Di?EmN,ŠTVO ,n UPRAVA v Gorici v ulici n? Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, oprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IjZIDE VSAKO SREDO
Pošfni ček. 'račun š». 9 - 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abbonamento postale II. Ciruppo
m. Stcv. 25
GORICA DNE 18. JUNIJA 1947.
Cena L. 10
TISK
VELESILA sveta
Dve uri na dan
_ Alij ste ža kdaj pomislili, kaj ljuti-največ počenjajo v teh časih? Ci-aja! Da! Čitanjo knjig in časopisov zame tako so izračunali v Ame-n,1 * Povprečno dve uri na dan. ako si moremo tudi predstavljat^ a o velik vpliv ima tisk v ver-8. ein, kulturnem in političnem živ Oeuju. Tako lahko razumemo, za-aj vsaka skupina ljudi1, ki jih vodi misel, začne takoj ko ji je mo-s°ee izdajati svoje glasilo. Tudi od nst se širijo ideje, novice, to-a časopis til govori ob najrazličnej-urah, na raj različnejšiih krajih, lje 1 *'U^rar'’ kot si popolnoma osam-n- Moč besede je sicer silnejša, .C' a ln°č pisane besede jo trajnej-a. ^ J rancoski kardinal Verdier se ti ,Zavet^a^ velike važnosti dobrega ® a, ko je izjavil:	Če bi imel na
z iro: ali sezidati novo cerkev, ali 'a osnovati n>v časopis, bi se od-lcc'l za zadnje!
Dober in slab prijatelj
stKak°r 3e tisk na eni strani kori-' n, Prav tako je tudi njegova po-^ na moč silovita. Dobra knjiga ^ sicer dobra prijateljici, prav ta-j.? Pa je slaba knjiga slaba prijate-, lCa' J« kakor pokvarjen prijatelj, , 1 6a hraniš v svoji hiši. Slabša je
kak
se
°r človek, kajti niti ne zardeva, A« govori nesramnosti in laži in poč&si vliva strup v dušo.
Staro In mlado pije strup!
^akoi starši kakor vzgojitelji bi So ,ni01'ali zavedati dejstva: razkroj °bne družbo, propadanje mladi-de) 1Xara®^an-j° stavila mladih hudo-v _eev, vsemu temu jo iskati prvi k Prav pri slabih časopisih in p	Danes	jo v tem pogledu
let.1' aSS s^a^®e’ kakor je bilo pred 1- ^rodajalnice časopisov so na-vnoist odete v razne dvomljive re-r Mlado in staro jih prebira, če-S(> pisane v tujem jeziku. Raz-
1‘1'av
j11 Crimen, Gronache nere, Cocquet-razni časopisi, ki odkrivajo ^°niidenze« propadlih deklet, raz-i	slikanice, kjer otrokom
j. 'uzujcjo nagoto, ubijanje, stre-a^e — to jo duševna hrana naših j b in velikih. Po cestah, po ramvajih, v šoli — povsod boste ^leteli nanje. Starši se ne zaveda-?’ kako strašno in dolgo sled pusti , a®i tisk v otrokovi duši.
poznaš dobre slovenske liste 1
»1'oda nekaj morajo vendar bra-
^ ®°v izgovarjajo staršil »In če v °venlčini ničesar nimamo, potem "‘oi-amo pač pustiti...«
I^rvie: taki izgovori ne držijo, ^aje ničesar ne brati in ne pustiti lati, kakor pa imeti doma slabo ivo. Drugič: morda smo bili pred ^ 0,11 dni z našim tiskom res.bolj ** tesnem. Danes pa imamo na na-. n tleh vrsto časopisov in listov, v ° Poučnih kakor političnih, ki ^aru prinašajo resnico, kii vas pra-no poučujejo o položaju v svetu, najmlajši imajo svojega »Pa-d0	ki	jo	sicer skromen, a bolj
kot vsi barvasti in po tujini '8°ei mladinskil lističi. Danes ima-»<o Vei'8ka lista »Slovenskega Pri-»l)Ca 'U >>rl'''('on« ter polit, glasilo ^»kracij i«. Tisti, ki so se priitio-8il • ('a nimamo literarnega gla-a. lri da morajo zato prebirati
književnost«, tako da so »na . °com«, imajo danes reviijo »Mla-
2r-	V	njej	bo	vsakdo	našel
Žev • *u l)esmi, so seznanil s knji-, nim delom drugod. Mladi ljudje,
S;|lrn' Prvij prijemajo za pero in
tln	uveljaviti	s	pisanjem,	bo-
se
uv <.U'	111	listu	razumevanje,	na-
01 in pomoč.
Naš tisk
naš prijatelj in dobrotnik
Naš časopis že dolgo orje ledino verskega in političnega zamorjenega življenja na Primorskem. In kadar pride pisemce do nas, v katerem se nam čitatelj zahvaljuje, ker smo mu odprli oči, kor smo mu pokazali novo pot, takrat se zavemo svoja naloge, ki jo moramo vršiti-, in smo veseli, da smo vsaj nekaj storili za boljši svet.
Vos naš nekomunistični tisk jo »iz ljudi za ljudi«. Nas ne podpirajo nobene vlade in nimamo nobenih milijonskih fondov na uporabo. Saj je nekaj tragike v tein, da za širjenje resnice in ljubezni ni nikdar velikih stredstev, medtem ko za širjenje zmote vedno najdete kupe denarja — večkrat celo ukradenega ali izsiljenega, Naši listi izhajajo iiz lastnih sredstev, iz naročnine in prispevkov, ki jih oiitate-lji pošiljajo za tiskovni sklad. Morda sa niti sami ne zavedajo, kakšno veliko delo s tem opravljajo. Vi, ki vam je življenje dalo možnost, da nekaj svojega daste tudi za dober tisk, ali se zavedate, da sto prav vi osebno pripomogli, da ljudje danes
drugače gledajo na svet, kakor pa so še pred letom dni in da danes ho dijo po poti resnice? — Le pomi slite, kaka tema vlada še sedaj \ dušah, kjer ne berejo naših listov!
Poslužujmo se svobode tiska in branimo jol
Iz pisem, ki jih dobivamo, in iz pogovorov, ki jih imamo a ljudmi od daleč, spoznavamo, kako grozno je življenje brez svobode, tudi brez svobode pri čiitanju. Kako čakajo, kako iščejo tam, da bi mogli najti ono samo številko časopisa, ki bi jim odkrito prikazal stanje .n raz mere. Tisoči in tisoči so, ki bi se za številko časopisa odpovedali celodnevni hrani. Kdor živi v suženj štvu, spozna veliko vrednost svobode. Širite torej naš tisk! Ko ste številko preeLtelil, nikar je ne raztrgajte! Odložite jo, oddajte jo morda v avtomobilu, morda kjj na poti. Morda niti ne slutite, kaj bo še komu pomenila.
Bodimo srečni in ponosni, ako moremo kaj storiti, da se naš dobri tisk čimbolj izpopolni in d.?, najde častno mesto v vsakem slovenskem domu!
Iiod apostolov v sv. Cerkvi ui še ii.umrl in ne bo izumrl, ker cerkev Kristusova mora ostati si\ ia. To r.am izpričuje tudi življenje in smrt poljskega apostola p. Kolbeja, ki po vsej pravici zasluži to ime.
Pater Maksimilijan Marija Kolbe jo bil irančiškan. Vse življenje je Lil slabotnega zdravja, toda pri tem ga jo gnala kakor sv. Pavla goreča želja, »vso pridobiti za Kristusa«. V ta namen jo že kita 1917'. med prvo svetovno vojno ustanovil društvo »Vojska Brezmadežne«, ki mu je bil namen, ljudi spreobračati h Kristusu in jih posvečevati. Začel je s 7 tevariši, po 22 lotih dela pa je leta l!)o9. imelo društvo 700 tčlsoč članov. Aijcstol modernih časov jo dobro razumel pomen dobrega tiska. Zato je skoro brez vseh sredstev začel izdajat« vestnik »Vitez Brezmadežne«, ki je dosegel milijonsko naklado. Ustanovil je lastno tiskarno in o-krog njo nanizal vrsto dragih pomožnih akcij ter poklical na pomoč še redovnice. Tako je nastala velika vas, središče čudovitega apostolskega dela, odkoder se je dober tisk širil po vsej Poljski. Med drugim je izdajal dnevnik »Maly Dziennik« (»Mali dnevnik«), ki je pred izbruhom zadnje vojno dosegel naklado 320 tisoč izvodov. Poleg tiskarne je imel radijsko postajo v službi kraljestva Kristusovega. Ko so Nemci zasedli Poljsko, ui p. Kolbe prenehal z delom. Tiskal je naprej in spodbujal poljski narod k zvestobi do Boga im naroda, dokler ga ni zadela usoda veeiue poljskih narodnih delavcev, to jo dokler ga SS niso aretirali in odvedli v taborišče Oswie-
Med Japonci
Ljubezen krščanskih apostolov je brezmejna in šitroka kakor svet. Tj di to jo pokazal p. Kolbe. Ni so fanireč zadovoljil z delom v rodni Poljski, temveč odšel je celo na Ja-polt&ko ii^ tudi tam začel s sličnim delom kakor doma. Po mnogih težavah mu je uspelo^ da je v Nagasakiju ustanovil podružnico svojega podjetja. Na griču poleg mesta je sezidal samostan in tiskarno ter začel v japonskem jeziku izdajati list »'Vitez Brezmadežne«. V zavodu poleg samostana je vzgajal japonske učence, ki naj bi nadaljevali njegovo delo. Leta 1936. so ga poklicali, da se je vrinil v domovino. Njegova ustanova na Japonskem pa je preživela njega in katastrofo mesta. Ko so od-
vrgli atomsko bombo nad mestom Nagasakijem, jo ustanova patra Kolbeja ostala nepoškodovana in sedaj pomaga japonskim katoličanom graditi!'in širiti kraljestvo božje v njihovi domovini.
Interniran in obsojen na smrt od gladu
Patra Kolbeja jo našla vojna v največjem delu sredi najbolj drznih načrtov. Njegovo neutrudljivo delo je vzbudilo pozornost nemškega o-kupatorja, kii je hotel uničiti predvsem sroico poljskega naroda, t, j. njegovo izobraženstvo. Zato so patra Kolbeja aretirali in internirali v taborišču Oswiečim, ki je bilo na Poljskem to, kar v Nemčiji Dachau. Tukaj je čakala patra mueeniška krona.
Zgodilo se je, da jo nekdo iz delov-i cga odreda, pri katerem je bil zaposlen p. Ivoibe, zbežal iz taborišča. Kazen za to je morala zadeti njegova delovne tovariše. Komandant je ukazal, da bo za pobeglega plačalo deset drugih, ki jih bodo zaprli v gladovne celice, da umrjejo od lakote. Začeli so .zbirati deset nesrečnih žrtev. Izberejo jih. Med njimi je bil poljski podčastnik W. P. Ko ga pokličejo, žalostno vzdihne:	»Ubogi
moji otroci, uboga žena!« To sliši p. Kolbe, ki stoji v vrsti z drugimi. Tedaj stopi iz vrste i.n se priglasi: »G. komandant, ali lahko stopim jaz na mesto določenega W. P.?« Komandant sprejme zamenjavo. Dva tedna i ato je p. Kclbe umrl v gladovni celici. Drugi so umrli pred njim od lakote, njemu samemu so ob koncu dali smrtno injekcijo. Apostol Poljsko jo izpolnil Kristusovo priporočilo: »Dobri pastir d-, življenje za svojo ovce«.
Frančišek Jemelka častni doktor
Bogoslovna fakulteta v Olomucu je podelila naslov častnega doktorja msgr.-ju Frančišku Jemelki, tajniku Apostolstva sv. Cirila in Metoda, Novi častni doktor ima velike zaslugo za zedinjenje vseh Slovanov. Dolgoletni tajnik Apostolstva sv. Cirila in Metoda jo kot organizator znanih metinaroduiih kongresov za zedinjenje Slovanov na Velehradu veliko pripomogel, da se je zanimanje za pravoslavno Slovane razširilo pri zapadnih katoliških narodih. Prvi tak kongres jo bil leta 1907.. zadnji pa lani. Upajo, da bodo imeli tudi letos /.a štiridosetletuico tak kongres. Mons, Jemelka je prav dobro znan tudi v Sloveniji. Saj je bil večkrat v naši domovini na različnih kongresih. Zadnjič je bil leta
KDO HU1SKA K SOVRAŠTVU IN UČI LJUDSTVO KAMENJATI ŠKOFA?
Ali morda le kaki «neodgovorni elementih?
Tolmin, dne 24. 5. 1947.
Okrajni odbor 01’ za tolminsko
Vsem krajevnim odborom OF v coni «A».
\ kratkem so bo vršila birma v Gorici in škof Margotti pripravlja, da bi se tarma vršila tudi po drugih slovenskih krajih cone «A». Ker pa se zavedamo, da je škof Margotti zločinec, kateri podpira reakcionarno elemente in da ga je slovenski narod zasovražil še v času fašistične Italijo, ker je bil fašist in ni delal kot dušni pastir, temveč je vero izrabljal za propagando Mussolinijeve Italije ter soviažil slovenski narod, zato tudi danes no mara noben pošten državljan in kristjan smatrati škofa Margottija kot duševnega pastirja temveč koit fašista in izdajalca sv. cerkve, (pk?)	L'	'»it
Slovensko ljudstvo se tega globoko zaveda :n zato mora sovražitii tako delovanje škofa Margottija in mu še enkrat povedati, da je on izdajalec in največji nasprotnik slovenskega naroda. Ljudstvo Slovenskega Primorja ne sme dopuatiii, da hi danes dali birmati svoje otroke škofu Margotti ju, temveč dali jih bomo takrat, ko jih bodo birmala naši res verski škofi, kot smo imeli v preteklosti škofa Sedeja, ki je dejansko delal kot dušni pastir.
OP mora povedati vsem ljudem, da tisti, ki	danes	pusti birmati svojo	otroke od škofa Margottija,	da je proti novi,	Jugoslaviji,	proti Osvo-
bodilni Fronti, kajti mi ne dopustimo, da bi škof Margotti birmal naše otroke, ker je fašist, ker ni pošten dunši pastilr.
Nova Jugoslavija ni proti veri in tudi v Jugoslaviji se vršijo birme, zato bomo dali birmata svoje otroke, ko bomo priključeni, ko bodo naši škofi dali sveti blagoslov	našim otrokom.
Odbori OP morajo povedati	in pojasnitvi, da	otrok	se ne	da birmati
škofu Margottiju in izvesti propagando, da če bi hotel škol' Margotti v katerikoli vasi birmati, da ga nažencmo in s kamenjem napodi im o.
SLOVENSKE OTROKE BODO BIRMALI DUŠNI PASTIRJI -NE FAŠIST MARGOTTI!!
Smrt fašizmu	—	svobodo narodu!
Sekretar OF Martinuč Franc 1. r.
Letošnja birma je dokazala, da teki vzgojitelji naroda ne uživajo več zaupanja pri ljudstvu, ki odpira vedno bolj oči.
NOVA VLADA NA JAPONSKEM. Novo japonsko vlada j,o sestavil socialist Katajama, ki jo kristjan (protestant). To je prvi kristjan na Japonskem, ki je postal ministrski predsednik.
MAROŠKI UPORNIK V EGIPTU. Zuani maroški emir Ebd el Krim, ki jo pred kakimi 25 leti vodil v Maroku upor proti Francozom in Špancem, &c je pred nedavnim izkrcal v Egiptu. Zadnjih 21 let je preživel v izgnanstvu na nekem o-oku, kam^r so ga poslali Francozi, potom ko &o ga bili premagali. Francoska vlada mu je sedaj dovolila da sme zapustiti svoje izgnanstvo, toda s pogojem, da se naseli v Franciji. Abd el Krim pa jo je mimogrede popihal v prijateljski Egiipt, kjer so gotovo čuti bolj varnega.
POTOVANJE OKROG SVETA. ZDA mislijo začeti, z redno letalsko zvezo za potovanje okrog sveta: začela se bo 37. junija, potovanje bo trajalo en tedeu in bo s.talo 1700 dolarjev (pribl, poldrug milijon lir) na osebo.
VISOKI OBISKI. V Madrid jo prispela Eva Duarte Peron, soproga argentiskega ministrskega predsednika Perona, ki se bo pomudila v Španiji nekaj dni. — Predsednik Truman je odšel v Kanado na uraden obisk, ki ima namen, da bi pritegnil Kanado k ožjemu sodelovanju pri ameriških zadevah.
1939. na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani. Ob tej priliki je imel dva govora. Upajmo, da ni bil zadnjič mi da so mu bo še nudila prilika, da bo mogel prihajati v našo domovino navduševat Slovence za Kristusa Kralja in zedinjenje vseh Slovanov eni katoliški Cerkvi. V tem upanju mu izražamo ,t.udpj mi svoja voščila in čestitke.
POL STOLETJA KATOLIŠKE STRANKE. Katoliška stranka na Holandskem je slovesno obhajala f>0-letnico svojega obstoja Ustanovil jo jo msgr. Schaepman 5. maja 1897. Danes jo katoliška stranka najmočnejša politična stranka na Holandskem in vodi holandsko politiko.
V LONDONU JE UMRL DR. LADISLAV RASZKIEWICZ, predsednik poljsko republike v izgnanstvu. Že meseca aprila jo na podlagi ustave imenoval za svojega naslednika ur.ja Avgusta Zaloškega, bivšega poljskega zunanjega mimi-stra.
POLOŽAJ NA MADŽARSKEM jo še vedno zamotan in nejasen. Kar je gotovo, je dejstvo, da so komunisti na trdni poti, da se popolnoma polastijo oblasti, ako se zapadne vei-ltsilo ne postavijo krepko po robu. Vse, kar sta dosedaj Velika Britanija in ZDA napravili, so razne protestne note in grožnja, da zadevo spravita jired Združene narode. Da samo s tem položaja ne rešita, je več kot jasno, saj se jo dogodilo že neštetokrat, da so se komunisti na protestne note požvižgali in šli mimo njih svojo pot dalje. Novi ministrski predsednik na Madžarskem Dynnies spada sicer k stranki malih posestnikov, toda je levičarsko usmerjen.
KOLIKO JE BEGUNCEV? Največ beguncev v Evropi prihaja iz sovjetskih ozemelj in so takole razdeljeni:	Estoncev	40.683, Letoncev
143.000, Li.tavcev 78.775, Ukrajincev 277.871, Poljakov 316.15,, Jugoslovanov 51.501, Rusov 150.000, Židov 208.201. Sovjetska Zveza in njeni sateliti napenjajo vse sile, da bi te ljudi dobili nazaj, ker se bojijo, da bi. jim no delali sitnosti po svetu. Ni treba omenjati, da so oni reveži, ki so vrnejo doanov, pomilovanja vredui. Malo kateri vidi svoj rojstni
Slran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 25
kraj, navadno končajo v taboriščih in na prisilnem delu. Nastane vprašanj©: zakaj s« vsi ti] nesrečneži no~ čujo vrniti lomov, lem več so raje pripravljeni iti kamor koli, tudi ua konec sveta! Možnost jo dvojna in obojna je porazna: ali so vsiil ti begunci resnično zločinci (kot trdijo kemunisti), potem je to nekaj nezaslišanega, da bi tako majhni narodi, kot so n. pr. baltiški), imeli tako ogromne odstotke zločincev (kakib 8 od sto vseb Leftonaev bi bilo zločincev, česar zgodovina še ni beležila) ali pa so zločinci oni, ki po teb deželah vladajo, namreč komunisti, in se prav zaradi njih begunci ne marajo vrniti domov. Ker' je torej prva možnost izključena (narodi, posebno tako dobri, kot so slovanski iin baltiški, ne postanejo kar čez noč zločinci), drži druga. Brezvestni so tudi tisti, ki oegunce silijo domov.
TE8TIH0HI0H PIBFEBTfcTIS
ali ubožni list časopisa
«Measaggero Veneto»
»Mt‘Usa<jyero Venetu« nam je 13. VI. poslal svoj ubožui List, v katerem pravi, da ne razumo našega jezika Kako neki ga bo r&zumel, ko niti tega ne ve, da s« naš jezik imenuje slovenski!
Dopisnik je očivildno v žlahti tistimi, ki so v prejšnjih časih mazali našim otrokom usta s kredo ali jim v usta pljuvali, ako so govorili svoj materin jezik-
Mož zahteva naj mu pišemo v italijanščini, da bo mogel razumeti, kar pišemo na njegov naslov. Če s« je vsak »trikatraka« nauedl »loven skega jezika da je mogel prodajati Slovencem vrvice, se spodobi, da tudi časnikar, ki misli pisati o slo venskih zadevah, pozna naš jezik.
Ljudem, ki so glede nas taki neved-ueži, se pač ni čuditi, ako so na isti strani napisali tako kopico grobih neresnic na račun nekih »slavi bian chi«, da bi bilo nas »nekulturne« sram tako. pisati o hc^-h Italijanih, h katerim pač spada tudi »Messag gero Veneto«.
Nevednost in pozabljivost teh ljudi gre tako daleč, da so jim — kajpa da v napačni luči — »slavti bianchi« znani šele dve leti. Ali bo res treba da začnemo objavljati njihova junaštva proti »belim« Slovencem po Sloveniji, da bodo vsaj malo poznali ne le Slovence, ampak tudi sami sebe? — Kdo nosi največ odgovornosti, da se je komunizem med Slovenci tako razpasel! Pač ljudje takega kova kot so hujskačii okrog »Mess. Veneto«.
Končno bi radi spomnili, da je za naše nasprotnike zelo klavrno spri čevalo tudi to, da se jim zdi Italija ogrožena od par »belih Slovencev«, ki niso nikomur nilcesar hu dega storili in gotovo tudi »k ur češčenja« ne hodijo zato, da bi spre menili meje, ki jiih niti 45 milijon tiki narod ne more spremeniti. D
Svetogorska Marija,
tolažnica ugrabljenih, prosi za nas!
Romanje na Sv. goro
Napovedano romanje na Sv. goro se je 15. VI. lepo obneslo. V Solkanu so je velika množica vernikov iz Solkana samega, iz Gorice, iz Kronber-g<i in v manjših skupinah iz vso dežele, celo iz Istre — uvrstila v selo dolgo procesijo, ki je vso pot moleč rožni venec m pojoč svete pesmi prispela na Sv. goro ob 9.30.
Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša, ki jo jo daroval p. proviucial dr. Gracijan Heric ob nabito polnem svetišču. Peli so pevci s Kostanjevice, s Travnika v Gorici, iz Solkana in Kronberga Pred sv. mašo je govorili g. solkanski nadžupnik dr. Prane Močnik, ki
DOMAČE NOVICE
jo omenil svoje vrstnost tega roma nja po ugrabitvi milostno podobe in'škofa od italijanskih
G. nadškof je imel tudi popoldansko službo božjo, kot je v našiih župnijah navada. Vsa slovesnost se je izvršila dostojno in v naj lepšem redu. Birmanci so bili veseli, ljudje tudi in vsi smo bili zadovoljni, da se v naše župnije vendarle vračajo normalno razmere medsebojnega spoštovanja in ljubezni.
BOR J ANA
Jugoslovanski škofje niso odgovorni za to, kar komunizem zagreši. Tako n. pr. ni odgovoren škof Vovk, da letos na sv. Rešnje Telo ni bilo v Ljubljani procesijo in da so je morala brezi janska milostna podoba prenesti na Brezje 15. junija popolnoma tiho le po tridnevni poslovilni pobožnosti v ljubljanski stolnici.
Tako tudi g-oriški nadškof ni odgovoren za vse krivice, ki jih je zagrešil fašizem nad slovenskimi verniki.
Tega komunisti in od njih zapeljani zaslepljenci tako zvane 01' še danes ne razumejo.
Verno slovensko ljudstvo pa je že začelo jasno razlikovati katoliškega
šovinističnih
potem poudarjal materinstvo Matere božje do nas in lastnosti našega etnoštva do nje.
Ob oni pop. so imeli Solkanci svoj blagoslov, ob 3. uri pa je bil slovesen blagoslov za vse romarje, pri katerem je govoril p. Otmar, ki je med drugim omenil, da bi se bili moralii danes svetogorska in brezijanska podoba istočasno spet izpostaviti očiščenju vernega ljudstva v svojih svetiščih . No ena ne druga slovesnost ni dosegla zaželenega obsega in sijaja: tam sc je morala prenesti na tiho, tu pa je bila podoba ugrabljena.
Slovesnost jo dvignila tudi kron-berška godba. — Pogrešali smo običajno kanalsko procesijo, ki jo bila baje zadržana.
ŠTANDREŽ
Tu smo imeli na praznik presv. Rošnjoga Telesa po procesiji sv. birmo. Prevzvišeni, ki ga je ena iz med birmank ob sprejemu prav prisrčno pozdravila jo lepo nagovo ril v slovenščini vernika in zlasti birmance, ki jih jo bilo precej tudi iz sosednjih župnij, vsega črez 170.
svojega jezika pa ima pravico vsak človek povsod — tudi v Gorici.
Kot katoliški list odločno protestiramo proti temu, da se razni brezvestni hujskači vtikajo v cerkveno zadeve in začenjajo novo gonjo proti najosnovnejšim pravicam našega ljudstva celo v cerkvenem življenju.
Metisaggero! Zdaj pa slovensko slovnico in slivar v roke, Ja boš razumel slovensko ljudstvo, njegovo tragedijo in to besedo!
Z ljudmi, katerim manjka celo tako zvani »buon senso,« se pa ne borno prerekal^ čeprav bi radi pomagali k razščiščonju pojmov in zbližanjii ljudi dobro voljo.
hujskačev, ki so nadškofu samemu delali in so sedaj znova začeli delati le preglavice. (Misli na ugrabitev svotogorske podobe in na nesramno pisanje lis-a »Messaggero Ven.« Op. ur.)
To je jasno pokazala birma v Bor-jani v soboto 14. VI. Ljudstvo je svojega nadpastirja sprejelo z veliko spoštljivostjo, o čenier so pričali slavoloki, pozdravni govori in klici-: »Živel nadškof!«
Sv. birmo jo prejelo 105 otrok. Prevzvišeni je govoril v slovenščini med sv. mašo vsemu ljudstvu, pri b rmi predvsem birmancem. Ljudem je govoril o sreči ;istih, ki po Jezusovih besedah božjo besedo poslušajo in jo v srcu ohranijo. Kdor pa hoče uživati to srečo, mora spoštovati liste, ki božjo besedo oznanjajo: sv. očeta, škofe in duhovnike.
Borjancem gre priznanje, da so v Gorah prebili led sramotnega suženjstva, v katero je uklonila našo ljudstvo strahoval na politika komunistične nasilnosti in obrekljivosti.
Vernikom vseh vasi bi bilo treba več poguma ko gro za to, da. so branijo koristi vere in naroda.
IZ ŽABNIC
Tudi mi Korošci iz Kanalske dolino se moramo kdaj oglasiti. Toda o čem naj vam pišemo, ako ne o Sv. Višarjah? V predvojnih letih se je ta božja pot otvarjala na kres 24 junija, zadnja leta med vojno in po vojni pa šele v avgustu Lotos smo hoteli spet obnoviti staro navado in izpostaviti kip Matere božjo pobožnim romarjem v tolažbo na god sv, Janeza Krsti tel ja. Dejansko se je pa to zgodilo že v nedeljo 1. junija Tisti dan so priromali na Sv. Višar-je slovenski uciltclji in učiteljice z Goriškega. Bivši žabniški župnik Pr,Mn rt jo prišel z njimi in jim je lepo razložil zgodovin > te priljubi je, ne božje poti. Dejal je tudi, da jo značilno, da so letos prišli prvi na
SLOVENSKI DEKLIŠKI KROŽEK V GORICI
Priredi v nedeljo 22. junija ob 5.30 popoldne v zavodu Nolre Dame Mlakarjevo igro v petih slikah:
»IZGUBLJENA MARTA*
Sv. Višarje k Mariji tisti, ki jim je poverjena vzjfoja naše mladine. Dan je bil krasen in razglel s 1800 m vise ke božje poti tako lep, da bo gotovo vsem romarjem ostal v trajnem fpominu.
Na dan pred sv. Rešnjim Telesom so fantje, ki pojdejo letos na nabor, po stani navadi postavili »mlajo«, ri so jo. dekleta izredno lopo okrasile z venci. Da bi jih videli, te fante, kako so bili ponosni in vsi žareči od veselja, ko so malo pred polnočjo z glasnim vriskanjem naznanili, da mlaja srečno stoji. Ko so naslednji can prihajali ljudje k sv. maši in procesiji, niso nioglii drugače, kakor da so občudovali fante, ki so postavili tako lepo in nič manj kot trideset meitrov visoko »mlajo« (mllaj novoletnik). Ako pridete na Sv. Visi, ar je in obiščete cerkev, boste videli tudi mlajo, ki, o steno na svojem mestu do žegnanja, t. j. do prve nedelje v septembru.
O tem, kako se vrši naše žegnanje in o stari navadi fantovske »konte« pod cerkveno lipo pa pozneje kdaj.
DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA
Dekliška duhovna obnova za mesec junij se bo vršila v petek 20. t. m. ob 7. uri zvečer v zavodu če. ss. Notre Dame. Sklep v soboto zjutraj ob 6.30. Pridite vse!
SV. VIŠARJE
Dno 24. junija bo SI XI VESNO odprta poletna božja pot na Sv. Višarjah. Ako no boi preveč deževna jesen, ostane svetišče odprto do prve nedelje v oktobru. Za romarje bo tudi letos poskrbljeno, da lahko prejmejo sv. zakramente v.s&k dan. Prenočišča bodo na razpolago, tudi gorka in mrzla pijača. Za hrano pa so romarji že v rednih razmerah sami skrbeli in bodo letos znali upošte vati to vprašanje tako, da prinesejo
namesto polen ljubi vsakdanji ali vsaj koruzno moko za polento še kaj zraven.
Priporočamo našim romarjem, lia^ obiščejo višarsko Marijo z vs° resnostjo in pobožnostjo, ki jo ztwl va sveti kraj.
Voditelje večjih romarskih s*u pim prosimo, naj teden cini prej sP° ročijo dan romanja žabiiiškeniu niku (Caniporosso in Valcanajf’ prav. Udine), kar bo vsem le kpWs 1 lo.
Na podpoveljstvu Mestnili straž branijo:
volnen ženski jopič, nalivno Pe£°’ odrezke državnih obveznic, zaponk0.
Za »Slovensko sirotišče sv. Družine«
Neimenovani trgovec v Gon0* lOOto; I1. Simčič, zidarski podjetni z družino 1000; Žene zap. četrti Go®1 ca 8000; na shodu »Skalnice« daJ'0-valo društvenice ISO; veleč. g«6!*8 liti dol la Vidmar 500; msgr. dr. I>rlj mat 500; Ludvik Lukežič 1000; Vlad ko Lukežič 1000; Kristjan Bavdaž urednik, 100; Zveza slovenskih žewl poleg razi 10vrstnega blaga, živil, P° sode, obleke ii. t. d. šo 87.2G1 lir.
Vsem prav lepa hvala! Sirotis^ vstaja resnično iz grobu, ki so -S10 ga biii zasodili nasprotniki.
Darovi
Dol. Cerovo, N. N. 250; KralJ^ majniška izprosi nam, da bi vladal pravičen vladar in da bi " sveta zginil rdeči zmaj, 100; g. v Rojanu 300; N. N. 250; dve osebi i* Nabrežine namesto cvetja na Sr° pok. liozando in Vide iz Sl-:v»e^ 400; žena iz Dolenjega Cerovega neimenovano deldo iz Rihember ® 200; vrtojbensko družino v zahva Srcu Jezusovemu, da je župnija bila dobrega dušn 3ga pastirja, ^ da bi se kmalu vrnili v domovin0 * pravo svobod*, 1000; dve dekleti ' Dol. Cerovega 50+50 L
Bog povrni!
ec Ferjan
Medtem je nastala nevihta z vso silo. Blisk za bliakom je švigali grom j« donel in odmeval venomer, vse zatvornioe neba so se odprle in liio jo kot iz škafa V gorečem bkedjaju pri Dolinarjevih se je kadilo, prasketalo iu hreščalo in silni vihar je, podžigal ogenj ter zaganjal zubelj visoko proti nebu. Pri sose« ,dihi so bili vsi zunaj na polju pride* tu s senom di zato ni bilo dolgo nikogar na kraj požara Slednjič so pa lo pritekli! ljudje od VBeh strani vkljub hudi nevihti. Med prvimi jo bil Ferjan. Uvidel je takoj, da so ne da pri skednju nič več rešiti, da JQ i pa tudi hiša v veliki nevarnosti in da je treba spraviti na varno, kai; se da. Brž se je spomnil tudi na de-nar, ki ga je pred nekaj dnevi prinesel iz posojilnice; zato je planil naglo v goapodinjikio sobo, da odnoi se denar na varno. Ko je zagledal odprto omaro iu iz njo potegnjeni predal'kakor tudi'po njem razbrskano stvari, je prišel takoj do prepričanja, da je gospodinja sama pred svojim begun pobrala denar in dragocenosti. Zato jo nemudoma zopet skočil iz sobe. V nafflilei je pri zapi ranju vrat sprožil ključavnico, tako da so se vrata za njim zaklenila. V veži je srečal Hudovernika in Tratarja, kil sta mu nekaj , zaklicala, pa v splošnem hrušču ni razumel nju
nih besed. Stekel je sedaj- «'°r v svojo lastno sobo, da vzame svojo uro in svoj mošnjiček z denarjem. Zgoraj je to stvari brž pobral in zaprl tudi okno, nato pa odhitel nazaj dol po stopnicah. Spodaj jo planila kravja dekla obupno tarnajoč v hišo in vpila:
»Ferjan, Ferjan! Živine ne moremo spravila iz hleva — vedno sili nazaj — ves trud jo zaman!«
Brez sape je stekel tedaj Ferjan tja v ldev in njegovi moči in razsodnosti se je slednjič posrečilo, 8 pomočjo nekaterih sosedov spravili živino na piano m jo odgnati polagoma v gozdiček. Moral je ostati ne| kaj časa v meji, da jo obdržal skupaj preplašeno živino. Tedaj je hipoma zaslišal sem od hiše še močnejše hrešeanjo in pokanje, zrušilo se je sleme pri skednju. Ko jo izročil živino dvoma hlapcema, je planil zopet proti pogorišču. Tam je bila grozna zmešnjava in hrup, zbrala se je velika množica ljudi, prihitela je tudil požarna bramba z brizgalni-co in je ravnokar razpenjala cevi. Ob strani na kamnu je sedela gospodinja ui jokala in tulila, okrog njo pa .»o se stiskali otroci in javkali, Ferjan se jo spravil takoj na deloj dajal jo navodila, katere predmet^ naj odstranijo iz hiše, in je povsod tudi sam čvrsto pomagal. Cez pol ure so pa uvideli, da je nadaljnjo reševanje odveč. Skedenj je pogorel;
Iteh in le:
do tal, hiša jo pa bila izven nevarnosti. Krepko delujoča brizgalnica in zlasti deževna ploha jo preprečila širši požar. Obe sosednji hiši sta bili zaradi ugodno smeri, vetra že od vsega početka iz območja požara —j Ferjan je progledal sedaj razdejanje. ki ga jo napravila divja prij rodna sila in bridka žalost jq prevzela njegovo srce. Kmečki dvor, ki ga je bil on tako lepo spravil v red in povzdignil, je bil na pol uničen, bogati pridelek sena sežgan in vso naokrog je bilo ojmstošeuo. Po sreči iu blagostanju pa. sedaj tak silen udarec, Ferjan si jo obrisal pot s čela, nenadna nezgoda ga je hudo potrla. Tedaj jo prišla k njemu gospodinja z Bregarjem.
»O Ferjan,« jo zatulila, »kakšna nesreča! Sedaj smo končani, zdaj gremo lahko beračit.«
Bregar jo je pomirjeval, da tako hudo še zdaleka ni — saj jo vendar poslopje dobro zavarovano, sosedjo bodo tudi priakočili na pomoč in v Ferjanu ima izbornega oskrbnika, ki bo s svojo razsodnostjo in spretnostjo kmalu spravil vso nazaj v dobro stanje- Gospodinja so je malo potolažila nato je hipoma vprašala:
»In denar si pač spravil na varno, Ferjan?«
»Kakšen donar?« jo ta osupnil.
»L Pač ona dva tisočaka goldinarjev, ki smo si jih izposodili iz posojilnice.«	(Nadaljevanje)
Urh je prišel v Gorico že na predvečer nameravanega slovesnega prenosa milostno podobo svetogorske Manije. Mestni znanci so mu povedali, da se italijanski del meščanov po večini kar nič ne zanima za pričakovano slovesnost in da je županstvo odreklo godbo. Izvedel je tudi to, da so še celo v nekaterih šolah govorili mladini proti udeležbi, češ da ni prav, da se ta podoba, ki jo tako draga vseni Goričanom, sedaj izroči negotovi usodi pod rdečo vladavino. Urha je to zabolelo in napadle so ga slutnje, da z jutrišnjo .slovesnostjo ne bo vse v redu. Obrnil se je na urednika »Slovenskega Primorca« in ga vprašal, kako in kaj bo. Urednik ga je potolažil nekako tako:
»Zelo me veselil, da vtis tudi o-sebiijo spoznam, ko ste pač ena najpopularnejših oseb v naši, deželi. Že prejšnji urednik mli jo pravil o vas, da ste zelo razumen mož, ki zasluži vso zaupanje. Zato vam hočem prav (dkrito govoritii. Res je, da je italijansko občinstvo zelo nasprotno prenosu Matere božjo na Sv. goro; aj so . že februarja govoril i o nekih pretiranih narodnjaku in nespametnih verskih goročnikih, d;,, mislijo v ii..«či od 9. na 10. februar odnesti podobo s Kostanjevice. Toda ta nevo-lja bo kmalu minila in zdi se neverjetno, da bi šo mislili na ugrabitev podobe; SAJ JE TIK POLICIJE. Nekateri ljudjo bodo pač jutri bojkotirali slovesnost, a upamo, da bo vkljub temu odporu ob obilni udeležbi slovenskih in italijanskih vernikov zelo dobro uspela. Vendar vam ne smem prikriti, da se kažejo te dni težave tudi od strani nekaterih slovenskih ljudi, ki bi radi preprečili, da bi so slovesnost prenosa izvršila z vsem običajnim sijajem. Dobri ljudjo iz Solkana so sporočili, da bo najbolje, ako se procesije v Solkan udeležijo vsi godci od daleč in blizu, a naj.se je nie udeležijo no škof no slovenski kanoniki, ker bi so moglo dogoditi kake nevšečne motnje, ki bi bile Solkanu v sramoto. Mi pa imamo o Solkanu boljše mne-
] nje in resni Solkanci sami so dejali, da popolnoma izključuj^0 možnost kakih neprijetnih iucide** tov ob tako veliki verskt sloves« sti. Zato jo duhovščina sklenil?, se kompaktno udeleži procesijo iJ1 tako da najveeji sijaj. V zadnja, trenutku so je baje celo sam prevzV šeni g. nadškof odločil, da pojde ^ sebno do Solkana in da tudi s t0'1 pokaže Solkancem, da je pozabil 11 žalitvo iz lanskega leta. Prepriča'1 smo, da bodo Solkanci veseli ta . velikodušnega odpuščanja od stra11' g. nadškofa in da bodo prav jutl dokazali, kako res je, da so bili 1®°. sko leto lo. nekateri slabo vzgojelU »oaročaji«, ki to vrgli kamen srai»“ te na svojo lastno vas. Vas koit ta jo to divjaštvo obsojala, saj je vC)‘
dar nekatere osebe, ki so takrat 23
pustilo cerkev, napadla kar slabo* od veliko skrbi za nadškofa — »n 111 so odšlo v znamenje protesta.
Torej ik> moji misli bo Marija •!" tri doživela si>et enkrat veliko zi>i^ gi slavje ljubezni 'in zlasti za Solk se bo r: jutrišnjim dnem začela 'J11 novejša doba krščanskega življenj^
Urh: »Zahvaljujem se Vani ' zr. upanje iu tako izčrpno pojasntJ. Bog daj, da bi res vse Slovence ^ Italijane vendar že srečala pai>l0^ predvsem pa prava vera, brez kat^ s«j tudi pamet navadno skisa. . vas no bom preveč zadrževal, a izreči vam moram še svoja vošt1 k delu pri »Sl. Prim.«. Vij ste ventura Mahnič. Naj bi po vas v ^ dočnoati ros prišlo veliko dobr^
iŠl°
(bona vontura). In dobrega bo pi lem več, čim bolj so boste držal' stih krščanskih načel z vso odlogi' st j o po zgledu svojega velikega vs^ nika Mahnčlča — Bog vas, podpiral Urh se jo poslovil m šel iskat P^j nočišča k Jelenu, urednik pa . vefseU da so ;o osebno sozuan1 predstavnikom,zdrave kmetske !
't
meti našo preizkušene dežele.
Ka jo Urh legel k počitku, Slavica v Kožbani že zibala v P krasnih sanjah, o katerih bonio 1 rečali prihodnjič.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNlC Tisk. G. Iuechi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I<