir muni....... II I 1 r«. Zgodba o noveli in klobuku Leo in Inga sta bila poročena; pa ne mladoporočenca, saj je že leto dni minilo po njuni poroki. V enem letu se utegne marsikaj pripetiti, človek se razvija po starosti, modrosti in umnosti, kakor pravijo. Leu se je dozdevalo, da se je bolj razvil kot Inga. Toda človek naj si tudi ne želi žene, ki bi ti zra-stla-čez glavo! Skratka: ni si želel, da bi bil jutrišnji dan drugačen, kot je bil včerajšnji. Le to, če bi bila zaslužila malo več denarja; a kaj, ko se ni tozadevno ničesar odprlo! Njegova plača v uradu je bila ustaljena, naravnost neomajno trdna. Inga je bila sicer dobra gospodinja, nobene pare ni iz- dala po nepotrebnem, in kakor si je on vse preračunal, bi morala plača povsem zadoščati. Pa jo je vendarle ganilo, ko se je nekega dne — razen državne loterije, kjer sta redno igrala — nudila nova prilika za zaslužek: velik časopis je vabil na nagradno tekmovanje. Vsakdo je mogel poslati svojo novelo in se udeležiti tekmovanja. Prva nagrada: 500 norveških kron. Pri kosilu je nastala pavza. Leo je bil videti, ko da je zagledal privid nad cmoki na krožniku. Inga je prva spregovorila. Rekla je, da si jako želi da bi si 011 izmislil tisto novelo, da bi tako ona dobila tistih 500 kron. Saj je toliko raznih stvari, ki bi jih prav zdaj potrebovala v gospodinjstvu. Drugo jutro ji je povedal, da misli, da je vprav zdaj dobil izvrstno , idejo. In ona je odvrnila, da to tudi ona misli. Zaploskala je in kar kriknila: "O, Leo, potem mi boš pa dal malo od tega denarja,majceno majčkeno, boš?" On jo je nežno zavrnil, češ, kar denar in denar! Saj še ni izbran ... in seveda, če bo on tisti izvoljenec, kajpa da bo dal..... Ona se mu je zahvalila, in izginila skozi vrata. On je nekaj dni hodil okoli, tuhtal in preudarjal je tisto idejo — in v nedeljo, si je dejal, bo novela iztuhtana. Potrebno je bilo, da bi bil v nedeljo sam doma. Stanovanje je bilo tesno, le dve ozki sobici, kuhinja in kopalnica. Zatorej je Inga koj privolila, ko sta jo njen svak in njena sestra povabila na deželo na izlet z avtom. V nedeljo zjutraj je bil Leo že zgodaj nared. Sedel je s papirjem in svinčnikom pred seboj in je čakal, da ga bo Inga samega pustila. Ko je dvignil glavo izza dlani, je stala sredi sobe in je imela nov klobuk. Nov klobuk ! Mahoma so se mu oči zbudile. "Kaj — kaj imaš nov klobuk?" je vprašal. "Ali ni srčkan?" Smehljaje se je okrenila, da bi mogel to lepoto z vseh strani občudovati. "Toda, človek božji, saj ti si že vendar imela klobuk!" je vzkliknil. "Imela sem en klobuk," je rekla in je pokimala z drugim klobukom. Takrat je Leo vstal izza pisalnika in jo je iz oči v oči vprašal, kaj da si je prav za prav izmislila? Da je kar tebi nič meni nič vzela denar in je za njegovim hrbtom kupila tak dragocen klobuk! Inga ni odjenjala. Njen nos je bil tik njegovega; da niti novca ni vzela! Da je klobuk dobila na upanje. Le za nekaj tednov, dokler ne bodo nagrade razdeljene. Ali pa — kaj je nemara pozabil, kaj'j i je obljubil? Inga je za pajčolanom mahoma zaihtela. Nato je odhitela ven — in bil je sam. Tako — zdaj naj se pisatelj tiho pogrezne vase in naj iz globine svoje duše kaj načrpa. To mu je bilo zdaj nemogoče. Nemirno je begal po sobi sem in tja, stokal je in vzdihoval. Da mu kaj takega zagode! Po enoletnem skupnem bivanju je zdaj na stopnji — na stopnji hotenotske ženske, ki si vtakne paličico skozi nas, obroček skozi ustnice in misli, da je lepa! Kasneje se je nekoliko pomiril in se je spet usedel za pisalno mizo. Mislil je bil, da bo to drobno povest danes dokončal, a kakor kaže, bo težko kaj. Iztirjen je bil. Skušal se je zbrati vsaj za kak dober začetek. Upanje, da bo ostalo kakega drugega dne kar samo po sebi prišlo. Romal je po sobi, prestavil je stol, popravil postrani visečo sliko. Zmenek od davi je bil sklenjen tako, da se vrne, še preden se bo začelo temniti. Dnevi so bili že jako kratki, kar začeti bo treba, saj more biti ona zdaj zdaj nazaj. Ko je popisal em>, dve poli s samimi začeti'' .11 je napravil kepice iz njih in jih pometal v koš za papir, je spet počival. Zunaj je bila že črna tema, Inge pa še ni bilo. Ves je bil že nervozen in prav nič ni kazalo, da bi mogel pisateljevati. Naravnal je radio in je bil kar mahoma sredi dnevnih novic. Nenadoma je okamenel: strašna avtomobilska nesreča se vje danes pripetila na poledeneli cesti .... Dve gospe razen vozača strmoglavili v deset metrov globok prepad ... pri Flekkef jordu. Komaj je zajel sapo. Pa k .sdeči—do Flekkef j orda je dva dni vožnje daleč! Pa vendar, kako je to pošastno, da dobiš takšnole novico kar naravnost v sobo! Saj bi lahko telfoniral na svakov dom? Samo služkinja je bila pri telefonu. Da jih še ni, je dejala, da so se zakasnili. Slišala je, da na cestah jako drsi; saj bodo brez dvoma Čez dve uri nazaj. . . . Naravnal je radio na tiho, pomirljivo godbo, prižgal si je cigareto in je spet hodil po sobi sem in tja. Čez pol ure nato je še zmeraj ni bilo in služkinja je odgovorila, da ji to kar noče v glavo. Seveda, seveda, precej bo njegovi gospej povedela, naj se oglasi po telefonu, čim pride. Pogrezne se v stol in čaka na telefonski pogovor in na korake na hodniku. Saj ni, da bi to pomenilo kako nesrečo, če se kdo z avtom eno ali dve uri zakasni! Ura pa ves čas gre. Minuta za minuto neizprosno beži dalje. Pokliče policijo, stražnico na rešilni postaji, nekaj hotelov — zaman. In še zmeraj se po telefonu nihče ne oglasi od svaka. Pisalna miza je osamljena. Radio govori v tujih jezikih gluhim ušesom. Leo je bil v spalnici, hodil je sem in tja, štiri korake v vsako smer. Tu je bil poleg njene postelje, njenega šivanja, njenih nogavic in njenih drobnarij v njeni omari. Kako je vse lepo uredila s svojimi drobnimi rokami ! V omari so visele obleke, kar jih je premogla. Ni jih bilo dosti. Malo je poznal blagove, a tako trdi so bili čutiti, ko jih je pritisnil na lice. Če je do dna preudaril, ni bilo mnogo kar je imela, da je mogla biti lepa — pa vendar, nobena ni bila tako prisrčna kot ona. Pa ne, tu ne more ostati, saj je, kakor da bi brskal po njeni zapuščini! Spet je šel nazaj v sobo in se je sesedel poteg nepopisanih strani. Pisatelj novel pa že ni bil, to pa že ne! Samo njegova ženica, le ona, je mislila, da je. In tako trdno _(Dalje na 7 strani) _ OBLEKE ZA MLADE Blue Serge, Cheviots in druge vrste obleke za dečke. Najboljši izdelek in blago. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE voščim vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem JOHN ZULICH 18115 Neff Rd. Tel. KEnmore 4221 Prodajalec zemljišč, hiš in vsakovrstne zavarovalnine proti požaru in nezgodi Se rojakom toplo priporočam Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem MICHAEL (ASSERMAN SLOVENSKI MONTER PLUMBING and HEATING 18970 Shawnee Ave. KEnmore 3877 Vsem gostom prijateljem in znancem želi vesela velikonočne praznike JOSEPH WALLAND 15507 Saranac Road RESTAVRACIJA in GOSTILNA Najfinejši likerji, legalna vina in pivo Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želita MR. inHRS. A. KALAN SLOVENSKA PEKARIJA 863 E. 185th St. Najfinejše in okusnejše pecivo, kvalitivno najboljši kruh Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, sorodnikom in prijateljem želi in se priporoča OBLAK FURHITURE CO. 6612 St. Clair Avenue Henderson 2978 GULF SUPER SERVICE FRANK SERSHEN, lastnik vogal 158. cesta in Waterloo Rd. Vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike vsem gostom in odjemalcem želi MRS. F. MARINČIČ 15012 Sylvia Ave. Privoščite si našo dobro kapljico pri velikonočnem kosilu Če želite požirek izborne kapljice, vedno sveže pivo in veselo družbo, oglasite se vsak čas pri KRIST KALIN SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 15929 Saranac Road VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI FRANCES GRDANC LINGERIE — HOSIERY GREETING CARDS 1513 E. 55th St. HEnd. 3332 Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želita FRANK in ALBINA VESEL Vedno sveže in doma presušeno meso najboljše kvalitete — Vsa grocerija po najnižjih cenah 787 E. 185th St. KEnmore 2765 Ne more umreti Zgodilo se je, da se je kraljevskemu paru v deveti deželi ze bolj v poznih letih rodil sin edinec. Oče in mati sta bila tega tako vesela, da sta prireja veliko slavnost in nanjo Povabila mnogo odličnikov iz , vse države. I Živele pa so v deveti deželi tudi tri modre ženske sestre, ki Jih je kraljica tudi hotela pobiti. Kralj pa je rekel — Starejši dve povabim prav rad, mlajša pa mi ne sme pre-®toPpi praga. Ta kuje same "udobnosti in nam bo skvarila veselje." Tako sta bili povab-Jen* samo starejši dve. v Slovesnost se je začela zve-eer- Močan ogenj na ognjišču Je vzcveti j eval obširno dvo-lano; Najprej so vsi gostje "arovali kraljevemu sinu edin-cu dragocenosti. Obe sestri, k' PORTIS KLOBUKI Sezonska zaloga svetov-^°2nanih Portis klobukov Je pri nas na razpolago Vsem onim, ki želijo vse, kar se zahteva od najboljša pokrivala. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave. sta bili siromašni, pa sta kraljevemu sinu le želeli vse dobro. Najstarejša je vzela otroka v naročje, stopila k ognjišču in menila: "Ti boš vladal, kamor bo stopila tvoja noga." "Ta tvoja mogočnost bo izvirala od tega, ker boš do svojega groba neprestano delaven." "In grob ftaj te kmalu požre!" se je zdajci zaslišal še tretji glas. Vsi so se prestrašeni ozrli in videli od sovraštva s p a č e n i obraz tretje sestre, ki se je neopazno vrinila v dvorano, da bi se maščevala, ker je niso bili povabili na slavnost. Še pre-ien jo je mogel kdo pognati iz dvorane, je zgrabila eno izmed oolen, ki so bila zložena ob ognjišču, in ga vrgla v ogenj z besedami: "Ko bo to poleno 'gorelo, bo ugasnilo otrokovo ■ivljenje." Po teh besedah je hudobna iestra izginila. Poleno je^gore-lo in ljudje niso vedeli, kaj naj store. Tedaj pa je ena izmed dobrih sester pograbila gorečo poleno in ga ugasila. Potem pa ga je dala kraljici z besedami: "Vzemi to poleno in ga varuj pred ognjem." Kot najdražjo dragocenost je shranila mati življensko poleno svojega otroka. B W B r B w & Sinko je rasel. Iz dečka jej postal mladenič ki po svoji moči in pogumu ni imel para. Ko je po očetu prevzel kraljestvo, ga razširil daleč v sosedne države, zakaj nobeden izmed sosednih kraljev se mu ni mogel ustavljati. Prišel je čas, ko si je moral poiskati nevesto. Z veliko ladjo se je napotil preko morja k daljnemu kralju in ga prosil za roko njegove hčerke. Kralj mu jo je rad dal. Ko se je mladi kralj vrnil z nevesto, so ga čakali ob morju vsi veljaki kraljevstva s staro kraljico in ga pozdravili. Po končanih pozdravih pa je stopila mati k svojemu sinu in mu rekla: "Nekaj dragocenega ti moram dati. To poleno je največja dragocenost, ki ti jo morem izročiti. Na tem polenu visi tvoje življenje." Povedala mu je vso zgodbo o treh sestrah in jo zaključila z besedami: "Varuj poleno pred ognjem, kakor sefri ga jaz varovala doslej." Mladi kralj je prijel poleno in rekel: "Tvoje svarilo bom upošteval. Nikdar ne bo to poleno zgorelo;" S temi besedami je potegnil iz nožnice meč, ga zabodel v poleno, in vse skupaj vrgel daleč v morje. . Vsa prestrašena je zavpila mati: "Kaj si storil! Tvoje življenje sem položila v tvoje roke, a ti si potopil svojo usodo v globočino morja!" Ta vzklik je bil seveda prepozen, kajti morski valovi ne dado več iz sebe kar so enkrat požrli. Mladi kraljevski par je živel srečno življenje. Kraljestvo se je še zmerom večalo in čedalje večjo slavo je užival kralj. Prav nič mu ni bilo žal, da je za zmerom obvaroval življensko poleno pred ognjem. Pa so sledili udarci usode, ki niso prihranjeni nobenemu človeku. Najprej je kralju umrla mati, potem so ji drug za drugim sledili v grob prijatelji iz njegove mladosti. Ostala sta mu še žena in kopica otrok. Kraljica se je starala in z njo1 on sam. Prišel je najhujši udarec: njegova zvesta življenska družica mu je umrla. Gledal je, kako so mu sinovi doraščali v može in potem postajali starci. Drug za drugim so pomrli, samo on je moral živeti, zmerom živeti. Kot senca se je vlačil okrog, toda še vedno ni miroval, še zmerom je bil delaven, kakor mu je bila ob rojstvu prerokovala modra žena. Naveličal se je življenja in preklinjal je trenutek, ko je potopil življenjsko poleno v dno morja. Njegova delavnost je bila zdaj samo v prizadevanju, kako bi spet dvignil iz morja usodno poleno. Zaman si je izkušal vzeti življenje sam. Niti s stradanjem ni hotela duša zapustiti njegovega telesa, ki se je čedalje bolj krčilo. Po mnogih letih je njegovo telo čisto izginilo in ostala sta samo še senca in glas. Nekoč pa bo prišel dan, ko bo silen vihar vrgel iz dna morja na obrežje usodno poleno in bo iz zemlje planil ogenj in ga zažgal. Šele tedaj bo umrl nesrečni kralj. Zgodba o noveli in ' klobuku (Nadaljevanje s 6 strani) je verovala v njegovo pisateljevanje, da je že vzela klobuk na upanje tiste nagrade! In zaradi tega klobuka jo je spravil v jok. Tako potihem je prišla, da jo je šele opazil, ko je bila že sredi sobe. "Malo dalj smo ostali," je rekla, "smo se odpeljali še v Hadeland. . . ." Sitno ji je bilo. Plašč in klobuk je že v predsobi odložila. "Inga," je dejal z drhtečim glasom, "daj, prosim te, klobuk na glavo! Davi si ga nisem utegnil £ako ogledati. . . . No, prav lep je. — Pa tudi jako drag?" "Nič ne. Samo deset kron. Bila je razprodaja, sicer ga ne bi bila vzela," je dejala. Vzel je denarnico in ji je dal denar. Ko je taka majhna vsota, naj bi bila koj plačala. . . Tako vsa blažena je sedela poleg njega, rdečih lic, novi klobuk na glavi in deset kron v roki! Nato ga je vprašal o noveli. "Ah, novela! Še ni, pa saj se ne mudi! In le tedaj lahko pišem, če si ti doma, pa ne, če se pozno v noč z avtom vozariš okoli!" "Da bi bila jaz zraven?" "Seveda, Sicer pa to ni lahko delo, to sem danes dobro sprevidel." "Saj se ti vidi! Tako si bled," "Ni čudno. In ko že imaš klobuk. . . ." "Saj meni ni prav nič za denar! Da imam le tebe — in pa klobuk, ali ne?" "Pa klobuk. . . ." ZAHVALA IN VOŠČILA! Za naklonjenost številnim starim in novim vlagateljem Slovenske banke, se odbor in direktorij iskreno zahvaljuje. Zahvalo utemeljuje v imenu teh, ki so iz teh vlog dobili mnogi posojila in pa v imenu delničarjev banke, ki je radi tega banka moralno in finančno napredovala. Obenem pa voščimo veselo ALELUJO vsem, ki sodelujete z domačo banko. THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO PR VA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU Qcmclc ^lahnih d. SAMO ENA TRGOVINA \ Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo visak čas najfinejše sye|e cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. (Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje. Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike. 6f02 SI. Clair Ave. Tel. HEnderson 1126 Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu vesele Aleluje F. J. RACE SR. IN SINOVI LASTNIKI Naša mati zemlja tehta samo 6,000,000,000,000,000,000,-000 ton. $ B r6 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELI MAYFLOWER DAIRY 448 East 158th Street KEnmore 1272 Vesele velikonočne praznike želi naša tvrdka vsem svojim prijateljem in klijentom Se priporočamo! Haffiiers Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. JOHN BRESKVAH J. HAFFNER A. HAFFNER Z1ST6NJ1 ' karo candya'samo v petek> z vsakim kvortom mleka. ZASTONJ! 1 paket Paas barvila za pirhe, reg. luč vrednost z vsakim nakupom $ 1.00 ali več. POSEBNOSTI m PETEK IN SOBOTO 22. in 23. MARCA FRESH CREAMERY BUTTER, ft.__30c SALMON, velika kanta... _ i.----------1 2c SVEŽA JAJCA, ducat ____________18c ROZINE, posebno fine, 2 ft. . --------1 9c ! P1LLSBURY MOKA, 2¥/2 h--------95c ČEŠPLJE, 40r50', 2 ft_______________15c OREHOVA JEDRCA, Emerald, ft. __40c BRESKVE, Del Monte No. 2y2 kanta _ 1 5c POMARANČE, sladke in sočnate, due. 22c JABOLKA, za kuho ali za jest, 3 ft. _ _ 1 0c NOVO ZELJE ali NOVO KORENJE, 3 funte_____________________________10c GORENC'S 7508 St. Clair Ave. ENdicott 9186 POSAMEZNI SEDEŽI NAPRODAJ SEDAJ! NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION PREDSTAVLJA METROPOLITAN OPERA A- 's°c:al:on iz Now Yorka. Edward Johnson, General Manager, Edward Ziegler, J; Ass'nt Gen. Manager, Earle R. Lewis, Ass'nt Gen. Mana-rer. OH) 8. no VKLJUČNO 13. APRILA V MESTNEM AVDITORIJU AJDA P0N ap^F« Madame Butterfly AFK1L8 PETEK POP. APRIL 12 Salll «?' Castaena- Votipka, Marti- Burke, Petina, Stellman, Kullman, -^'Warren. Pinza, Panizza. Urownict, De Paolis, Cordon, Papi. JANNHAEUSER/p0^ Tristan Und Isolde bSftjd. Thorborg, Melchior, Tib- PETEK ZVEČER APRIL IZ -»-_' Kipnis, Carter, Ballet, Lc'nsdorf. Flagstad, Thorborg, Melchior, Huehn, - .--—------—z—:— Kipnis, Gabor, Leinsdorf. a™ LATRAflATA pARMEN LA GIOCONI)i\SOAPRiIEici Tolta. Albsnese, Votipka, Olheim, Milanov, Castagna, Swarthout, Marti- ,yan. Tibbett, Ballet, Pelletier. nclli, Warren, Pinza, Ballet, Panizza. ; ■/: ;----—'—,— ■ -;—-£—,—_'___ . ;__________ Cena sedežem: $1, $2, $3, $4, $5, $6, nič davka (Ce naročite po pošti, priložita kuverto z znamko) UNION BANK OF COMMERCE * Main Banking Lobby — E. O. cesta pri Euclid — MAin 8300 Odprto vsak dan od 9 zjutraj do 5:30 nonoldnc i---- "Priden si, Leo. Kar pustiva "MislišV'tisto novelo, ali ne?" "Seveda! Da bi se zaradi tistih 500 kron do smrti mučil!" Jpomininadano veliki noči —V 100 letu umrl. — 7. februarja je umrl na Pšajriovici, župnija Šešnjice, občina Šmartno v Tuhinju Anton Pe-stotnik, roj. 8. jun. 1840, Po poklicu je bil tkalec lanenega platna in cerkovnik podružne cerkve. Raj moje sreče, moj dragi dom stoji tam na meji, kjer si sežejo prijateljski v roke štiri župnije. Na vse štiri strani smo imeli enako daleč — eno uro hoda k maši. Večkrat smo šli k sv. Juriju, kjer smo imeli sorodnike, šli smo k sv. Lenartu, kjer smo imeli prijatelje, pa k sv. Bnediktu kamor je peljala pot po mehkih travnikih in tihi dolini. Največkrat pa smo hiteli k sv. Ani—naši fari. Nekaj velikonočnih sporni-, nov bi riida napisala, vse kar sem doživela na dragem domu bi naj izlila na papir. Obnavljam velikonočno jutro, ko so še živeli moja stara mati. Hitela sem že zgodaj v jutro, ko so možnarji pri Rokavcu stresali ozračje po vsej dolini, s staro materjo in mojo mamo na trato pred hišo, da smo tam opravile velikonočno jutranjo molitev, se Bogu zahvalili za srečo, da smo dočakali srečno velikonočne praznike. Naj vam povem, da nam je bila ena velika noč prav bridkosti polna, da smo vsi pove-šali glave. . . . Moja stara mati pa pravijo: "Pojdimo z zaupanjem k Presv. Srču Jezusovem. Jaz nisem še nikoli v .svojem življenju tam kaj zastonj prosila." V nafl lepšem kotu srca so vkesane vse prepričevalne besede v mojem srcu. Vi, draga stara mati in pa moja globoka verna mama sta mi bili moji vzorni vodnici, katerima hranim srčno hvaležnost. In sedaj . . . zvonovi zvone velikonočni spev, mogočno doni po vsem svetu, ve pa praznujeta veliko noč v nebeški višavi, jaz pa brez vaju tavam po svetu. Tja k obronku Rokavčeve-ga gozda, kjer priteka bistra, kot kristal čista studenčina izpod hriba, ki še v tako hudem ' mrazu ne zamrzne, tja k temu žlebu, ki ga obkroža lep smrekov gozd. Tja hrepenim še za velikonočne praznike, da bi videla ljubljeno cvetje drobnih zvončkov ob žlebu. Saj tam je moj nepozabni raj, kjer je Stvarnikova roka vsejala tiste drobne zvončke ob robu tega žleba in na Wgovih potočka, ki teče po naši mirni dolini, kjer ropota naš mlin. . . . Tam pri mlinu Škropi vaše tihe gredice dragi moji zvončki in pomladno sonce vas obseva s svojimi toplimi žarki. Da, tam ropoče mlin bistro nad vodo, da se daleč okoli sliši kolo klip-klop, klip.klop. Bog ve, če še kdaj doživim tisti srečni dan, da pozdravim moje sreče raj. Tam sem bila najsrečnejša, ki bi tudi s kraljico ne menjala nikoli. . . . Moja sreča je strta, ves up stavin na večno našo pravo domovino, kjer najdem vse nekdanje prijatelje in znance. Ko bodo zvonili velikonočni zvonovi, bom v duhu hitela tja v moje sreče raj . . . tja v mojo domovino. Tukaj na vse štiri vetrove pošiljam velikonočna voščila vsem prijateljem in znancem, posebno pa mojim številnim dobrotnikom. Naj vam vsem pomladno sonce prinese veselo velikonočno jutro. Moj hvaležni poklon, a vstali Zveličar pa naj vam povrne vse tisočkrat. prisrčno voščilo: Najlepšo pisanko, vsem dragi moji! Marija Kurnik. --o- IZ DOMOVINE Naznanilo in Zahvala Žalostnim in potrtim srcem sporočamo javnosti, sorodnikom, prijateljem in znancem tužno prežalostno vest, da je za vedno preminul še ko se je na rathlo z nami razgovarjal veddč, da smrt ni več daleč in naenkrat je obmolknil in je v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, dober oče in stari oče JOSEPH ORAZEM Po daljši in težki bolezni mirno v božjo voljo vdan v navzočnosti domačih in drugih prijateljev je 21. februarja 1940 zvečer ob pol desetih v Bogu zaspal. Hvala lepa Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju, ki so prihiteli opravit molitve za umirajočega. Njegova smrt je prišla, četudi je bil težko bolan, nepričakovano. Bil je zvest in ljubeč soprog, ter skrben oče in dober gospodar, ljubil je dom in mir v svoji hiši. S tem si je nabral veliko prijateljev, kateri so se tudi izkazali v času njegove bolezni, in ob času, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi ob času pogreba. Pokojni je bil rojen v vasi Tržič, fara Struge na Dolenjskem. Pokopan je bil 26. februarja iz cerkve sv. Vida in na Calvary pokopališče ob 9. uri zjutraj iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele po opravljeni molitvi rožnega venca Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarja. Najlepša hvala jim tudi za lep in ganljiv govor v cerkvi pred dvigom krste na potu k večnemu počitku, kakor tudi za spremstvo do groba. Hvala lepa Rev. Louis Bazniku in Rev. Max Sodji /a asistiranje pri sv. maši, kakor tudi Rev. Franci« Baragi za navzočnost pri sv. maši. ['osebno zahvalo naj prejmejo Misses Frances in Mary Russ za poslano za večne sv. maše. Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za pokoj njegove blage duše in sicer: Anthony J., Dorothy in Mrs. Dorothy Ora-žem, John in Mary Ferkul, Misses Frances in Mary Russ, Mr. in Mrs. Joseph Russ, Mr. in Mrs. David Olschafsky, Mr. in Mrs. Edward Bradach, Mrs. Caroline Ferkulj, Miss Josephine Klancar, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, Bonna Ave., Mrs. Mary AndolfeK, Mr. in Mrs. Anton Anžlovar, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. John Adamich, E. 66 St., Mr, in Mrs. Anton Anžlovar, K. 155 St., Mr. in Mrs. John Alich, Rev. Louis Baznik, Baznik družina, Orton Ct., Mr. in Mrs. James Bartol, Mr. in Mrs. Lawrence Bsndi, Mr. in Mrs. Anthony Baraga, E. 58 St., Mr. in Mrs. Frank Bogovich, Mrs. Mary Bradach, Mrs. Julia Brezovar, Mr. in Mrs. J. Brodnik in družina, Edna Aye., Mr. in Mrs. John Brodnik, Carl Ave., Mr. in Mrs. Joe Brodnik, Muskoka Ave., Mr. in Mrs. Anton Brodnik, E. 64 St., Mr. in Mrs. John W. Bond, Misses Caroline in Ann Budan, Miss Nettie Briar, Mrs. Julia Bokar, Mr. in Mrs. Ralph Branovec, Ralphie Branovec, Mr. in Mrs. Anton Bruss, Duluth Ave., Mr. in Mrs. Brancelj in družina, Mr. in Mrs. F. Birk, Carl Ave., Mrs. Mary Bencin in družina, Mr. Anton Babic, Mr. in Mrs. Anton Bašca, Mr. in Mrs. F. Bricelj, Lakeland Blvd., Mr. in Mrs. A. M. Bratkovich, Rev. Joseph Oelesnik, čelesnik družina, E. 61 St., Cimperman družina, Carl Ave., Častna straža SDZ, Mr. Anton Cizel in družina, Carry Ave!, Mr. in Mrs. John Centa, E. 74 St., Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd., Cimperman družina, West Park, Mrs. Maty Cimperman, E. 61 St., Mr. in Mrs. Frank Cebul, Mrs. M. Cesnovar in družina, Mr. in Mrs. F. Cevka, Mr. in Mrs. John Dejak, E. 55 St., Mr. in Mrs. F. Drear, Hecker Ave., Mr. in Mrs. F. Deželan, E. 63 St., Mrs. Antonia Duša, Deželan družina, Glass Avc„ Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr. in Mrs. F. Erbežnik, E. 58 St., Mrs. Anna Erbežnik, E. 154 St., Erbežnik družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, Mr. in Mrs. John Fabian, Kempton Ave., Mr. in Mrs. Frank Fabian, Kempton Ave., Fortuna družina, E. 47 St., Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. John Germ, Pueblo, Colo., Mrs. Anna Grdanc in družina, Carry Ave., Mr. in Mrs. Frank Grdina, Mr. in Mrs. John Gornik, Sr., Mr. in Mrs. John Gornik, Jr., Mr. in Mrs. Clayton A. Gray, Mrs. Josephine Golobic, Carl Ave., Mr. in Mrs. Anthony Golobic, Mr. in Mrs. John Gornik, Giddings Rd., Mr. in Mrs. Martin Golob, Gabrenja družina, Myron Ave., Mr. in Mrs. John Geromi, E. 60 St., Mr. in Mrs. Jerry Glavač, Miss Mary Gornik,- Huntmere Ave., Mr. Frank Gruden, Peck Ave., Mrs. Ivana Gerzelj, Mr. in Mrs. Anton Gradisar, Mr. John Hrovat, Sr., Mr. in Mrs. John Hrovat, Jr., Mr. in Mrs. John Hanko, Mr. Math Heg-lar in družina, E. 60 St., Mr. ii» Mrs. Frank Hochevar, Miller Ave., Mr. in Mrs. John Hočevar, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Hlad, Metta Ave., Mr. in Mrs. John Hlad, E. 64 St., Hočevar družina, E. 61 St., Mr. John Hribar, E. 71 St., Mr. in Mrs. John Hrovat, Maple Heights, Mr. in Mrs. Joseph Hrovat, Mr. Mike Hribar Mrs. Mary Hrastar, Mr. in Mrs. Blaž Hace, Mr. in Mrs. F. Hočevar, Lake Ct., Mr. in Mrs. L. Heglar, Euclid. O., Mr. in Mrs. John Intihar, Mrs. Frances Jerman in družina, Mrs. M. Jakopič in družina, Mrs. Tončka Jev-nik, Mr. in Mrs. Frank Jert, E. 71 St., Mr. in Mrs. James Jert, E. 98 St., Mr. in Mrs. Geo. Jasko, Miss Jennie Jerše, Carl Ave., Jerše družina, Bayliss Ave., Mr. in Mrs. .Joseph Jartz, Mr. in Mrs. Charles Karlin- ger, Mr. in Mrs. Math Križman, Sr., Mrs. Frances Krasovic, E. 61 St., Mr. in Mrs. Geo. Kasunic in družina, Frank in Marion Klihar in družina, Mr. in Mrs. Jerney Knaus, Mr. in Mrs. Joseph Kozell, Carl Ave., Mr. in Mrs. Edward Kovačih,'Mrs. Mary Kenik in Sin-tič družine, Mrs. Theresa Kmet in družina, Kramer-šič družina, E. 39 St., Mr. in Mrs. Anton Koren, Mrs. Jennie Krall in hči, Mrs. Theresa Kostanjšek in družina, Mr. in Mrs. Martin Kostanjšek, Mr. in Mrs. John Kure, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Kobe družina, E. 62 St., Mr. in Mrs. Mikank Stokar, Lester Ave., Mr. Urban Stražišar, Mr. in Mrs. Joseph Solomon, Mr. Adolph Somrak, Mr. in Mrs. Joseph Slo-gar, Sr., Mr. Anton Strekal, Mr. in Mrs. Jerry Strojin, Geneva, O., Mr. Paul Sever, Miss Marie Telich, Mr. John Treek, E. 64 St., Mr. William Tercek, Miss Jean Tercek, Mr. in Mrs. John Tutin, Mr. in Mrs. Frank A. Turek, Addison Rd., Mr. in Mrs. Andrej Tekavec, Mr. in Mrs. Joseph Turk, E. 69 St., Mr. in Mrs. Anton Tomšič, Edna Ave., Mr. in Mrs. Damian Tomažin, Mr. in Mrs. Anton Tomšič, E. 61 St., Mr. in Mrs. A. Urbanič in družina, Carl Ave., Mrs. Rose Urbančič, Mr. in Mrs. Rose Udovič, E. 99 St., Mr. in Mrs. Urbiha, Schae-fer Ave., Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, Carl Ave., Mr. in Mrs. Anton Vidmar, Arrowhead Ave., Mr. in Mrs. John Vidmar, School Ave., Mr. in Mrs. Rudolph Vol-čanšek, Mr. in Mrs. Mike Vugrin, Carl Ave., Mrs. Christine Verbič, Mr. in Mrs. A. Vidmar, Homer Ave., Mr. Anton Vidervol, E. 43 St., Mr. in Mrs. J. H. Whim-pie, Mr. in Mrs. Chas. Wohlgemuth, Mrs. Antonia Wid-mar in družina, E. 74 St., Mr. in Mrs. Frank Zobec in družina. Glass Ave., Miss Frances Zobec, Mr. in Mrs. Ivan Zupan, Mr. in Mrs. John Znidaršič, Schaefer Ave., Mr. in Mrs. Joseph Zupan, Hale Ave., Zakrajšek družina, E. 58 §t., Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Metta Ave., Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Carl Ave., Mr. in Mrs. Joseph in Vida Zakrajšek, Addison Rd., Mr. in Mrs. Anthony Zakrajšek, Addison Rd., Mr. in Mrs. Martin Zugel in družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. Louis Zehe, Lawnview Ave., Mrs. Frances Zakrajšek, Addison Rd., Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek, Addison Rd., Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek E. 73 St., Mr. in Mrs. John Zakrajšek, E. 74 St., Mrs. Antonia Zele, Mr, in Mrs. Anton Znidaršič, E. 60 St., Mr. in Mrs. Joseph Zgonc, E. 71 St., Mr. in Mrs. Aton Zigman, Mrs. Mary Zupančič in družina, E. 73 St., Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, E. 71 St., Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Varian Ave. ,Mr. in Mrs. John Zabukovec, Mr. in Mrs. Anthony Zakrajšek, Cornelia Ave., Mr. John Zakrajšek, E. 61 St., Mr. John Zgonc, Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek, E. 60 St., Mr. John Zdovc in družina, Mr. in Mrs. Math Zakrajšek, Hazeldell Ave., Mr. in Mrs. Zgonc, Meredith Ave., Zakrajšek družina, E. 41 St., Žalar družina, E. 63 St., Mr. in Mrs. John Zallar, E. 155 St. Naša prisrčna zahvala naj velja vsem sledečim, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci: Anthony J., Dorothy in Mrs. Dorothy Oražem, John in Mary Ferkul, Mr. Joseph Ferkul, družina Louis Fer-kol, Mr. in Mrs. Edward Bradach, Mr. in Mrs. Frank Bradach, Miss Josephine Klančar, družina Louis Zakrajšek, Bonna Ave., Simončič družina, Carl Ave., Mrs. Anna Grdanc in družina, Mr. in Mrs. Edward Jerman, Mr. in Mrs. James Bartol, Carl Ave., Mr. John Potokar in družina, An\eriška Domovina, Mr. in Mrs. Fr. Jakšič in družina, Mr. in Mrs. Ant. (Jrdina in družina. Častna straža SDZ, Mr. in Mrs. Joseph Roitz, Mrs. Mary Strauss in družina, Mr. in Mrs. L, Kovačič in družina, E. 67 St., Misses Marie in Pauline Messe, Mr. in Mrs. Joseph Messe, Mr. in Mrs. M. Sekara, Mr. in Mrs. Anton Klančar, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mr. in Mrs. John Fabian, Mrs. Mary Bradač, Mr. August Kollander, Mr. in Mrs. Frank Černe in družina, Mr. in Mrs. Henry Laurich, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Perpar in družina, Mr. Frank Francis, Mr. in Mrs. J. Slapnik, Sr., Speh bralie. Najlepšo znhvalo naj prejiriejo tudi sosedje za krasen skupni venec, za katerega je nabiral Mr. John Simončič, Jr., zato lepa hvala tudi njemu. Enako tudi lepa hvala društvom, h katerim je pokojni spadal: dr. sv. Vida št. 25 KSKJ, dr. Glas elevelandskih delavcev št. 9 ŠDZ in dr. bvor Baraga št. 1317 COF. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče blagohotno na poslugo: Mr. Anthony Oražem, Mr. Louis Ferkol, Mr. Edward Bradach, Mr. Frank Bradach, Mr. David Olschafsky, Mr. Louis Andolek, Mr. Louis Ban-di, Mr. Joseph Brodnik, Carl Ave., Mr. Anton Grdina, Sr., Mr. Anthony Grdina, Jr., Mr. Edward Jerman, Mr. Jerney Knaus, Mr. Henry Laurich, Bonna Ave., Mr. Anton Martinčič, Mr. John Mahne, Mr. Adolph Mausser, E. 149 St., Mr. Rudolph Novak, E. 71 St., Mr. John Potokar, Mr. John Petrič, Mr. John Sterk, Mr. Frank Svegel, Mrs. Ann Story, Mr. Rudy Volč#n-šek, Mr. Anton Vidmar, Homer Ave., Mr. Joseph Vra-neža, Mr. Ivan Zupan, Mr. John Zarnick, Mr. Anton Znidaršič, E. 60 St., Mr. Anthony J. Zakrajšek, Cornelia Ave., dr. sv. Vida št. 25 KSKJ, dr. Glas cleveland-skih delavcev št. 9 SDZ, dr. Dvor Baraga, 1317 COF. Iskreno zahvalo naj prejmejo čč. gg. duhovniki, ki so prišli pokojnega pokropit v kapelo: Rev. Matija Ja-ger, Rev. Louis Baznik, Rev. Francis Baraga, Rev. Joseph Čelesnik, Rev. Max Sodja kakor tudi častitim sestram uršulinkam za obisk, molitve in za sv. maše, posebno sestri Vary Francesca in sestri Mary Majella, ki so ga tudi spremile do groba. Ravno tako tudi hvala sestri Mary Andre od reda Notre Dame, ki je v izraz sožalja poslala nam lepo darilo. Enako tudi lepa hvala sestram od fare sv. Vida za izraženo sožalje. a Prav lepo zahvalo naj prejmejo vsi, ki so ga obiskovali v bolezni, vsi, ki so ga prišli kropit, vsi ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili sv. maše in pogreba. Najlepšo zahvalo naj prejme Mrs.. Frances Ka-sunič, ki je vodila molitev sv. rožnega venca ob času, ko je ležal v krsti in še potem osem večerov na našem domu, tako tudi vsem drugim, ki so se udeleževali molitev in čuli z nami. Lepa hvala vsejn, ki so nam prirejali okr^pčila V teh žalostnih in težkih dnevih. Bog plačaj. Lepo se zahvaljujemo dekletom od Častne straže SDZ za stražo ob krsti vse tri večere pod vodstvom načelnice Frances Bogovich. Najlepšo zahvalo naj prejmejo fantje od godbe fate sv. Vida in njih voditelj Mr. Frank Bečaj za trud in zadnjo čast, ki so jo izkazali in odigrali več žalo-stink na predvečer pogreba. Iskreno zahvalo paj prejmejo vsi, ki so nam poslali pismeno sožalje in brzo-jave od blizu in daleč. Lepo se zahvaljujemo vsem uradnikom, nosilcem krste in članom za vse, kar so v tem času storili zanj kakor tudi za ganljive poslovilne in nagrobne govore. Ravno tako tudi za hitro izplačilo, posmrtnine. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki so njemu v spomin dopisovali lepe članke v raznih časopisih. Iskrena zahvala naj velja tudi pogrebnemu za-vodu Anton Grdina in Sinovi za lepo urejeno in iz~ vrstno vodstvo pogreba in za vso prijazno postrežbo in vsestransko naklonjenost. Dragi nezabni in globoko ljubljeni soprog ter dobri in skrbni oče, kako prazno in tužno je v hiši, odkar Te ni več med nami. Tvoje plemenito srce delilo je blagoslov v družini in tvoje jagnjetovo potrpljenje bilo nam je vzor in ponos blagega soproga in dobrega očeta. Krutost groba odvzela nam je vse, tam na njivi božji leži pri večnem izpočitku pokopana vsa sreča in ljubav. Ob sveži gomili kleči izjokana soproga in solznega očesa zrejo v grob štiri od žalosti potrte hčere. V mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj našemu ljubečemu soprogu in dobremu očetu mirni počitek v tuji zemlji do angeljskega klica k vstajenju. Žalujoči ostali: « \ FRANCES ORAŽEM, soproga FRANCES poročena Novak, ANNA poročena Zakrajšek, JOSEPHINE in MARIE, hčere JOHN in LOUIS, zeta RAYMOND, NORBERT in DOLORES NOVAK in NORBERT in ELIZABETH ZAKRAJŠEK, vnuki in vnukinje V starem kraju zapušča žalujočo sestro Mary Pugel in številno sorodnikov tukaj in v domovini. Cleveland, Ohio, 21. marca 1940. 1883 1940 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME PART II LETO XLIII. — VOL. XLIII, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 21, 1940 THE RESURRECTION," by Giovanni Antonio Bazzi (Sodoma) Velikonočni utrinKJ Praznik zmage svet praznuje, .1 z groba vstal je naš Gospod zdaj v veri se kristjan raduje, v raj Zveliear kaže pot. . . Aleluje! Od mrtvih Vstali — večna slava, odrešil s smrtjo vse, ves svet, naš večni dom — nebes višava, kjer večno spev doni tam svet. Aleluja! Je spričal svetu moč nebeško, Zmagalec—smrti Gospodar okove stri — vso moč - človeško, nebeške zmage — Ti vladar. Aleluja! K Tebi v raj, Ti naš ljubljeni, k Zmagalcu le hitimo vsi, nebeško srečo vsakem— meni, ' naj srečen vstane kakor Ti. Alaluja! Marija Kurnikt Dve fotografiji (Velikonočno pismo) Ko sem lansko leto v juliju Potoval na obisk med vas dra-ameriške rojake, se mi je na brzovlaku skozi Nemčijo Pomeril ta-le zanimiv dogodi: Ob prihodu na nemška— Pravzaprav še slovenska, koroška!—tla v Podroščico, je nem--carinski uradnik na en list vPisal ves denar, ki smo ga Uriel; s seboj moj tovariš in, ,1eka starejša gospa ter jaz. S J listom smo imeli pravico j °dnesti iz te države ta denar, ^ smo ga v njo prinesli. Seve-™ bi pa prav nič ne protestira-če bi kaj prida zapravili v "jihovi državi. Toda tega smo Sfi že znali premagati. Ko smo se približevali Svi-Carski meji in smo občudovali m°gočnost predarlških gorskih sWadov, pride carinski pregled In pregled deviz. Mlad carin-slfi uradnik, ki se mu je videlo, da ni bivši Avstrijec, ampak ^ajhovec, stopi v oddelek, kjer SVa bila s tovarišem. Ona go-sPa pa je bila v sosednjem oddelku. Sopotniki — večinoma j Madžari — ižroče svoje listine, tako tudi jaz. Toda jaz še prijavim : "Na listu je seznam denarja za tri. Dva sva tu, ona : g0s*pa, ki je v sosednjem od-, felku in ima jugoslovanski pot-1 pa je tretja." Vsi sopotniki šo slišali moje besede in odgovor uradnikov: ^e dobro!" Toda naenkrat za-s'išim neki jok in razburjenje. Stopim na hodnik in zagledam našo gospo, ki je imela v r°ki svojih 80 dolarjev in ihte-'a, češ, vzeti mi jih hoče in pra-v'> da nimam pravice ta denar '^sti čez mejo, ker nimam deviznega lista. Takoj mi je bil Položaj jasen. Onega mladega uradnika v vPfašam vpričo prič: "Oprosti- s gospod, ali vam nisem jaz d izročil ravnokar devizni list s i Pripombo, da je na njem ozna- r cena tudi svota gospe z jugo- c ^'ovanskim potnim listom?"— c 'Se ne spominjam" je odgovo- 1 ril Gospa ihti v skrbi kako če ji denar vzame. Tedaj pa ^ ^sno povzamem: HVi imate > llaš devizni list v žepu!"—"Ni- < ^am!" je zatrdil. "Dobro, ako 1 vi taki, da tajite, kar sem ] vam jaz izročil in razložil, se < %licujem na vse navzoče v ku- i Peju, ki so vse videli in slišali! s temi pričami se bom pri- ■ tožil na merodajnem mestu!" ' Sopotniki so mi pritrjevali, ' zakai vsem se je tak način po-1 stoPanja s poštenimi potniki Za£nusil. Tedaj pa ta mladi raihovski uradnik postane re-Se*i in zaskrbljen, zlasti še, ko • se že obrnil na bližnjega figovega spremljevalca v ze-ležni§kem vozu. Kar naenkrat seže v žep in potegne iz njega Zn^ečkan naš devizni list in Pravi; "Res čudno, kako je to Prišlo v moj žep!" — Užaljen, °brnem proč od njega, ki je °tel na tako nesramen način ^asti našo pošteno in blago °Pofnjč0 jn nisem mogel zadati besede: "Škandal!" da lahko slišal. Naša sopotnica se je oddah-J a 'n brez skrbi spravila svoj za katerega nikjer ni n več nobenih težav. Tega . esi'amnega carinika pa ni bilo ec videti! naT° prva fotografija! Jas-jj čudne sence so na njej! Sa in no ln- Pn nmrvnt- i ku iz Amerike v svoj domači kraj, sem koncem septembra I prejel od Francoske linije '(French Line), ki mi je na obe strani poskrbela potovanje na "Normandiji" sporočilo, da nisem še plačal 1 dolarja za iz-krcevalno takso v L'Havru. Čudil sem se tej natančnosti. Poslal sem določeni znesek, ker • je bil upravičen. V L'Havru nas nihče na to ni spomnil. V novembru 1939 pa se je . začelo govoriti, češ, morda se bo dobilo povrnjeno tudi onih osem dolarjev, ki smo jih morali že v Ljubljani plačati kot head-takso v New Yorku, ker nismo bili celih 60 dni na ameriškem kontinentu. V ta namen naj bi poslali potni list v katerem je točno označen dan prihoda v USA in dan odhoda iz USA. Na mojem potnem listu je bilo sicer prvotno označeno za trimesečno bivanje v bivanjev USA. toda oni poli-1 cijski uradnik na ladji se je premislil in prečrtal 3 in napisal 21 Gotovo je že računal na resno bodočnost, ki je pa tudi meni ves čas bivanja med domačimi in rojaki v USA rojila po glavi. Ta svoj potni list pošljem v ljubljansko podružnico French Line, ki je baje poslala istega v Paris. Toda čez kakih 14 dni dobim odgovor, da se vrnitev onih 8 dolarjev ne prizna. Moji sopotniki so se z menoj vred pač udali v to usodo. Toda ravno na sv. Neže dan 21. j an. 1940,—pa nepričakovano prejme iz Ljubljane vsak izmed lanskih vaših obiskovalcev pismo, ki se je glasilo: "Dobili ~ smo sporočilo od naše centrale, da naj se Vam vrne head-takso, ki je bila za Vaš prihod v Ameriko pri nas plačana. V sled tega Vam pošiljamo potrdilo, katerega izvolite podpisati in nam vrniti, na kar Vam bomo po pošti poslali denar. — Z odličnim spoštovanjem, Cie, Gle. Transatlantique, French Line, Ljubljana. Gotovo razumete, da sem bil vesel tega iznenadenja ali po -vaše "presenečenja". Kar pre- , cej čekov za plačilo raznih ' knjig in listov me je čakalo na pisalni mizi, zato mi je nepričakovani znesek prišel prav kot , neko odrešenje. Toda eno mi je pa samo po . sebi prišlo od srca, ko sem 1 vrnil pobotnice, da sem napisal v pismu: — "Nisem pričakoval, . da je French Line tako pošie-i i na! Zato jo bom tudi povsod i priporočal!" S prijateljem sva pa o tem > še dalje razmišljala in rekla: i "Izredna finesa je v tem deja-- nju. V vojnem stanju je prija-t teljska Francija. Ta družba je i sedaj deficitna in kljub temu i preiskuje svoje spise in vrača, o do česar se ji zdi, da nima pra-[, vice, za katero je ne bi pač nih-e če tožaril!" n Ali mislite, da bi se kje dru-o gje moglo kaj podobnega zgo-i- diti? Ali je pa čut pravičnosti a tu med evropskim človekom tako zaspal, da se nam tak dogo-i- dek, ki je bil ravnokar opisan, ij zdi kot svetel žarek, ki je poli j svetil od prenavljajočega se -a človeka k pravičnejši bo-o dočnosti? Ta dva dogodka blagovolite s- primerjati in lahko spoznate j t sedanji evropski položaj tudi t- v velikem obsegu! Kako nastane velikonočna pisanica Pri vseh narodih je jajec kaj starodaven simbol plodnosti in porajajočega se pomladnega življenja. V davnimi je imelo jajce v raznih letnih dobah pomen, v teku časa pa še je do naših dni ohranila le velikonočno jajce, t. j. pirh ali pisanica. S pirhin ali pisanica-mi se v prvi vrsti ponašajo Slovani in kažejo z njimi svojo visoko estetsko kulturo. Pri nas Slovencih so zlasti Belokranjci poznani kot vešči izdelovatelji velikonočnih pisa-nic. Baje so Belokrajinci že kot bogomili spomladi okraševali jajca z rastlinskimi ornamenti, ki so značilni' za Belo Krajino in katerim se je pozneje pri-' družil križ, simbol krščanstva. Samo eno željo imam k velikonočnim praznikom, ki se nam bližajo, da bi božji Odrešenik, ki je svet in greh in smrt premagal, vse ameriške drage rojake obvaroval takih preizkušenj, ki jih moramo mi doživljati in da bi tudi za nas vse po Kal vari j i prišlo vstajenje! ALELUJA! Rev. Viktor Demšar. Zakaj se pirh imenuje tudi pisanica? Zato, ker ga opisujemo z voskom. Pirh je le barvano, neokrašeno jajce; pisani- , ca pa je barvano, okrašeno jajce, ki ga okrasimo z iglo ali konico noža tako, da iztržemo poljubne okraske. Tako so pisanice postale važni ljudo-umetniški izdelki, ki so se zanje začeli zanimati etnografski muzeji. V prvi vrsti slovijo odlešičke, prekmurske in pa slovaške pisanice. N Kako delamo pisanice? Ali bolje: kako jih dela danes šol-j ska mladina v Ligo j ni? Vzemi pisalno pripravo, pi-sač, t. j. 10-12 cm dolg štiri-oglat lesen klinček, ki je na enem koncu stožčasto prevrtan. V to jamico vtakni medeninast lijček, ki ima na koncu tanko, za šivankino debelino odprto konico. (Kdor si te priprave ne more napraviti, naj vzame navaden peresnik in pero.) V pisač vtaknemo košček čebel-. nega voska in segrevamo 1 i j— ■ ček nad svečo. Vosek se prične ■ taliti in teči skozi konico po . lupini jajca, katero S tekočim i voskom okrasu jemo ali opisu-! jemo. Vosek se hitro strdi, zato je treba neprestano segrevati in nadaljevati z okraševa- njem. Ko smo lupino opisali, < tedaj jo damo v barvo. Pri tem uporabljamo tak vrstni red, da gremo od najsvetlejše barve na natemnejšo; belo nad da lupina, sledi rumena, rdeča, modra, zelena in vijoličasta. Ako rišemo po rumeno pobarvanem jajcu, tedaj bomo risali vse tiste ornamente, ki jih bomo hoteli . imeti rumene. Prav tako je z rdečo ali kako drugo barvo. To je že druga stopnja. Končno pomakamo jajce še v zadnjo barvo, ki je ne opisujemo | več /S voskom, ker drugače bi nam prejšnja barva ne prišla j . do izraza. Za pomakanje vzamemo vinski kozarec, v katerem smo raztopili anilinsko barvo. Da laže delamo, si zvi-jemo iz žice zajemalko, s katero potonemo jajce in ga lah-, ko tudi vzamemo iz kozarca ter nato obrišemo s krpo. J Ko je vse izvršeno, t. j. bar-1 vanje in opisovanje, prebore- - mo jajce na obeh konicah in iz- - pihamo tekočino. Nato segre-3 varno opisano jajce nad sveti 1-:> ko (petrolejko) in vosek se pri-i čne topiti. Vosek brišemo ozir. - odstranjujemo s krpo. Pišani- - ca je izgotovljetia. Zdaj lah-!- ko potegnemo skozi jamici na ,- jajcu barvaste niti, ki jih spo- daj zavozlamo v petljo. Tedaj dobimo pisanico, ki jo lahko obesimo v sobi n. pr. v kotu pod razpelom. Prazne pisanice so j ako praktične, ker so bolj stalne. Kuhana jajca pa se rada usmradijo ali pa propu-ščajo beljak, ki nam ornamente le pokvari. Trdo kuhane pisanice lahko izdelujemo, če jajce poprej skuhamo in ga nato okrašujemo, barvamo ter nato odstranjujemo vosek, na način, ki | smo ga zgoraj opisali. Vosek lahko odstranimo tudi z ostrim nožem, ako smo-jajce nekoliko segreli in s tem omehčali vosek. Tud surova jajca, ki so okrašena in barvana, lahko kuhamo, toda pri tem kaj rada počijo. Slovenske pisanice dajo mnogo lepega veselja, tihih in globokih misli, poživijo vsako leto zmerom znova naše življenje. Naša dolžnost je, da jih ohranjujemo in smiselno gojimo. Spomin Nekega lepega sončnega dne, ko je bilo za veliko noč že vse v cvetju in trata pa že zeleno pogrnjena, so mi mama dali nalogo, da grem jaz k sv. Le-! nartu nakupit za praznike. | Bila sem. tega prav vesela, ker jf-am rada šla v bližnji trg, da sem si tako malo napasla oči na J velikonočnih izložbah. Ne bo odveč, če tukaj napišem za praznike kakšno pot sem imela in kako težko pot je imel tisti dan ubogi, slepi oče 'Ploj. l Pri veliki cesti, kjer sem šla j hitrih korakov v trg, sem šla tudi mimo Plojeve hiše in sem j videla otroke igrati se na soncu zunaj na trati. ■ Večkrat • sem videla tam krog hiše tava-:ti ubogega slepega očeta ter | sem vsekdar sočustvovala z 'njim. Tokrat pa ni bilo videti očrta nikjre. Po okolici so se širile težke govorice, ki so v«ibu-jjale v srcih dobrih ljudi sočutje do ubogega trpina. Trdili so, da ima revež pri svoji hče-|ri, ki je bila poročena na domu ■ precej težke dni. . . . i Vesela hitim naprej po široki cesti do mostu, ki je postav-jljen čez širok potok Velka. | Tam pa kar na mah osupnem, 'ko pogledam po obširnih Brez-nikov-ih travnikih. Daleč tam, že proti gozdu ugledam ubogega starega očeta pioja kako tava daleč tam proti gozdu ter je v veliki nevarnosti, da pade v vodo. Hitim za njim, da mu pomagam na pravo pot, ki vodi proti domu. Vidim ga kako se ustavlja in kliče ljudi na pomoč, a ni bilo nikogar, ki bi ga slišal. Ko sem bila že blizu »jega, ga pokličem in zelo sem se prestrašila, ko sem se mu približala. Revež je bil padel tam pri mostu Čez malo lužo in je bil ves moker, blaten in krvav. Ko se je izkobacal iz luže pa ni mogel več najti pota, ki vodi v trg. Ves prestrašen mi pripoveduje, da je mislil iti tudi on v trg sv. Lenart. Želel je iti k svoji drugi hčeri, ki je služila v trgu ter imela tisti dan svoj god. Ljudje so vedeli povedati o tisti hčeri veliko hvale, zato je ubogi oče koprnel iti k tisti hčeri za njen god, saj mu je ona večkrat prinesla kruha. Rada j« imela svojega očeta in se večkrat solzila nad njegovo revščino — nesrečo, želeč mu otreti solze in mu pomagali. Kdo bi ne bil ganjen ob taki povesti slepega očeta. . . . Pri vodi sem mu umila obraz in mu prigovarjala, da naj se ves moker in blaten vrne domov. Prav tisti hip pa je pripeljal po cesti z vozom moj 1 znanec ter je vzel starega oče- ■ ta Ploja na voz. Med potjo ' sem se zgražala nad trdosrč-- nostjo take hčere, ki bi bila t lahko dala očetu svojega otroka zavoclnika v eno uro oddaljen trg in sem tako vso pot samo na to mislila. To leto po zimi pa so poroča-. li ameriški časopisi, da je hčer-! ka Ploja ležala v hlevu na slami — pri svojem sinu — vsa bolna in obnemogla. Takrat sem v mislih romala v Slov. Gorice ter sklenila zapisati velikonočne spomine, katere hranim na ubogega očeta Ploja, kateremu je že davno skopal (Dalje na 2. strani) Velika noč 1940! • '..-.v. » AMERIŠKA D6M0YINA i VAXV Naša podjetja in naši računi IZ URADA TRGOVINE IN POGREBNEGA ZAVODA A. GRDINA IN SINOVI Že 37. leto teče odkar obstoja trgovina za pohištvo. In nekaj nad trideset let, odkar vodimo naš pogrebni zavod. Oboje je bilo ustanovljeno iz potrebe za narod in do naroda. Obe ustanovi sta nedvomno koristile in polagale tisočerim našim ljudem. Trgovina s pohištvom je bila zatotišče revnim in potrebnim ljudem, kjer so dobili na lahka izplačila zanesljivo blago brez pretiranih cen. Tisoči so dobili v tolikih letih pomoč. Tisoči bodo to radi pri- . znali. Mnogi so se nam že tako sami izrazili Slovenci in Hrvati. Nam je bilo v veselje stati za kredit našim poštenim ljudem. Ljudem je bilo pa tudi v veliko uteho in v' pomoč v dnevih ko drugod ni bilo poznanja. Mi smo sedaj zelo veseli in ponosni na vse to. Naši sedanji in nekdanji odjemalci so pa tudi ponosni lahko na vse to in na» naša podjetja, ki so bila prva v naselbini. : NAŠ POGREBNI ZAVOD IN >fJEGA RAČUNI Kakor smo smatrali ustanovo trgovine za pohištvo iz velike potrebe domače trgovine, smo na isti način smatrali ustanovo pogrebnega zavoda za v korist naroda in danes vemo, da smo tudi s pogrebnim zavodom svojemu' narodu tisočerim koristili z zmernimi cenami in z najboljo postrežbo. Mnoge pokopali za malo odškodnino, zopet druge brezplačno ali na lahka odplačila. Prav tako je bil naš pogrebni zavod zatotišče tem, ki se niso vedeli kam drugam obrniti. Vsako obstoječe podjetje ima poleg svojih dobrih odjemalcev tudi zavidneže in take ki se radi vzrokov stranke maščujejo nad podjetjem. Prav to se je pripetilo še ne dolgo nazaj. Oglasili so se, da bi škodili imenu firme, za predmet so si vzeli krivična poročila še krivičnejši razlago. Pisali so o računih nekega pogreba in s tem javnost napolnili z mislijo; da smo kakšni "lopovi" ali iskoriščevalci " naroda. Radi tega se nam vidi potrebno, javnosti podati poročilo kakšni »o n^ši računi glede, pogrebov kar sledi v naslednjem: Na kratko bi lahko rekli ; "Račune za pogrebe ne delamo mi, pač pa jih delajo tisti, ki pogrebe na-roče." Vseeno pa je dobro, da javnost ve kaj in koliko računamo za pogrebe, katere odpremljamo. Takole računamo: Za blazamiranje trupla, za pri-peljanje trupla v naš zavod in potem če ga peljamo zopet nazaj na dom, ali pa če ostane do pogreba v naši kapeli. Dalje temu pripada vsa oprava okrog krste, sveče, venec zunaj' pri vratih. Dalje policaj za spremstvo pogreba, pogrebni voz z dvema 7 pass..avtomobiloma in vso avtomobilsko postrežbo za družino od časa, ko so naročili pogreb in do časa da je bil pokopan. Za vse to zgoraj našteto računamo $85.00. Tako računamo za vse pogrebe enako, za kar smatramo da je najpravičnejše in nepre-tirano. Vse drugo si tisti, ki pogreb naročijo sami izberejo, za ceno kakor sami hočejo,. Mi računamo samo to kar je zgoraj označeno. Smatramo, da • so to zelo zmerne cene in do vseh pravične. Če je kdo o naših računih dosedaj mislil drugače je sedaj ■lahko prepričan o računih naših pogrebov. So pa še drugi pogrebi, za katere mnogokrat ni nobenih sredstev, ali pa samo kaj malega, kar nikakor ne odgovarja za dostojen pogreb. Tudi takih smo odpremili že zelo veliko število. Za take pogrebe se dogovorimo s tistimi, ki pridejo iste naročiti. Zelo nam je ljubo, če moremo tudi v temu slučaju družinam pomagati, kar smo storili števil.--nokrat v preteklosti. Nam so že rojaki sami poverili denar naprej za njih pogrebe-in oskrbo, kar smo vselej po njih željah najbolje uredili. Naj to nikdo ne smatra za kakšno hvalisanje, pač pa je to za odgovor na grda obrekovanja teh,' ki nam kradejo pošteno ime. Žal, da smo prisiljeni priti na dan s takimi objavami, toda za totiko dclgo-letno sodelovanje med narodom ne moremo pustiti blatiti našega kredita in imena. Končno voščimo vsem našim prijateljem in odjemalcem veselo "ALELUJO" ter veselo in zdravo bodočnost pomladne in letne sezone. Gntoti Cjldina in ^incoi TRGOVINA S POHIŠTVOM IN PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELAND!! OHIO 1053 East 62nd Street 6018' St Clair Ave. 15303 Waterloo Rd. Na cvetno nedeljo popoldne se je Zadragarica čudila, da se njen sin Janez ne gane od hiše. Nobeno nedeljo se ni zdržal doma, takoj po kosilu je šel na vas in ga tisti večer mati ni več videla. Danes, pa prav danes, ko Zadragarica želi, da ji sina ne bilo doma, se ta ne premakne od mize. Dekla je že zdavnej pomila, pospravila in šla domov na obisk. Tudi hlapec se je po kosilu leno pretegnil, zazehal in jo nekam mahnil. Samo njen sin, ta Janez ja-nezasti, je danes prirasel na klop. Zadragarico je kar vročina spreletavala, ko je pomislila, da se lahko vsak čas pripelje Knuplež« iz Račje vasi, postaven gospodar, vdovec, kupovat telico in bi hkratu Zadragarica napeljala pogovor na možitev. Zadragarica \je namreč sklenila, dft nd bd V6č prenašala težaV vdovskega'staau. Saj pet-dset let tudi za žensko še hi taka starost, še prav posebno 1 pa ne zanjo, ki je košata, skoraj brhka kakor dekle in bi ji človek prisodil kvečemu štirideset let. Zadragarica je omožila dve hčeri, eno v domačo, eno v sosedno faro. Sin Janez, najmlajši, pa ji dela same preglavice, zato se je odločila, da mu še ne bo izročila gruta. Saj je še mlad, komaj trindvajset let šteje. Ali je to čemu podobno, da bodoči gospodar vse noči prebije po gostilnah ali bogve kje, podnevi, ko je treba prijeti za delo, pa spi in poseda okrog oglov? Včasih ni ■ niti enega jajca pri hiši, in to spričo cele jate kokoši prave štajerske pasme. Kje so jajca?! Janezkih pridno pobira po. gnezdih, in jih no-, si v gostilno za pijačo. Ni torej čudno, če se je Zadragarica premislila in se namenila, da še ne. bo tako kmalu dala vajeti iz rok. Zmeraj bolj jo je mikala možitev. Knuplež je bogat dedec, lepo, nezadolženo posestvo ima, pa edino hčer, ki se bo menda tudi kmalu omožila, saj pravijo ljudje, da si snubci pri Knupležu kar kljuke podajajo. Ampak Knupleževa Micka po vrsti vse odbija, samo eden ji je najbolj pri srcu, namreč sam Zadragarjev Janez. Zadragarica je že slišala o tem, pa se ni dosti zmenila za to, češ, da se njen sin Janez tako povsod ženi, pa se nikjer ne osmodi. Prav zato se je še bolj zagrizla v misel, da sc sama omoži. Na sredpostnem sejmu ji je Knuplež pomagal barantati za kravo in sta vse' takrat zmenila, da pride na.xjvetno.nedeljo gledat telico, ki jo .namerava kupiti. Tako bi Zadragarica lahko napeljala vodo na svoj mlin. Ampak nd tihem, brez prič. Zaenkrat ne sme nihče izvedeti njenega namena, zlasti ne sin Janez, ki kakor nalašč danes noče nikamor iz hiše. Slednjič Zadragarica ni mogla več krotiti svoje nejevolje. "Janez," je. rekla, "kam naj se pa to zapiše, da si danes tako pust in čemeren?" Janez je začudeno pogledal mater. "Pust in čemeren? Zakaj?" "Kaj jaz vem! Sediš in sediš in se ne premakneš od mize." Janez si je podpiral glavo in se smejal. Nagajivo so se mu zabliskale oči, a Zadragarica tega ni opazila. "Včasih ste pa prav narobe rekli, mati." "Rekla, seveda sem rekla, ampak tega spet nisem mislila, da bi kar svetnik postal," je odgovorila Zadragarica, stopila k oknu in se naskrivaj ozrla skozenj. če se nemara že ne pelje Knuplež. "Svetnik bom postal, svetnik. Izpreobrnil sem se, ali verjamete, mati?" . Zadragarica je za trenotek kar onemela. "Kaj," se je zavzela potem, "ti si se izpreobrnil? Za koliko časa pa?" "Za zmeraj mati!" Zadragarica se je prisiljeno zasmejala. "Za zmeraj ? Ce bi ti le mogla verjeti. Najbrže si spet vso noč prekrokal, zdaj pa se držiš kakor mokra kokoš. Ampak če misliš spet na noč v gostilno, je boljše, da greš zdaj, to ti povem, Janez." Nagajivost Janezova ni poznala več nobenih meja. "Ne zdaj, ne zvečer," je mirno dejal. "Saj pravim, da sem se izpreobrnil. Ce hočete, mati, vam preberem tole zgodbo iz pratike. Prav zabavna jp in poučna." Zadragarica se je le s. silo še premagovala, ' da ni sina kar nagnala od doma. Stalno je pogledovala skozi okno in se nemirno ozirala na stensko uro. "Ti kar sam beri tiste čenče, jaz imam drugih skrili dovolj! "Kakor hočete," se je Janez nasmehnil. "Bom pa sam bral. Enkrat sem že prebral, pa mi je tako. všeč, da bom še enkrat." Zadragarica je cepetala po sobi sem in tja, kakor bi hodila po kostanjevih jezicah. "Ali nemara koga pričakujete, mati?" je s prav nedolžnim obrazom vprašal Janez. "Koga bi pričakovala? Ne jezi me še ti in se mi že izgubi izpred oči," je Zadragarica dala duška svoji nejevolji, šla in zaloputnila duri za seboj. Janez je ostal sam v sobi. Veselost mu je sijala z obraza, ko se je zamišljeno zazrl skozi okno. Pogled mu je splaval .čez dvorišče in dalje preko zelenečih polj, kjer se je na drugi stra^ ob vznožju nizkega gričevji belila v solncu Račja -vas. Domačija, ki stoji nekoliko na bregu, je Knupleževa. Tam je doma Micka, Janezovo dekle, zaradi katere se je prav za prav "izpreobrnil." Ampak Micko ima zares rad; Pa še hiteti bo treba s poroko, da Micke ne prehiti težki čas. Vse je še skrito, ijie*nihče ne ve ničesar o tem, niti Knuplež sam, o katerem mu je Micka pravila, da misli na cvetno nedeljo priti k Zadragarju zaradi telice. "Takrat boš pa lahko govoril z očetom, Janez," mu je dejala in zajokala. "Ce me ne vzameš, bom šla z otrokom naravnost v vodo." Janez se je torej po sili izpreobrnil. In danes, na cvetno nedeljo, čaka doma, da se pripelje Knuplež. Nalašč ni hotel omeniti materi ničesar o tem. Čudno pa se mu vendar zdi, zakaj ga mati baš danes spravlja od doma. "Nemara mati že kaj vedo," je tuhtal sam pri sebi, "pa se hočejo sami prej pomeniti s Knupležem. Naj bo, kakor hoče, jaz ostanem in počakam, če je materi prav ali ne." Na dvorišču je zaropotal ko-leselj. Janez je skočil k oknu. "Aha, oče Knuplež je že tu. Zdaj po pljunimo; v roke in se pripravimo." Zadragarica je skoraj planila v sobo. "Knuplež se je pripeljal zaradi telice. Ali boš še čepel tu ali____" "Zakaj pa ne, mati. Bom lahko katero rekel pri sklepanju kupčije." "Svojeglavec!" je siknila Zadragarica, a drugega ni utegnila reči, zakaj že so se odprla vrata in Knuplež, visok in oblasten kmet, je vstopil. "Bog vam daj dobrega," je pozdravil in se razkoračili na sredi sobe. "Bog daj, Bog daj," je odgo-(Dalje na 3 strani) --o-'- SPOMINI ' (Natial.1evan.le s 1 strani). grobar na pokopališču pri sv. Lenartu, v bližini ljubečega srca, dobre hčere, tiho gomilo., j" Tam' sVci'aj' 'ubogem trpinu prinašajo domači zvonovi velikonočni pozdrav—pesem sreče. . . . Solze, ki so ti tolikrat polzele po licih je sedaj obrisal od mrtvih vstali ^veličar. Z nebeščani sedaj prepevaš, večno Alelujo. Blagor ti! Marija Kurnik. Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem C0LLINW00D BAKING (0. JOHN ZALAR, lastnik 16006 Waterloo Rd. KEnmore 1304 Izborno pecivo, potice in kolači za vse družinske ali družabne prireditve. Kruh neprekosljive kvalitete. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi ANTON GUBANC 16725 Waterloo Rd. Prijazno postrežbo nudi GR0VEW00DTAVERN M. VRANEŽA, lastnik Vedno vesela družba in najboljša postrežba 17105 Grovewood Ave. ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc 6016 St. Clair Ave. ENdicott 3113 Invalidni voz na razpolago noč in dan Želim vesele velikonočne praznike vsem rojakom! OBLEKE IN POVRŠNIKE dobite pri nas, narejene po vaši meri Čisto volneno blago CHARLES ROGEL in SIN 6526 St. Clair Avenue KROJAČNICA in ČISTILNICA OBLEK Želimo vesele velikonočne praznike vsem skupaj! Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča ANTON OGRINC SLOVENSKA MESNICA 6414 St. Clair Avenue ENdicott 3716 Veselo Alelujo vsem odjemalcem želi JIMŠEPIC 8 TRGOVINA Z ŽELEZNINO, ORODJEM IN BARVAMI M 91 Če rabite vrtno orodje, travo ali umetni gnoj, kakor tudi barvo, varniš in potrebščine pri popravi hiše, se oglasite pri nas. Postreženo vam bo po najnižjih cenah. 16009 Waterloo Road B r m m B r B B r B r i r B r B r B r B ftf® Kakor vsako leto tako bomo tudi letos imeli v prodaji jv, lepe velikonočne košarice - , • B Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in gostom želita MR. in MRS. JOHN TRČEK SLOVENSKA TRGOVINA in GOSTILNA 15506-08 Holmes Ave. JOHN LADIHA 1242 East 74th St. GROCERIJA in MESNICA želi vsem svoji modjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča. ENdicott 4717 MRS. MAHNIC 1130 East 68th Street ENdicott 9510 SLAŠČIČARNA in GROCERIJA Polna zaloga grocerije, raznovrsten fin sladoled in mehke pi.iače — Se toplo priporoča in želi vesele velikonočne praznike Zadragarjev Janez se je spreobrnil Velika zaloga in izbera spomladnih oblek z< žene in otroke. Najtrpežnejše perilo za moške in dečke v najfinejših likerjih, finih vinih in najboljšemu pivu. Izborna domača kuhinja. —L. ROSEDALE DAIRY JAMES J. MACEROL, lastnik SLOVENSKA MLEKARNA 1083 East 68th St. H End arson 4926 Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike! Vesele velikonočne praznike želita vsem gostom in prijateljem JOHN in ANGELA KLAUS SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 641 E. 185th St. KEnmore 5033 Najfinejši likerji, pristna vina in izborna domača kuhinja Vse za mamico Že dolgo, dolgo časa je bolehala mamica. "Ali me ne boš več vzela v naročje?" jo je vprašal sinko, i "Najbrž nikdar več. Smrt že steza svoje prste po meni." Bridko je zaplakal sinko in materi je postalo tako hudo, da je od bridkosti zaspala. Brž je vstal sinko in šel v temno noč in v divji gozd. Prišel je mimo potočka. Ob, njem je stala mlada žena in' prala povoje v mrzli vodi — "Kam hočeš?" ga je vprašala. "Poiskati moram za bolno mamico cvetko življenja!" je rekel dečko in skočil čez potok. "Zakaj pereš v tej ledeni vodi?" ' ; "Moram prati tako dolgo, dokler se me ne usmili divja! žena. Godi se mi pa čisto prav,. zakaj pa sem dopustila, da je i moj otrok umrl v umazanosti in bedi!" "Ce bi bila tako dobra, kakor je moja mamica, bi ne ravnala tako s svojim otrokom!" je rekel dečko in tekel dalje. Prišel je do mladega moža, ki je z golimi rokami kopal ka-menita tla, da mu je tekla kri izza nohtov. "Kaj počenjaš?" ga je začudeno vprašal dečko. "Z golimi rokami moram kopati vodnjak. Godi se mi pa čisto prav, saj nisem zganil niti prsta, da bi pomagal staršem v njih bedi." "To bi ti moral storiti," je rekel dečko in tekel dalje. Prišel je 'do mladeniča, ki je ležal pod težkim kamnom, okrog njega pa so se plazile podgane in ga grizle v roke. Nesrečnež je silno vzdihoval. "Počakaj," je vzkliknil deček, "takoj bom odgnal te grde .živali." "Ne, ne," se je branil mladenič. "Čisto prav sg mi godi, saj sem vzdignil roko proti lastni ]. C. MUCHITZ BONDED WINERY 1081 Addison Road HEnderson 0782 Domača kuhinja "^ino kosilo in večerja vsak dan. — Jako zmerne cene. NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE Želimo vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem KAROLINA MODIC 6201 St. Clair Avenue MR, in MRS. ANTON PETKOVŠEK SLOVENSKA GOSTILNA 965 Addison Road ENdicott 4893 ŽGANJE -:- PIVO -:- VINO i Vesele velikonočae praznike vsem prijateljem in odjemalcem Vesele velikonočne praznike' želiva vsem odjemalcem in prijateljem MARY'S CAFE MARY in FRANK BRANDULA, lastnika 1194 East 71st Street Izvrstno pivo in vino — Vsak petek ribja pečenka | FRANK GABRIEL | 1383-85 East 53d Street ENdicott 2058 GROCERIJA in MESNICA želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem I vesele velikonočne praznike Priporoča se gospodinjam za nakup vsakovrstnih a Potrebščin za praznike, najboljšo moko, orehe, rozine, [ ^aslo, jajca in med. V zalogi tudi vsakovrstna suha in 3 Sveža mesenina. .vtftiHfi ANTON NOVAK SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Avenue Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot: POTICE—PIŠKOTE—VSAKE VRSTE KEKSE Voščim vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem MARTIN SORN RESTAVRANT 6034 St. Clair Avenue Najboljša domača kuhinja, vedno sveža jedila, najbolj zmerne cene. Želim vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem materi!" "Tako grdo je to, da ti tega ne verjamem," je vzkliknil deček in tekel dalje. Zdaj je srečal silno staro ženo, ki je nosila na krivem hrbtu sveženj dračja. "Ali je tu v bližini skalnati vrt, kjer rase cvetka življenja?" je vprašal ženico. Starka ni ničesar odgovorila, temveč je stokajoč capljala dalje. "Naj vam nesem jaz vaš sveženj," jo je prosil deček. "Za vaš hrbet je pretežak." "Če misliš, pa vzemi," je reda žena. Oba sta hitro stopala dalje. Ko pa sta =začela hoditi navkreber, je starka opešala. "Sedite na sveženj na mojem hrbtu," je menil. Starka je tako storila. Čisto zasopel je korakal deček pod težkim bremenom in še rekel ženici: "Le držite se dobro, da ne padete." Kmalu pa je ob neki skali onemogel in se zrušil na tla. "Prav, prav, saj sem 'tukaj doma," je rekla starka. "Za svoj trud dobiš plačilo. Poglej tam rumeno cvetko. Vsa je iz čistega zlata. Vzemi jo!" "Ne maram te cvetice. Hočem le cvetko življenje za svojo bolno mamico!" Deček je zajokal, a razorjfni obraz starke je spreletel prijazen nasmešek. "No, pa vzemi tole!" Pokazala mu je belo cvetico, ki je gledala iz skalne razpokline. "Tule pa imaš palico, ki jo moraš dobro varovati, ker brez nje ne prideš iz gozda. Zaradi tvoje ljubezni do matere naj bodo rešeni tudi oni trije, ki si jih prej srečal v gozdu." Deček je utrgal dragoceno cvetko in vzel palicor. Razprostrl je roke, da bi objel dobro starko — divjo ženo, a ta je izginila, kakor bi se bila vdrla v zemljo. Hitro je tekel navzdol. Palica mu je kazala pot skozi gr- jmovje in trnje, da je prišel, zdrav in vesel v kočico k mami-ci. Mamica je še spala m vsa bleda je bila. Kakor hitro paj | i ji je pomolil čarobno cvetko ^od nos, so njena lica zardela, lin njeni sivi lasje potemneli. | Odprla je oči. "Kaj je z me-| noj?" je vsa srečna vzkliknila. | "Tako vesela in srečna še ni- \ sem bila nikdar. Kaj pa imaš i v roki?" Tedaj je pogledal sinko svojo palico in videl, da se je iz-,prcmenila v čisto zlato. Mati, in sinko sta zdaj srečna in ve-j sela živela še dolgo, dolgo let. ZADRAGAR JE V JANEZ -SE JE SPREOBRNIL (Nadaljevanje s 2 strani) vorila Zadragarica. Janez pa: ; "Kar prisedite, oče Knuplež! Pratiko študiram!" ; Knuplež je sedel in trdo spustil komolca na mizo. |. "Včasih je dobro malo po pratiki brskati, da se ve, kakšno bo kaj vreme. Ampak jaz nič ne dam na tista prerokovanja." | "Saj res tisto ni bogve kaj, je pristavila Zadragarica, samo da je nekaj rekla. Vsa poparjena ni vedela, kaj bi. "Kaj boste pa novega povedali, oče?" je prav nevedno vprašal Janez. j "Kaj? Saj menda veš, da sem prišel telico gledat. Ali mu nisi povedala, Lenka?" se je obrnil Knuplež k Zadragarici. "Kaj mu bom pa pravila, saj ga ni nikoli doma, samo danes tiči za mizo, kakor bi bil pri-, rasel nanjo." j "Veste, oče Knuplež," se je 'nasmehnil Janez in si prižgal •cigareto, "mati mi nočejo ver-; jeti, da sem se izpreobrnil." "Ne bodi morčav," se je ujezila mati. "Pijanec se izpre-obrne, ko se v jamo zvrne. Čas bi že bil, da bi se že enkrat iz-pametoval, to je res. Dokler pa ; bom morala sama gospodariti, !bom tudi sama ukazovala!" "Izročite mi, mati, bom pa jaz gospodaril," je Janez brž prijel za besedo. "Kajpak! Dokler bom mogla, bom vlekla voz. Če ga že zdaj tebi prepustim, bo kmalu v jarku." "E,'kaj se bosta pričkala," je Knuplež zamahnil z roko.' "Ali ne bi šli telico gledat?" "Oče Knuplež," je dajel Janez in se dvignil izza miže. "Ko boste za telico zglihala, pa še za vašo Micko naredimo. Jaz bi se namreč rad oženil." Te nepričakovane besede so Zadragarico naravnost p o p a-rile. "Janez," je skoraj zakričala, "če ne boš nehal zbijati svojih neslanih šal, bom zares huda!" Knuplež se je pa suho smejal. "Veš, Janez, naša Micka bo že sama izbrala. Naj izbere, kogar hoče, branil ji ne bom prav nič. Kakor divji se je Janez zavrtel po sobi. "Juhuhu, oče Knuplež! Potem je pa vse dobro! Mati še vi tako recite!" "Molči in pusti me pri miru. Povem ti, da se bom jaz sama omožila. Si zdaj slišal?" Janez je nekaj časa bulil v mater, potem se je pa na vso moč zakrohotal. "Vi se boste omožili, mati? A tako, zdaj razumem, prej nisem. Prav, prav, še boljše tako!" Knuplež je vstal od mize. "Če se mislita prepirati, bom pa kar šel. Janez, ubogaj mater, ti, Lenka, se pa nikar ne jezi. Pojdiva telico gledat." "Le dobro zbarantajta za telico," se je pošalil Janez; "jaz bom pa tačas malo zadrpmal." In že je* bil spet za mizo. Knuplež in Zadragarica sta šla v hlev. Ko sta se čez nekaj Časa vrnila, je bila Zadragarica boljše volje. Ne ve pa se, ali zaradi ugodne kupčije ali zavoljo česa drugega. Res pa je, da je pri odhodu rekla Knupležu: | "Če bo šlo vse po sreči, bomo 0 veliki noči pili likof." | Janez, ki je nalašč "dremal" za mizo, pa se je tedaj pre-'dramil in zaklical: "Recite Micki, naj pride po I pirhe." | "Ji boš že sam rekel, Janez, 1 ko boš k nam prignal telico. Pa i zbogom!" % Med tednom se je Janez držal doma kakor še nikoli. Če je sem pa tja skočil v gostilno, se je takoj vrnil. Tudi za delo !se je bolj brigal kakor včasih in na veliki četrtek je šel sam orat za premladno setev. Zadragarica se ni mogla dovolj načuditi temu in je čedalje bolj raslo v njej prepričanje, da sc je Janez zares- poboljšal. Vendar jo je nekoliko jezilo, j da jo fant skvar.'I njeno namero. "Ne odneham pa ne," si je rekla v mislih, "Janez tje, Knuplež pa sem." 2\Ta velikonočno nedeljo popoldne je na Zadragarjevem j dvorišču spet zadrdral koleseij. I Knuplež in hči Micka sta praznično oblečena poskakala z voza. "Po pirhe sva prišla," se je Knuplež oglašal že v veži." j Janez je prihitel nasproti, j "Micka, najlepši piruh sem prihranil zate. Pojdi." i Prijel jo je za roko in od-vedel v sobo. Za praznično pogrnjeno mizo je sedela Zadragarica v belem , predpasniku, vsa zardela in ža-! veča v lica kakor mlada ne-j vesta. j "Mati, svojo nevesto sem vam j privedel. Mislim, da zdaj ver-ijamete v moje izpreobrnenje. j Za pirhe nama dajte svoj bla-| goslov." I / Zadragarica je pogledala 1 j zdaj sina, zdaj Micko. ! "Le nič se *ne obotavljaj, Lenka," je segel vmes Knuplež, "kal pa hočeš zdaj, ko bova kmalu vnuka zibala." '%aj? A tako," je Zadragarico z jeznim pogledom oši-nila obadva. Takoj nato pa je rekla:' "Vzemite se, da bo mir. Saj vidim, da vama takega pirha ne morem odreči. .' ." Janez je zavriskal, objel Micko in jo posadil za mizo. "Lenka," je nekoliko neodločno zinil Knuplež. "Ti boš sama ostala, jax pa tudi sam. Ali se ne bi še midva zmenila — zdajle po veliki noči?" Zadragarici je zastala sapa, zaradi lepšega je zraven še malo zardela. "Mati, kar v roko sezite očetu, pa je; bosta vsaj dve poroki naenkrat." In res se je tako zgodilo. Na belo nedeljo so bili oklici, čez tri tedne pa sta dva para stopila pred oltar. Janez .je od-vcdel Micko na svoj dom, kjer je bil pred kratkih postal gospodar. Zadragarica pa je šla gospodinjit Knupležu. Kakor se sliši, se je Janez do fermenta izpreobrnil, zakaj odkar je skočil v zakonski jarem, se je pijače čisto odvadil in Micka ima jajc zmeraj na preostajanje. Knuplež in njegova žena, nekdanja Zadragarica, pa če-sto prihajata k njima na obisk, ker mali Janezek je tak naga-jivček, da je treba zmerom zibati in pestovati. (V.B.) JOSEPH STAMPFEL SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA IN MOŠKE Se toplo priporoča Želim cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike! 6108 St. Clair Avenue EDNA DAIRY Vesele velikonočne praznike vam želi SLOVENSKA MLEKARNA JOSEPH KNAUS, lastnik 6302 Edna Avenue HEnderson 7963 Se toplo priporoča VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI D. LUSIN'SSOHIO SERVICE STATION 6002 St. Clair Avenue vsem svojim odjemalcem in prijateljem Se toplo priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil PETE MUKAVEC IZVRSTNO 6% PIVO - VINO - CIGARE - CIGARETE Se toplo priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike 1231 E. 61 st St. i mm PHARMACY \ PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELAND!! JOHN KOMIN ,lastnik i , ^ 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. ''.---- I želi vsem vesele velikonočne praznike VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI FRANK PERME Priporoča se za vsa dela. ki spadajo v mizarsko stroko, kot bare, kandre in sploh vso opremo za gostilne NORWOOD CABINET CO. 1133 Norwood Road HEnderson 8568 Se toplo priporoča za praznike za fina vina, na drobno ali na debelo Želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike ■ ■' • . .'Ai' '■'"'.'• .' ■ , . . . i ' .,: '-'v'1. ... ST. CLAIR WINDOW SHADE CO. 6532 St. Clair Avenue ENdicott 3154 TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM Venetian Blinds in zastori narejeni po naročilu Vesele velikonočne praznike,! Skrivnosti Franceta Čampe France Campa je bil dobrosrčen in vesel mlad Dolenjec, ki se je pred davnimi leti pre-, selil s svojo ženo Nežo in dvema otrokoma čez veliko lužo v . Ameriko. Naselil se je v nekem mestecu v državi Ohio. Lo-, til se je tega in onega posla, pa imel prave sreče. Bolj je i je bila usoda naklonjena njegovi ženi Neži, spretni šivilji, i Odprla je majhno delavnico in na koncu koncev sama preživ-i ljala vso družinico. To je bilo Francetu nepri-= jetno. Sicer so potrebovali pri gradnji železnic mnogo delav-! cev, a Francetu, ki je ljubil udobnost, taka težka dela niso ; prijala. Poizusil se je kot kroš-njar, a za ta posel je bil pre-' malo pretkan in premalo vztrajen, zato ni mogel konkurira-' ti z zgovornimi židovskimi kroš-njarji. : Nekega lepega pomladnega dne je sedel France poleg svoje marljive žene in jo opazoval pri njenemu delu. "Prav čudno je, France," mu je rekla, "da ne najdeš primer-' nega dela." V načinu, kako je te besede izpregovorila, je bil lahen oči-, tek, ki je zadel mladega moža v dno srca,- ..Ne vem, zakaj imam tako nesrečo, Neža," je užaljeno od-, govoril France. "Zdi se mi, da v vsej veliki Ameriki ni dela : zame. Ce bi znal razen harmonike še kaj drugega igrati, re-: cimo na trompeto, klarinet ali flavto, če bi znal igrati po 110-: tah, bi se kar vrnil med kakšne potujoče muzikante." "Nikar ne obupaj, France!" je dejala žena prijazno. "Do-. ; kler bom lahko migala z rokami, nam ne bo manjkalo kruha." Franceta je b?lo sram. Zapu-1 stil je sobo in šel v gostilno k "Veselemu Kranjcu", kakor so jo krstili rojaki, ker je bil njen lastnik Kranjec. V gostilni je France kadil svojo pipo, pil pivo in naposled vzel neki časopis, v katerem je zlasti prebiral oglase. Neki oglas iz Buffala ga je posebno zanimal. Dvakrat, trikrat ga je prebral. Potem je plačal svdje pivo in odšel domov. "Neža," je rekel ženi, "jutri odpotujem. Cital sem v časopisu oglas, da neki bogati podjetnik išče spretnega človeka. Ponudil se mu borh." "Kot harmonikar?" 1 "Da, da, nekaj podobnega bo moje delo. Upam, da bom služil lepe dolarje. Prihranke vam bom pošiljal domov." "Pa bo tvoja služba poštena?" "Da, da!" "Kaj boš prav za prav delal?" * "Draga Neža, tega ,ti ne morem natančneje opisati. Zane-si se na mojo besedo, da bo moje delo pošteno." "No, zaupani ti. A kam od-potuješ?" "V državo New York." "T e d a j potrebuješ denar. Dobro, dala ti bom deset dolarjev." "Najlepša hvala Neža. Prepričan sem, da boš z menoj zelo zadovoljna." Neža po tolikih razočaranjih, ki jih je že doživela s svojim i možem, ni prav verjela, da bo z njim še kdaj zadovoljna. Rekla mu pa tega ni. Ni ga hotela žaliti. vala Neža. "Povedal sem ti že, da se nikar ne boj." "Zakaj mi pa potem ne izdaš svoje skrivnosti?" "Boljše je, da tega ne storim. Prosim, ne muči me s temi vprašanji!" "In če bi jaz začela resno sumiti?" "Kako sumiti?" "Da si ti. . . ." "Da sem jaz ves ta denar dobil z ropi, umori, konjskimi tatvinami, vlomi in ponarejanjem bankovcev?" "Ah, France, France!" "Ali mi je res videti, da bi bil ropar, morilec, vlomilec in po-narejalec?'" "Ne, ne!" "Potem se pa ne vznemirjaj !" "Toda zakaj nočeš izdati svoje skrivnosti?" "Da bi te po nepotrebnem ne plašil." "T ore j je vendarle nekaj hudega. . . ." "Nikakor ne, a za žensko je boljše, da ne izve tega." "Torej le ne more biti nič dobrega, France! Ali boš pomladi spet šel k svojemu skrivnostnemu podjetniku?" "Tako napol sem mu že obljubil." "Prosim te, France, ne stori tega! Dovolj si zdaj bogat. Prav strah me je pred tistim tvojim podjetnikom." "Ah, tisti gospod je prav ljubezniv in dober. Sicer pa je res, da imam zdaj dovolj denarja. No, bomo videli." Zima je minila in France je postajal nemiren. "Saj '1138 ne boš zapustil France," je menila žena priliznjeno. "Da, da, doma ostanem," je odgovoril France. "Toda o tem j svojem sklepu moram obvestili svojega službodajalca." j Sedel je za mizo in napisal pismo, ki ga pa ženi ni pokazal. Tudi ga ni dal na pošto v domačem mestecu, temveč ga je nesel na pošto v neki bilžni kraj. Dva tedna sta minila. Pomladno solnce je sijalo in France je veselo delal na vrtu. Tedaj je prišel k hiši elegantno oblečen, krepak in lep možak, star kakšnih 30 let. "Ali stanuje tukaj gospod Campa?" "Da." ANTON KOROŠEC BONDED WINERY 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Se toplo priporočamo za fino vino na drobno in debelo. Želimo vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem Vesele velikonočne praznike vsem državljanom 32. varde, rojakom in rojakinjam širom Clevelanda in okolice želi KUNSTEL'SCAFE 6616 St. Clair Avenue ANTON VEHOVEC VAŠ MESTNI ZASTOPNIK Vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem S Pri nas doibte vedno dobro pivo, vino in žganje ter |f se vam priporočamo za naklonjenost Odprto do 2:30 zjutraj Izvrstne domače šunke, klobase, prekajeno in sveže meso ter vsa grocerija LYON DAIRY ' 1 SLOVENSKA MLEKARNA 1166 E. 60th St. HEnderson 4892 ANTON ZNIDARŠIČ, lastnik Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sanitarnih v mestu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se onim, kateri še niso naši odjemalci ,da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi. Se toplo priporočamo Vesele velikonočne praznike želim vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo "Ali lahko govorim z njim?" "Na vrtu dela. Takoj ga bom poklicala." Neža je poslala sinčka po očeta. "Prosim, gospod," je rekla potem tujcu, "stopite v sobo." "O, vi ste tukaj gospod," je zamrmral očitno v zadregi. "Da govoriti moram z vami, gospod Campa," je rekel tujec. "Rad bi imel, da bi tudi letos prišli vi k meni." "Draga Neža," je rekel France, "s- tem gospodom moram govoriti nekaj posebnega. Prosim, pusti naju sama!" Uboga žena je osupla zapustila sobo. "Kaj naj to pomeni?" je v plašni -razburjenosti zamrmra-la. "Gotovo je to tisti skrivnostni podjetnik. . . ." Neža je zaprla vrata in obstala pri vratih, da bi prisluškovala. "Prav čudno se mi zdi, da nočete več sodelovati z menoj," je govoril obistovalec. "Kaj je vzrok temu vašemu sklepu?" "Moja žena želi, da bi ostal doma," je odgovoril France. "Kaj ste vi, katerega veliki (Dalje na 5 strani) MR. in MRS. JOHN PIANECKI SLOVENSKA PEKARIJA želita vsem odjemalcem in prijateljem veselo Alelujo * jk ' ' '. .-t Ako želite dobro potico za praznike, naročite sedaj. Ne odlašajte do zadnjega Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo, potice, kekse in drugo 6036 St. Clair Avenue HEnderson 2396 Vence, šopke in cvetlice za vsako priliko Naročila se hitro in točno izvršijo. — Fino delo |T Cene nižje kot kdaj poprej gj; Se priporočamo f^ Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim rojakom gff 9; • [0 Drugega dne je France odpotoval. Pretekli so tedni, a še nobenega glasu ni bilo o njem. Naposled je prispelo od njega pismo iz Buffala hkratu s pošiljko 25 dolarjev. Pismo je bilo prav kratko, ker France ni znal posebno spretno migati s peresom. V pismu je le povedal, da mu gre dobro in da je njegov službodajalec z njim zelo zadovoljen. Obljubil je tudi, da bo vsak mesec poslal enak snesek. To je bilo razveseljivo. Kazalo je na to, da je France naposled le našel svojo zaposlitev. Toda kaj prav . za prav počenja? O tem tudi v pismu ni omenil niti besedice. In res so potem iz raznih držav Severne Amerike prihajala pisma in denarne pošiljke. Vsa pisma so bila prisrčna in so kazala iskreno ljubezen do svojcev. Izogibal se je v pismih le besed, ki bi izdale njegovo službo. Minilo je poletje, prišla je jesen, hladna in viharna. Tedaj je nekega dne prišel France vesel, elegantno oblečen in s polno denarnico domov. Rekel je, da bo ostal vso zimo doma, a na pomlad da bo spet šel k svojemu službodajalcu. "Kaj si delal?" je vprašala njegova žena. "Povej vendar, enkrat!" "Preljuba Neža, obljuba me veže, da te skrivnosti ne izdam." S temi besedami je zavrl nadaljna vprašanja. Neža ni bila prav nič vesela te skrivnosti. Prav vznemirila se je, ko je dognala, da ima njen France še mnogo več denarja, kakor ji je bil povedal. Rekel ji je, naj si svojo delavnico poveča in si naj vzame še eno ali dve pomočnici, a za hišna dela služkinjo. Dal ji je za prvo potrebo kar 500 dolarjev in menil, da bo lahko dobil še več, če bo potrebovala. Sredi aprila se je France spet poslovil in šel. Vse je potekalo tako kakor lani, samo da je letos pošiljal mesečno 40 dolarjev. Pozno jeseni se je spet vrnil in v miru preživel drugo zimo pri svojcih. Spet je bil mnogo zaslužil, kajti imel je denarja ko čepinj. Ko je spet prišla pomlad je tretjič odpotoval. Zdaj je mesečno pošiljal domov po 50 dolarjev. Na zimo se je spet vrnil Tedaj je rekel ženi: "Kupila bova tole hišo, v kateri že toliko časa stanujemo." "Predraga bo," je dejala Neža osupla. "Kaj bo predraga, saj zahteva lastnik za hišo in vrt samo 4500 dolarjev." "Toliko denarja imaš?" "Še mnogo več." "Kar mirna bodi, Neža! Ves denar sem pošteno zaslužil." "Skoro strah me je." "Neumnost! To hišo bom torej kupil. Potem pa bomo tvojo delavnico povečali in polepšali, da bo najimenitnejša v mestu." To se je zgodilo. Ob priliki plačevanja kupnine pa je Neža izvedela, da ima njen mož naloženo v neki banki znatno premoženje. To ji ni dalo več miru. Kako si je neki pridobil France ves ta denar? - "Koliko denarja imaš prav za prav?" je vprašala plašno. "Govori France, moram vedeti!" "24,000 dolarjev," je smeje ;?e odgovoril. "Po deset odstotkov sem dobival od celotnega podjetnikovega dobička." "France, France, bojim se, da ni bilo pošteno!" je vzdiho- Se toplo priporočamo NICK SPELICH 6210 White Ave. HEnderson 2116 SLOVENSKA MLEKARNA SVETE'S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 St. Clair Ave. HEnderson 4814 VESELO ALELUJO vsem prijateljem in znancem želita MR. in MRS. AUGUST F. SVETEK 478 East 152d Street ZEFRIN'S CAFE 8101 Aetna Road Michigan 9711 PIVO—VINO—MEHKE PIJAČE —Vsak petek ribja pečenka— Želimo vesele velikonočne praznike MIKE POKLAR & SON That Good GULF GASOLINE GULFPRIDE OIL and LUBRICATION Imamo najnovejšo pripravo za namazat avtomobile, • in jih tudi omijemo E. 43d St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Se toplo priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike Popravljamo tudi avtomobile in baterije ANTON MARTINČIČ GROCERIJA in MESNICA 5919 Prosser Ave. HEnderson 0982 Veselo Alelujo želimo vsem odjemalcem in prijateljem in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesenine i » Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi GEORGEKUHAR IN DRUŽINA 3846 St. Clair Ave. ENdicott 0586 GROCERIJA in MESNICA Vesele velikonočne praznike želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem ANTON PRIMC GROCERIJA 985 Addison Road HEnderson 0160 Se toplo priporočam za nakup blaga za praznike Ako želite dobro postrežbo, oglasite se pri PLESEC GAS STATION vogal Waterloo Rd. in E. 169th St. BATTERY SERVICE in MAZANJE AVTOMOBILOV Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi JOSEPH KAPLER SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 952 East 207th Street Najboljše šunke, prekajeno in sveže meso in vsa grocerija po nizkih cenah STARA LJUBEZEN Duša je radostna in srce nam poje: cvetke že dvigajo glavice svoje. Zopet si bomo .pirhe delili— naše v domovini ne bomo zabili. Ptički prepevajo sladko nam pesem, v srcu ogrevajo staro ljubezen. Marjanca Kuhar jeva. -o- Nemi čuvaj Veselo Alelujo vsem odjemalcem in prijateljem želi JOHN PAULIN MOBILGAS & OIL SERVICE STATION vogal 152. ce3ta in Waterloo Rd. Vsa postrežba za vaš avtomobil po najnižjih cenah RUDY BOŽEGLAV 1125 E. 60th St. Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike; prodajamo na debelo in na drobno Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem - JOSEPH TREBEČ MESNICA 1423 East 55th Street Se priporoča za naročila in želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike Dan se je nagnil, poslednji žarek večernega sonca je pozlatil njivo, ki so se nad njo sprevajale meglice. Kmet je še delal na svoji njivi med omrežjem prekopa in gozdnega roba. Še nekaj brazd, pa bo končano delo tega dne. Dospevši do gozda in hoteč obrniti plug, se mu je zazdelo, da sliši, kako ga iz temine zaraslega grmič j a nekdo kliče po imenu. Presenečeno je obstal in je bil nekoliko vznemirjen. Prisluhnil je; klic se 3e ponovil še malo tišje: "Celestin, ne boj se — jaz sem, Feliks!" Izza vej se je pojavil obraz., mrk, preplašen obraz. "Poslušaj, Celestin! Postoj malo, da spregovorim s teboj. Delaj se, ko da kaj iščeš, da ne bo kdo kaj sumničil. . . ." "Že prav. ... A kaj ičeš tod, fant?" "Po nekaj moram v svojo kočo. Kaj so naredili z njp?" "Nič. Zapuščena stoji; zaklenjena je." "Nocoj pojdem tja in še pred svitom bom odšel. Le to bi rad vedel, ali je lekarnar tukaj ?" "Kdo — praviš?" "Petit-Louis, mali Lojzek. V caznilnici v Bagnu je dobil ta vzdevek, ker se mu je posrečilo spraviti se pod streho in dobiti službo v lekarni bolniškega (aznilniškega oddelka. Ko nalašč za takega, ki zna strupe delati." "Beži no," je počasi odvrnil Celestin, "saj se je razprava obnovila in ga je sodišče zdaj oprostilo!" Oni se je trpko in porogljivo nasmehnil. Cez čas je Celestin nadaljeval: "Ves svet pa ve, da si ti ušel iz kaznilnice v vseh Cayenni. Pred šestimi meseci je bila v vseh listih. Da bi te pa prav tukaj le dobil, tega si pa zares nisem mislil." "Pusti to; govorim o malem Lojzku," je Feliks dejal s prestrašenim glasom. "Resnica jo ta, da sva bila v tisti zadevi oba enako kriva, kar sem sodnikom spet in spet zatrjeval. Zato me pa preganja s smrtnim sovraštvom. Ali razumeš?" "Daj, daj! Odkar je bil oproščen, se je spet naselil v vasi. Zdaj je pa za tri tedne odpotoval." "Ali si prepričan, da je tako?" "Sem. Na lastne oči sem ga pred včerajšnjim videl, ko je vstopil na vlak.'' "To se mi čudno zdi. Če prav vem, je njemu znano, da sem prišel nazaj, in zatorej mu ni drugega mar, ko da bi mi kako hudo zagodel." "Da bi te naznanil?" "Še več! Saj sem tti rekel, da me smrtno sovraži.' Nobenega dokaza ni, da je zares odpotoval. Mogoče se le skriva in name preži. Mogoče se je nalašč delal, ko >da bi se kam odpeljal, da bi si dobil alibi." "Tega seveda ne vem." "Ali ga je kdaj videti blizu moje hišice?" "Bog ve! Tvoja hišica je tako vstran, da malokdo od nas kdaj tja pride. Če pa zares kaj hudobnega kuje, se pa brez dvoma ne bo kazal podnevi okoli." "Torej," je slednjič v vročični razburjenosti dejal Feliks, "ti praviš, da se je odpeljal?" "Jaz mislim, da se je."' "Prav. Na vsak način bom na vse kraje oprezen. Zbogom, Celestin! Pa lepo zahval jen! Ti me ne boš prodal!" "Kaj pa misliš od mene? Zbogom in srečno! Glej, da te ne bodo spet dobili!" Med tem pogovorom se je Celestin delal, ko da gleda v nebo in opazuje vreme, in si je zvijal cigareto. Zdaj je pognal konja: "Hi, hot, hi!" Tudi listič se ni zganil. Celestin je oral dalje, ne da bi se z glavo obrnil. Ko se je znočilo in so vsi človeški glasovi utihnili, je stopil Feliks na onem kraju, ki je bil njegovi hišici najbližji, iz gozda. Tiho kot ponočna zver-jad, skrivaj e svojo postavo za mejami in drevesnimi debli, je dospel do borovega grmičja, ki se je iz njega belila njegova hišica v temni noči. Robidnice so rastle krog in krog nemih, razpadajočih zidov. Tu je bil nekoč vrtič samih roč in izrednih rastlin. Ubežnemu kaznjencu se .je stisnilo srce. Pa saj ni prišel zato, da bi okleval v žalosti. Prišel je, da bi izkopal izpod kamnitih plošč pod pečjo tisti skriti zaklad onega starca-, ki ga je bil lekarnar zastrupil. Fdiks se je nezaupljivo oziral krog sebe; počasi se je prerinil skozi bodičevje; ves je bil prežet s strahom, da ga ne zasleduje kak sovražnik in mu ni nastavil kake pasti. Previdno je stopal, počasi polagal nogo poleg noge in z rokami skrbno preiskal vsakršno oviro, preden jo je' odrinil s poti. Slednjič se je srečno priplazil do praga svoje hišice. Na obeh straneh vhoda sta se dve kakteji tako močna razko-šatili, da se je mogel komaj pretakniti skojsi. Feliks je segel s roko pod strešno- opeko in je potipal s prsti. Hvala Bogu — ključ je bil še v skrivališču! Odklenil je vrata prav polagoma, da bi zadržal škrtanje zarjavele ključavnice. S strahopetnim kri- si kom se je opotekel navzad. Ostra bodica se mu je zadrla v nogo. "Ali sem nori'" je koj pomislil. "Saj ni nikogar. Le kakteja je!" Neizmerno je bil pomirjen in se je tiho smehljal in si drgnil nogo. V plamenčku lučke je opazil, kako mu je počrnela — do kolena, do bedra, vse bedro. Iz ranice je curljala temna tekočina. Feliks je vedel, kaj to pomeni. Lekarnar se je okoristil s svojim znanjem in je v svoji zločinski brezsrčnosti zastrupil bodice kakteje/ Bil je pač prepričan, da bo ubežnik prišel v svojo hišico vsaj za hip in se bo rariil, čim bo prestopil prag. Ranjenec je čepel na kam-nitnih tleh in je stokal kol otrok. Otrplost se je naglo širila po vsem telesu. Srce mu je tolklo, tolklo, se nato navidezno ustavilo, da je zatem začelo spet tem burneje in močneje utripati. Slednjič je zares obstalo. Tišina polja in noči je lezla v hišico skozi zidovje in skozi vrata, ki je pred njimi čuval nemi čuvaj — strup. SKRIVNOSTI FRANCETA ČAMPE (Nadaljevanje s 4 strani) pogum je občudovala polovica Amerike, tako zelo pod njeno copato?" "To ne, gospod. Moja žena je dobra, toda boji se zame, ker ne ve, kakšno je moje delo." "Povejte ji vendar vse." "Potem se bo še bolj bala." "Jamčim vam za še večje dohodke, če hočete ostati moj spremljevalec." "O, gospod, denarja imam dovolj in sem s tem zadovor Ijen." "Mene pa ste le spravili v veliko zadrego, ker zdaj nimam sotrudnika." "Žal mi je, toda. . ." ' "Kje si naj poiščem drugega sotrudnika, ki bi bil tako pogumen?" "Dobri gospod. . . ." France Čampa je govoril zdaj tako tiho, da prisluškujoča žena njegovih zadnjih besed ni mogla razumeti. Toda slišala je dovolj. Kakšni strašni zločini so to, ki sta jih oba izvršila? Zdajci je Neža viharno odprla vrata in planila v sobo: "Gospod neznanec, kako si upate mojega dragega moža zapeljevati na kriva pota? O, slišala sem vse. . . .!" "Pomirite se,. draga gospa, saj ni tako hudo, je odgovoril tujec prijazno. Potem se je obrnil k Francetu: "Dragi gospod Čampa, prosim vas, predstavite me svoji ženi." "Dobro, Neža," je rekel France, "ker že toliko veš, ti bom torej povedal vse. Tale gospod je znameniti plesalec po vrvi Georges, mož, kakršnega svet še ni imel. Ta je prvi, ki je na visoki vrvi prekoračil Niagar-ske slapove s človekom na hrbtu. Pred štirimi leti sem či-tal oglas, v katerim je gospod Georges za dobro plačo iskal pogumnega človeka, ki bi si upal z njim čez Niagarske slapove. No, jaz sem se mu ponudil. Nosil me je na svojem hrbtu čez Niagaro, pa tudi čez razne druge reke in slapove v Zedinjenih državah. Zmerom sva imela mnogo gledalcev, ki so najino drznost občudovali." "Strašno!" je zavpjla^Neža. "Ali nisi prav nič mislil na ženo in svojega otroka?" "Gotovo sem mislil. Zato pa sem vzel to službo, da bi za vas zaslužil mnogo denarja." "To bogastvo se še lahko znatno pbveča, draga gospa, če dovolite, da me vaš mož še nadalje spremlja na visoki vrvi," je prigovarjal Georges. "Nikdar več!" je vzkliknila Neža, tresoča se po vsem telesu. "O, France, če to storiš, potem. . . ." Planila je v jok in ni mogla končati stavka. "Zdaj razumete, gospod, da ne morem več z vami," je dejal France. "Toda poskrbel sem vam namestnika. Je to moj rojak Janez Trdina. Fant šteje šele 20 let in je prav pogipnen. Takoj ga bom poklical." Ko se je sloveči umetnik na vrvi Georges porazgovori 1 z mladim fantom, je bil z njim zadovoljen. Še bolj je bila zadovoljna s svojim možem Francetova žena Neža. France Čampa je izvedel po zneje, da je tudi njegov nasled nik Janez Trdina odlično opravljal svoj posel in služil lepe denarce. Zdaj, ko je France ostal doma, se je posvetil, vrtnarstvu, a njegova žena je postala najbolj sloveča šivilja v mestu. Oba sta tako obogatela, da sta bila med svojimi rojaki najbogatejša. -o--" RALPH CEBRON SLOVENSKA MESNICA 4030 St. Clair Ave. Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase, šunke, kakor tudi najboljše sveže meso VESELO ALELUJO VSEM ODJEMALCEM! ANTON SVETE Želim vsem odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.! Grocerija, candy, cigare, cigarete, sladoled IZVRSTNO PIVO Se priporočam za obilen poset, — Točna postrežba! Imam fine doma posušene klobase. — Pripeljem tudi na dom, ako naročite. 1184 East 60th St. HEnderson 4813 Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave. Slovenska točilnica najboljših legalnih likerjev najboljše pivo ter okusen prigrizek Se toplo priporočam za obilen obisk Vesele velikonočne praznike vam želita ANTON in JULIA MAROLT GOSTILNA 1128 E. 71st St. Pristni legalni likerji, dobra vina, 6(/c pivo in prigrizek Vsak petek pri' nas ribja pečenka Se toplo priporočamo Vesele velikonočne praznike vam želi ANTON STANICH 1225 Norwood Road HEnderson 9061 DELI K A TESNA TRG O VIN A Polna zaloga grocerije in mehkih pijač Se toplo priporoča PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA j St. Clair Ave. vogal E, 68th St. /ENdicott 9571 Pošljemo na dom Želimo vesele velikonočne praznike LOUIS LAUTIŽAR 1195 East 71st Street HEnderson 0675 GROCERIJA in MESNICA želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike Kadar primerjate cene, primerjajte tudi kakovost LOUIS J. PRINCE GROCERIJA 1209 Norwood Road ENdicott 1315 Želi vesele velikonočne praznike vsem skupaj! FRANK KLEMENČIČ 1051 Addison Road HEnderson 7757 BARVAR in DEKORATO& želi vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča ANTON KOREN 1426 Hamilton Ave. GOSTILNA in RESTAVRACIJA Vesele velikonočne praznike vam želi Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6% pivo ter najboljšo domačo hrano ob vsaki priliki FRANK GREBENC 1297 East 55th St. GOSTILNA Vsakovrstno žganje, 6'/t> pivo in vino Se toplo priporočam ter želim vesele velikonočne praznike vsem skupaj Vesele velikonočne praznike vam želi Tom Kraich 6702 St. Clair Ave. 6f/< pivo, vino prigrizek Se toplo priporoča za obisk Vesele velikonočne praznike vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi WILLOW FARMS DAIRY1 SLOVENSKA MLEKARNA ROSE URBANČIC, lastnica želim vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in se toplo priporočam še zanaprej 1172 Norwood Road ENdicott 3457 Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem SQ: MRS. RUDY BUKOVEC MESNICA 4506 Superior Avenue HEnderson 8638 Se toplo priporoča za nakup vsakovrstne mesenine za praznike . . . Šunke, klobase, želodce in sveže meso dobite pri nas. Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike DIH POMLADI JOSEPH POIELNIK LASTNIK MODERNO ZGRAJENEGA KEGLJIŠČA, GOSTILNE IN RESTAVRACIJE Z TOČNO POSTREŽBO. 15721 Waterloo Rd. Vesele velikonočne praznike vsem skupaj! Največja izbera oblek za birmo in prvo sv. obhajilo; krasni pajčolani v veliki izberi. Vsa zaloga spodnje obleke, nogavic in klobukov. w Dih pomladi, tam v domači grudi, zvončke kliče že iz tal, v pozdrav je cvet trobentic tudi, pomladni žarek v svet poslal. Naroča, kliče cvetje nežno, zvon velikonočni spev zvoni, si srečal zvonček srečo zbežno, pomladni dih tja v vas hiti. ' Iz zvončkov naj vam spletom kito, tja, kjer je moje sreče raj, pozdrav med drobne zvončke zvito, položim naj pod lipo vsaj. . Predragi, tu vam nudim roko, morda pozdrave zadnje le, za vel'ko noč vam v dar globoko', vrstice te poklonim vse. . . . Marija Kurnik. -o—- Jasa in njen zarod Na dvorišču se je sunkovito zaganjala ledena, ponočna burja in je kakor z biči udrihala po snegu, da se je v štrenah pršil preko slamnatih streh. Jaša, velika psica, ni spala; ležala je pred svojo kolibo pred hlevom na ušivi slami in je cvi-lila. Jaša je bila velika kakor tele; ni bila lepe in plemenite pasme. Njen trup je bil zavaljen, močan, dlaka skuštrana in umazana, v gobcu so ji srše-li ostri zobje; nobenega tujca ni spustila na dvorišče, nihče se je ni smel dotakniti, samo gospodar jo je smel po mili vclji brcati. Sredi mrzlega januarja je Jaša povrgla mlade, kar štirinajst migetajočih psičkov je bilo. Njen gospodar pa je bil prišel in je vpričo nje pograbil drugega za drugim in je z njimi odšel — in le dva ji je bil pustil. Kar je počel njen gospodar, je bilo vse dobro, A čez nekaij dni nato je v spanju potlačila enega od obeh mladičev, in čeprav je edinega, ki ji je ostal, še tako negovala: bolehati je začel v februarski vlagi, in predvčerajšnjim zjutraj, ko je vse zmrzovalo, je ležal brez življenja ob trebuhu matere. Zdaj jo je skelelo nepotrebno mleko v sescih, zdaj je Jaša nemirno begala po bednem kmečkem dvorišču in iskala svoje otroke, ki so bili izginili. Tedajci je psica napela ušesa in je nepremično prežala v žvižganje snežnega meteža. Nekaj kokoši je zakokodajskalo v hlevu, potem so krave zažven ketale z verigami, nato je za grmelo prestrašeno mukanje živine v noč. Jaša je smrknila, dlaka se ji je naježila, odzvala se je z jasnim, odmevajočim klicem, češ, "Gospod, zbudi se Gospod, volk je v hlevu! Ven pridi, gospod!" In bojevito je psica ščuvala okrog hleva, ki se je iz njega razlegalo mukanje krav. V hiši se je posvetilo, hlapci so že pograbili za k,repelce, sekire. Napol oblečen je pritekel venkaj gospodar s svojo staro puško iz vojne. "Brž laterne semkaj!" "Hov, hov, gospod, volk je v hlevu!" Ena od strhnelih razbitih hlevskih lin je bila zamašena samo s slamo, in v viharni, hrupni temini je psica vohala sled, po kateri se je bil volk priplazil. Slama je bila skoraj vsa izpuljena iz line. Brez bojazni, srdito sikajoča in bo-ježeljna, je Jaša prerinila svojo veliko glavo, sprednje tace in mogočne prsi skozi ozko odprtino. Vonj po sveži krvi ji je udaril v nosnice, smrdelo je po volku, krave so mukale, besno je tulil bik, njegove verige so rožljale, kure so frfotale skozi temino in se zaletavale v hlevske stene. Toda iz zadeš- njega kota, kjer sta imela oba' teleta svoje ležišče, sta se iskrili dve zeleni volčji zenici. . . . Renčič in prihuljeno, nasršene dlake, režečega zobovja se je Jaša plazila proti svojemu sovražniku. Volk je nepremično čakal v kadeči se krvavi brozgi teleta, ki ga je Hbil podrl. Ko je bila psica tik njega, se je počasi umikal do stene: tam je Jaša planila nanj. Zunaj so ljudje skozi hrume-nje besneče živine slišali hri-pavo lajanje in kako sta zveri druga drugo naskočile. Znotraj je volk zasadil zobe v Jašine kosmate prsi. Druga v drugo zagriz'ene sta se obe boreči se živali trkijali po hlevu, kopita živali so zadevala psico in volka — in za hip, preden so gospodar in hlapci butnili v vrata, jih odprli in z laternar mi in orožjem planili noter, je vse pretresel visok, ko britev oster smrtni glas. V svitu laterne je stala Jaša vsa okrvavljena, drhtečih lakotnic, pred j svojim trepetaj e pojemajočim nasprotnikom, ki ga je čudna ovohavala. Volk je bil majhna, sirotna, napol sestradana volkulja..... Hlapec je obrnil sekiro in je razbil lobanjo poginule zverja-če — in drugi so od veselja zatulili, ko je psica srdito nala-jaia tega hlapca. "Prav, prav, Jaša. pridna si! Si ga sama prema"'la, nisi potrebna pomoči aven!" Hvala Bogu, škoda ni bila velika! Živina se je kmalu pomirila. Hlapci so si zavihali rokave, pograbili nože in se spravili na pojemajočega teleta, da bi ga zaklali in razdejali. "Lej-te no, mlada volkulja je bila to, pa hudo revna, in Jašini zobje so ji kožo razcefrali. He-hej, lejte si no, volkulja ima mlade, ti so bržkone kje blizu, jutri zarana bomo šli po volčiče in jih pobili!" Kmetica je prišla vsa razkuštrana in je prinesla žganja, dekle so prišle v spodnjih krilih in plaho opazovale volkuljo, občudovaje so strmele na divje hlapce, ki so vihteli svoje ftože in pripovedovali zgodbe o volčjih tolpah Slednjič so vrgli odrto truplo ubite zverine ven v ledeno noč v kot. Še nekaj časa so rjoveli pijani glasovi v hlevu, dekle so odšle. Nato je ugasnila luč in vse je bilo spet tiho. Nihče se ni zmenil za Jašo Ležala je v kolibi, si lizala ra ne od ugrizkov in je včasih razburjena tekala po dvorišču sem in tja. Njena nasprotnica je vsa otrdela ležala na zmrzli zemlji. Jaša je vohljala po razdejanem trupu volkulje. Ja ša je zavohala: še pred eno uro so volčiči pili mleko iz mlaha-vih sesec. Zdaj je Jaša spet začutila, kako je je peklo lastno mleko in se ji je hotelo telo kar raz-p.očiti qd samega toplega mleka. Jaša se je usedla k volkulji in je na vso moč zatulila. Potem so njene urne krempljaste šape risale zmeraj večje kroge po zasneženem dvorišču; nato je Jaša šinila skozi podrti del ograje ven v širno snežno step. Burja ji je kuštrala dlako, v zametih se je pogrezala do smrčka, ki je bil še vroč od zob, od krempljev, od krvi volkulje. In daleč zunaj na parobku gozda je Jaša zasledila štiri majhne, negodne volčiče, nemara jim je bilo štiri mesece ali še ne. Ležali so vsi skolačkani drug tik drugega pod golim grmičl , in so spali. Volčiček na koncu se je zbudil in zarenčal, vstal je, se približal, povohljal tujo, veliko žival, dobil je vonj svoje mate-de in je strastno hlastnil po nabreklih sescih. Jaša je všečno zamrmrala in se spustila v sneg. . . . Zarana v temi, še dolgo pred dnevom je prišel gospodar z laterno na dvorišče. Oči so mu bile steklene od zaspanca in žganja. Poiskal je truplo volkulje, ki ga je bil zametel sneg, in je brcnil vanj. Nato je hotel zbuditi hlapce in oditi z njimi na lov na volčiče, da bi jih pobili. "Hej, Jaša, ven, na lov, ti dobra žival!" Videl je, kako je kukala s kolibe potrpežljiva, odrta, s krvavimi krastami pokrita glava njegove psice"; slišal je, kako je njen rep prijazno tapljal po lesenih stenah kolibe — a Jaša ni prišla ven. Mogoče je bila ranjena in ni mogla več na noge? Kmet je dvignil laterno navspred in je posvetil v kolibo. Znotraj so zraven mogočnega trupa Jaše stali štirje majhni volčiči. Zlobno so zarentačili, oči so se jim svetile. Prvikrat v življenju so videli človeka in so koj spoznali: to je sovražnik! Dobre Jašine oči so se ponosno in v strahu lesketale, češ: "Lej, gospod, spet imam otročičke— te mi boš pa vendar pustil?" "Ven, Jaša!" Psica je planila kvišku, se ropotaje zadela ob stene, skočila je iz kolibe in se vstopila pred odprtino, ponižno in z grozo zroč gospodarja. Še zmeraj je mahljal njen rep, zdaj so beračile njene oči: "Saj mi vendar ne boš spet vzel mojih otrok, ti moj dobri gospodar?" Z nekaj skoki je bil kmet pri hlevu in je pograbil sekiro iz snega, ki je bila ponoči obležala. Grozeče jo je zavihtel. Psica je prihuljeno čepela pred koliko, zdaj se ji je naježila dlaka, zdaj so se zapičile njene oči. "Prostor, Jaša!" A Jaša se je z enim samim divjim skokom zagnala na grlo j gospodarja, tako besno, tako' po volčje divje, da se je brez' glasu zvrnil vznak v sneg. Cez uro nato so prišli hlapci; videli so gospodarja, ki je že zdavnaj mrzel ležal pred prazno pasjo kolibo, držč še sekiro v mrtvi roki. V bledi strahoti pred smrtjo so bile njegove oči široko razprte. Nihče ni mogel vedeti, kaNj bi se bilo zgodilo. "To je bil pač volk z vragom v sebi . . ." so si ljudje zašepetali in se prekrižali. O Jaši in njenem volčjem zarodu pa ni nihče ničesar več ne zvedel ne videl. MIIICIC CAFE .' 7114 ST. CLA.IR AVENUE MR. in MRS. FRANK MIHCIC ENdicott 9359 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje. Domača kuhinja z gor-lcimi in mrzlimi jedili. Odprto do 2:30 vsako jutro. Se priporočamo za nadaljni obisk in postregli vam bomo najboljše. Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem Double Eagle Bottling Co. John Potokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4629 GRDINA SHOPPE POPOLNA OPREMA ZA NEVESTE BEAUTY PARLOR 6111 St. Clair Avenue HEnderson 6800 ATLANTIC GASOLINE FRANK PAULIN's SERVICE STATION vogal St. Clair Ave. in 6l. cesta ENdicott 9104 Vse, kar potrebuje vaš avto, dobite pri nas. Lepa hvala za naklonjenost in se priporočamo še v bodoče. Vesele velikonočne praznike vam želi MOTOR BAR EMERY KRIZMAN, lastnik 981 Addison Rd. ŽGANJE - PIVO VINO LOUIS (IMPERMAN 1115 Norwood Road ENdicott 0566 GROCERIJA in MESNICA Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba, zmerne cene. Pripeljenjo na dom. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem SPEH GROCERIJA 1100 East 63d Street Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek in soboto Se toplo priporočamo in želimo vsem na$im odjemalcem vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike - vam želi ST. (LAIR AVE. CAFE JOS. DOLINAR, lastnik 6737 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE—PRIGRIZEK GEORGE K0VAČIČ 6312 St. Clair Av£ (v Hrvatskem narodnem domu) JUGOSLOVANSKA BRIVNICA želi vesele velikonočne praznike vsem prijateljem, znancem in obiskovalcem Kako sta zadnja večna samca zlezla pod jarem Pred leti so si v nekem slovenskem mestu zagrizeni samci ustanovili svoje društvo. Vsak član se je moral pri vstopu zaobljubiti, da ne bo nikdar zlezel pod zakonski jarem. Člani so se delili v dve skupini; eni so smatrali za dolžnost dvoriti vsaki lepi ženski, a je ne poročiti, drugi pa žensk sploh niso pogledali, Obe struji sta v društvu prišli tako do veljave, da so umerjeni sovražniki žensk imeli predsednika, a neizprosni pod-■predsednika. Prvi, Emil Mlinar, trgovčev sin, star okrog 30 let, se ni mogel upirati ženskam, kakor je sicer bil navdušen za večno samstvo. Vsem lepoticam bi bil prisegel ljubezen, če bi bile to zahtevale, toda oženiti se ni maral. Podpredsednik Avgust Vo-lavšek, po poklicu davčni uradnik, najtesnejši prijatelj Mlinarjev, pa je bil v vsakem pogledu neizprosen sovražnik žensk. Nekaj časa je društvo lepo uspevalo. Mlade ženske, ki so se spočetka razburjale nad | Društvom večnih samcev, so se počasi umirile in spoznale, da se kljub strogim društvenim pravilom lahko s spletkami in zvijačami bližajo posameznim društvenim članom. In tako se je začelo: drug za drugim so se člani izneverjali svojim zaobljubam. Lepega dne sta ostala v društvu še samo dva člana: predsednik Mlinar in podpredsednik Volavšek. Če ju je kdo vprašal, koliko članov šteje zdaj društvo, je eden ali drugi odgovoril: "Samo dva, a zato junaka!" Pa se je zgodilo, da je bil Volavšek premeščen. Kdo bi popisal presenečenje ubogega Vo-lavška, ko se - je po- uokaj letih spet vrnil v mestece in izvedel, da se je bil tudi društveni predsednik oženil. Prva njego-i va pot je bila, da je obiskal Mlinarja. Bil je radoveden, kako se bo izgovarjal. Pri Mlinar j evih so ga po-vedli v elegantno opremljeno sobo, kjer je njegov stari prija-udobno sedel v naslanjaču in kadil cigareto. Komaj mu je podal roko, ga je že vprašal: "Ti si oženjen?" "Seveda, že dve leti." "Kaj ne, da si zelo nesrečen?" je nadaljeval Volavšek z izrazom trdnega prepričanja na obrazu in v glasu. "Nasprotno, zelo srečen sem." "Nemogoče, čisto nemogoče!' "Cisto resnico sem povedal. Komaj si ti odpotoval, mi je pokazala sreča hrbet. Ko sem nekoč štel svoje dolgove, sem dognal, da se brez pomoči svojega očeta ne morem izkopati iz zagate. Odkril sem to očetu, ki me je ozmerjal in rekel, da ne bo plačal zame niti pare. Moji upniki pa so čedalje huje silili v mene." "In ti si se tako ponižal, da si se zaradi samega denarja oženil?" "Potrpi malo, dragi prijatelj, še nisem vsega povedal," je prekinil Mlinar Volavška. "Nekega jutra me je poklical oče k sebi. I* —Dečko,—je reke|—še enkrat bom plačal tvoLj dolgove, toda samo pod pog ki bo nastal, ko bo moja neve- 1 sta rekla 'Ne!' * Duhovnik je lepo vpršal mo- ' jo navidezno nevesto, ali me ho- * če za moža. Ta je prav čvrsto ' pogledala mene, preden je od- » govorila,.s svojimi otroško za- ' upljivimi, lepimi očmi —ah, v * svoji beli obleki je bila resni- ; čen angel in 'občutil sem grenek * kes, da ta angel ne more biti moj; celo solza se mi je pri- ' kradla v oči. Tedaj je sledii ' njen odgovor: » —Da!—je vzkliknila glasno. Priznam, da sem moral zbra- ' ti vse svoje sile, da. . . ." *". . . da si se lahko obdržal s na nogah!" je pripomnil Volavšek. "Ne, ne! Da nisem glasno j zavriskal od sreče!" "Razumem," je rekel Volavšek po kratkem molku in vzdih- * nil. "Čas večnih samcev je minil, zakaj tudi jaz. . . ." "Tudi ti?" I) V tistem trenutku je stopila v sobo mlada ženska in se na- , smehnila oibema (bivšima' večnima samcema. I, i "Moja nevesta," jo je Volav-jšek predstvavil Mlinarju. "Nič . | ne zameri, če sva ti jaz in moja nevesta ob dokončni smrti Društva večnih samcev zaigrala malo komedije....." J. M. —-o-i— Se toplo priporočam gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike. Boste prav prijazno postreženi in dobili blago po nizkih cenah. ŽELIM VSEM SKUPAJ VESELO ALELUJO ! JERRY GLAVAČ 1052 Addison Road HEnderson 5779 & TINNING, ROOFING and FURNACE WORK Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in se toplo priporoča ANTON ZELEZHlK SLOVENSKA MLEKARIJA 1368 East 53d St. i s HEnderson 6653 J. FAJDIGA in F. KLANCAR SLOVENSKA PEKARIJA 6413 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, 4 pecivo in kruh v slovenski pekarni Se toplo priporočava Slovencem in Hrvatom ŽELIVA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! & -----...-------------------------------------£3 JOSEPHINE PERPAR in HČI | 5810 Superior Avenue Vse potrebščine za dojenčke in otroke — Polna zaloga daril za "stork showers" — ženske nogavice Vsem skupaj vesele velikonočne praznike JOSEPH PERPAR SLOVENSKI PAPIRAR 5805 Prosser Avenue HEnderson 2573 Se toplo priporoča za papiranje Želi vsem vesele velikonočne praznike B r 6 r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Vsem našim zavedno zvestim prijateljem, za dosedanji poset in simpatije, ter vam bodi prisrčna zahvala. Za solidarnost gesla: SVOJI K SVOJIM, se zaupno priporočamo v bodočnosti. Zastopstvo prekomorskih parobrodnih družb, kakor tudi denarna naročila in notarske dokumente. STEVE F. PIRNAT CO. 6121 St. Clair Avenue Cleveland, Ohic . VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi, Races Dairy & Ice Cream Pisarna in tovarna: 10j28 East 61 st Street HEnderson 1786 PRODAJALNE: 17002 GroveWood Ave. 815 East 185th St. KEnmore 7068 IVanhoe 9505 6 If © Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želita JACK in ANTONIA SUSEL 1301 East 54th St. VINO—ŽGANJE—PIVO Se toplo priporočata za obisk ANION BARTOL SLOVENSKA GROCERIJA 1425 E. 55th St. HEnderson 8154 Se toplo priporočam in želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v posodah po nizki ceni JIMMIE SLAPNIK, Jr. 6620 St. Clair Avenue HEnderson 8824 Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam FRANK LAVRICH 15601 Holmes Ave. KONFEKCIJSKA TRGOVINA priporoča doma izdelan HONEY GOLD ICE CREAM Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem Vesele velikonočne praznike želim vsem volivcem 23. varde EDWARD J. KOVAČIČ COUNCILMAN 23. VARDE Vesele velikonočne praznike vam želi SLOBDKAR'S SUPER SERVICE JOHN J. GLOBOKAR, lastnik M O BI LG AS — MOBILOIL — GRACO MOTOR VITALIZER Mi imamo najmodernejšo pripravo, da namažemo vaš avto, da bo tekel brezhibno. Pobere vso nesnago iz motorja. Poskusite, videli boste veliko spremembo, ki vas bo zadovoljila. V ZNAMENJU SOVRAŠTVA ri "Ljubiti moraš brata!" To | le je rekel On, S' ki krvavel na križu je z i razpet, n< de rešil bi sovraštva svet. n, Si Potem je šel. ji "Med vami naj bo mir!" v ji slovo je del. n P A ni miru, ljubezni ni. Dva d tisoč let bo že. It Orožje, kri, 'sovraštvo ne P molče. p Sl V sovraštva znamenju člo d veštvo bič vihti, k v sovraštva znamenju po v zemlji teče kri. \h Nešteto tihih je grobov, a - Vsi kriče: o "Sovraštvo nas je izkopalo ! j; O, gorje!" r d & In ni ga, ki pomisli! bi na h Njega, ž ki dal je vse, da rešil bi d človeštvo zlega. j n Morda, ko zdaj na zemlji \ fcre ljudi, . v svoj mora skrivati obraz fi v dlani in solze so njegove spet j boleča kri. I —Mirko Brodnik. \ —--o--r Francka I i x i' » 1 ? Se nikoli ni bila Frančka ta- j ^ ko sama ka kor to leto, ko' jo i ^ je zaneslo v daljnje mesto. L Doma ni bilo kruha za vseh I deset in iti je morala s košaro j v roki za delom. Poslali so j o v mesto, kier so imeli neko so- J( rodnico. Ta naj bi ji priskrbe- x la službo. j j In prišla je med vrvenje, množic. Kar noga ji je zastala, j -ko je naenkrat zagledala pred * postajo toliko ljudstva. Ni se { upala stopiti čez cesto. Avto-'* mobili so švigali pred njo, in, < zdelo se ji je, da jo bodo zmle- » : li, če jim bo stopila preblizu < ali pa si poskušala med njimi i® ; utreti pot. Potem je le dobila j ' nekoga, ki ji je pokazal ulico, : kjer na bi bila stanovala nje-j na sorodnica. Plašno je potr- ^ : kala na vrata in čez dolgo so se odprla. Stara, tuje govo-i reča ženska je pogledala na hodnik. Komaj se je sporazu- " 1 mela s Frančko in ji povedala, ' I da je njena sorodnica že pred ' letom dni umrla. Potem je vze- < la ona njeno stanovanje v 1 najem. 1 Frančki so se zašibile noge. 1 Kaj naj počne zdaj v tujem e mestu, kjer nikogar ne pozna? ' ) Niti računala ni na to, da svo- * je stare tete ne bo dobila. Kam ! J naj se obrne za službo, ko ni-«,kogar ne pozna? Potožila je )[tuji gospej svoje gorje in tudi * ona ji ni vedela pomagati z j nasvetom. Potem so se ji vdr-£ le solze in te so omečile staro ] gospod, da ji je ponudila pod-! * strešno sobico za nekaj dni. Ni | bila starka tako odurna in brez * srca, kakor se ji je izprva ] zdelo. * Potem se ji je posrečilo, da 5 je še prav kmalu dobila službo pri neki družini s kopico £ otrok. Trdo delo je bilo, toda( , opravljala ga je z voljo, sko-| 'l raj z veseljem. Kar radi so jo, , imeli v družini. Za vsako reč j L je znala prijeti in kmalu se je , otresla tistih nerodnih zadreg, j p ki so prirojene vsakemu člove-: , ku s kmetov, če pride med nove! j* ljudi. i j Vsako nedeljo popoldne je | ■f imela prosto. Poleti je izrabila1 3 lepe popoldneve, da je hodila! f po mestu in ogledovala visoke, 3 hiše. Da, tako visoke so bile, | i* tako strme, da se je včasih kar 3 zbala, da ji ne bi zdaj zdaj ka-f tera zagrmela na glavo. In po-3 tem je šla v park, poiskala P kakšno prazno klop in sedela 3 tam, mislila na domače. Po-f gosto jim je pisala in Časih je 3 še priložila kakšen denar za P mlajše. Saj so siromaki. Ob- 2 lačiti jih je treba, jesti pa mo- rajo tudi. Sama je od doma le redko dobila kakšno pismo. Seveda, vsi so precej nerodni za pisanje in mati sploh pisati ne znajo. Kako ji je bilo zadnjič toplo pri srcu, ko ji je pisala najmanjša sestrica, in se ji zahvalila za staro obleko, ki ji jo je bila podarila gospodinja zanjo. Pozimi je ostajala večji del doma. Kaj naj bi bila tudi delala v mestu ali pa v parku? Potem pa se je začela bližati pomlad. Kar streslo jo je, ko se je nekoč mimo grede pogledala v ogledalo, pa je videla, kako je bleda. Vsa zdrava barva, ki jo je prinesla z doma, je izginila. Zato je prvo nedeljo spet odšla v mesto. Kako prijetno ji je del zrak, ki je bil še hladen, pa je bil vendar že pomešan s prvim dihom juga in zelenja. Mislila je na dom. Oče že hodi po njivah in premišlja, da bo treba začeti orati. Morda je že snel steklena zunanja okna in nataknil lesene oknice. V meji cveto trobentice. Tu jih vidi samo časih na trgu, kadar gresta z gospo kupovat. In potem je prišel on. Sedla je na klop, pa se ji je pridružil. Prikupen fant je bil. Sama ni vedela, kdaj se je zapletla z njim v pogovor. Kaj vse ji je povedal. Zdaj je še delavec na j železnici, začetnik, pa bo že prišel naprej. Trdno je o tem pre-j pričan in volje mu ne manjka, | In ko bo imel že večjo plačo, se j bo oženil in si napravil dom. j Ali ima že dekle? Š ene. Tudi i iskal je še.ni. Drugo nedeljo je spet prišla tja. Sama,ni vedela, kaj jo je ivleklo v tisti količek parka. Šele ko je prišel tudi on, se je za- vedala. Njega je čakala. Zardela je ob tej misli. In spet sta govorila. Potem jo je spremil do doma in v veži jo je poljubil. Izpreletelo jo je kakor ogenj po vsem telesu in kri ji je zalila obraz. Dobro, da on v mraku tega ni videl. O. Jovo! In potem . . . Prišla je nedelja, ko je bila njegova. Kako se je to zgodilo — saj se sama ni zavedela. Ko sta se vračala proti njenemu domu, sta oba povešala glavi in nista govorila. O ničemer. Tudi o prihodnosti ne. Nekega dne je med delom omedlela. Izprva je mislila, da je to navadna slabost, šele potem se je zavedela resnice. — Mati bo. Mati. Vzdrhtela je. Kaj bo z njo? Kaj bo rekel Jovo? Kaj bodo rekli drugi. V nedeljo mu je zaupala svojo skrivnost. Prebledel je. Potem je tiho rekel: "Govoril j bom z nekim prijateljem. Ta mi to pomagal." Drugo nedeljo je privedel s seboj v park odurnega človeka, ki se ji je že v prvem trenutku, ko ga je J zagledala, zastudil. In v n je-jgovi družbi sta šla nekam v I predmestje, v skrito ulico, k neki ženski. O, kaj je ta vse počela z njo! Francka je morala skriti obraz v dlaneh, če je na to pomislila. Krvavela je. Ponoči se je zvijala po postelji. Drugo jutro I so jo odpeljali v bolnišnico. V i sredo — velika sreda je bila — | je zdravnik ugotovil vnetje, zastrupljanje krvi. Izpraševali so jo, kje je bila, |kdo ji je pomagal . . . toda ; molčala je. Niti njemu ni spo-I ročila, kaj je. z njo. Strašno i je. trpela. Usmiljenka, ki je 'prihajala k njej, jo je sočutno JOHN LUPSINA GROCERIJA in MESNICA 10201 Prince Ave. Michigan 0746 Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, šunk, plečet, klobas ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Vsem skupaj želimo vesele velikonočne praznike gledala, toda pomagati ji ni mogla. Tudi domov ni pisala. Da ne bodo v skrbeh. Velika sobota je bila, ko je tudi sama spoznala, da bo z njo konec. Neprestano so ji dajali injekcije, da se še ganiti ni mogla zaradi njih. Potem ji je sestra plaho rekla, naj pokliče izpovednika — za vsak slučaj. Frančka se je žalostno nasmehnila. Ustnice so se ji skrivile in pokimala je. Duhoven je prišel. Tiho mu je razkrila svojo dušo. Na veliko nedeljo popoldne je bila že čisto mirna. Mislila je na park; na tisto klopico, kjer se je bila prvič sestala z Jcvom. Siromak. Čakal jo bo, ona pa leži tu in ve, da ji ni več pomoči. Zunaj se je kopalo vse v soln-cu. Ko je prišla sestra, ji je rekla Frančka s slabotnim glasom : "Sestra, tako rada bi videla še malo solnca. . . ." Na bolniškem vožičku so jo odpeljali na majhno teraso. Sama je ostala tam. Sestra ji je obljubila, da se vrne takoj, ko bo .razdelila bolnikom ju-žino. Nekje v daljavi je slišala šum velikega mesta. O, kako daleč je bilo že vse to od nje. Novo življenje je preživela tu v bolnišnici. Omrtvičena roka ji je ležala na odeji. Pogledala jo je. Kakor vosek je bila. Dotaknila bi se je bila rada z drugo roko, pa se je ni mogla. O, če bi zdajle prišel Jovo! Hudo bi mu bilo. Jovo. Jovo, tako delajo s tvojo Frančko, ti pa ničesar ne veš. Čakaš jo, pa je ni. Od nekje je začula Frančka zvonenje. Vzdrhtela je. Da, velika noč je danes. Prvič, da i je ne praznuje doma. Prvič, da (je sama.. | Tam pa nesejo bandera čez polje in topiči pokajo..... "Alelujo" pojejo gospod župnik sredi zelenečih njiv, med belimi hišami. In Frančka gre za procesijo z meter j o. "Mati. . . ." Tih nasmešek je legel na Frančkin obraz. In ni izginil. Še čez dolgo, ko je prišla sestra, da odpelje Frančko nazaj v sobo, je krasil njen hladni, mrtvi obraz. -o- TUDI ZNANILCI POMLADI Čudil se Tinček je: koklja domača dolge ze dneve na gnezdu sedi. Saj se ji to prav zares ne izplača, kaj neki v kurniku temnem čepi? Zdaj se ne čudi več. Pisan drobiž leze iz gnezda in vneto čeblja. koklja pa sitna je, da je kar križ; če se približa kdo, že godrnja. Tinček piščanca bi v roko rad vzel, • če siromak bi ubogi ga smel, pa se boji, da zdaj koklja mu stara hlač na precep le še bolj ne razpara. --o- ■ja^sasu^ Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi i • •?•. .'-v. "■ "■ WMPw • i : Euclid Dairy Co. 515 East 200th Street KEnmore 0515 Doma izdelan SLADOLED in okusno MLEKO TEXACO SERVICE STATION CHARLES WICK in SIN Neff Road in E. 185th St. Najboljši gasolin in olje za vaš avtomobil v mrzlem vremenu Pregledamo in namažemo vam avtomobil po najnižjih cenah. — Delo garantirano. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem Vsem prijateljem in znancem želi veselo Alelujo C0LLINW00D DRY CLEANING FRAN KKOVACH, lastnik 15210 Saranac Rd. GLenville 4746 98 Kemično čiščenje oblek, zaves, itd. po najnižjih cenah 41 Delo garantirano M 9l A 01 A M 9) Vesele velikonočne praznike vam želi LEO ZUPANČIČ GROCERIJA 1140 E. 67th St. Točna postrežba—zmerne cene Drenik's Beverage Co. RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO: ERIN BREW - DUQUESNE P IVO IN ALE-OLD SHAY ALE Vesele velikonočne praznike vsem gostilničarjem, prijateljem in znancem ter pivcem našega na trgu najboljšega piva. Toplo se priporočamo za naročila piv e pri prireditvah vsem društvam m organizacijam. t*-,-, KEnmore 2739 23776 Lakeland Boulevard KEnmore 2430 6 r B r B p* 16 ŽT b r b r b r b r b ŠT b b tr b b r b r b r 56 r B 8* b* r b B &