# /  5.</ =& Tudi sam kardinal Martinez, nadškof mi- lanske nadškofije, v kateri je ̀ e veèstotisoè pri- seljencev iz Afrike in Azije, je opa`al, da tisto sooèenje, ki so ga imeli v predhodnih deset- letjih katoliki z marksisti, postaja vedno bolj sooèenje z muslimani. Tako, zanikajoè vse na- povedi tistega, ki je mislil, da bo problem tretjega tisoèletja — za pre`ivele vernike — izziv ateizma, sekularizacije, sedaj predstavlja izziv druga religija. In to najmanj sekularna (pos- vetna) od vseh. Maloštevilni so opazili, da medtem ko je bil marksizem laizirano judov- sko - kršèanstvo, je islam (islamizem) poeno- stavljeno judovsko — kršèanstvo. Ne eden ne drug se ne bi pojavila brez sporoèila izraelskih prerokov — od Abrahama do vkljuèno Jezusa —, oziroma bi bila precej drugaèna. In torej je za kristjana izziv še enkrat »v dru`ini«: kar daje malo tola`be, glede na to, da so ravno ta sooèenja najbolj zahrbtna in nasilna. Èe zaènemo s tem odlomkom, bi `e- leli tu poudariti katero izmed razmišljanj, ki smo jih v mnogih letih zbrali o veri, ki jo je razglasil Muhammad, »vredni pohvale«, ki ga naš jezik imenuje, na pribli`en naèin »Mo- hamed«. Zdi se nam, da je zgodovinska mi- gracija, katere zaèetke sedaj vidimo, in vodi v novo muslimansko invazijo Evrope, opra- vièuje prostor, ki ga nameravamo nameniti argumentu. Vendar ne glede na vsakdanjo ak- tualnost je spraševati se o islamu vedno ena izmed primarnih dol`nosti kristjana, ki se za- veda svoje vere. Koran, namreè, je predvsem škandal (sra- mota, pohujšanje): škandal »Najnovejše za- veze«, ki razglaša, da je kršèanska Nova zaveza zastarela. Medtem ko so verujoèi v Jezusa bili preprièani, da se je z njimi zakljuèilo bo`je razodetje, katero se je zaèelo z Abrahamom in Mojzesom, `e se pojavi religija, ki ne samo da Jezusu odvzame njegovo bo`anskost, tem- veè kljub temu, da se poglablja v spoštljivo mu izkazovanje èasti, ga odriva v polo`aj pred- zadnjega preroka, v oznanitelja dela, ne pa celotne bo`je volje, ki je dopolnjena šele v besedah, ki so dospele preko zadnjega in de- finitivnega Razoditelja, Muhammeda. Z njim so kristjani prikovani na preteklost: ljudje, ki jih je potrebno pomilovati, ker so se sicer pomaknili iz Stare v Novo zavezo, vendar so se tam ustavili, ne da bi prešli na Koran, na katerega gledajo kot na tretji del Pisma, ki se priène s hebrejsko Torah. Resnièno, do koder se je v prvih stoletjih ekspanzije razširila muslimanska horda, so bili postavljeni pred dilemo samo politeisti, pogani: ali se spreobrniti, opušèajoè idole, ali biti iztrebljeni. To pa ni veljalo za jude in kristjane, »ljudi Knjige«: podrejeni tri- butu so bili zaprti v anahronistiènih getih, èakajoè, da se odloèijo sprejeti resnico, priz- nati, da je pripoved o odrešenju napredova- la, da Abrahama in Jezusa ni potrebno opu- stiti, temveè preseèi. To je torej škandal — in skrivnost — Kora- na in moène vere, ki jo je zanetil. Navajeni gledati na Jude kot na ljudi z zamegljenim pogledom, nesposobne zaznati nove èase, so se kristjani znašli istoèasno razumljeni kot ti- sti, ki so se ustavili na predzadnji etapi in ne znajo priti do zadnje. Prav zaradi tega bi se lahko islam Zahod- njakom zdel verjetnejši od kršèanstva, ki ga imajo sedaj med sabo. Nekoè je bila to re- ligija zanièevanih kolonialnih ljudstev:  /        /  spreobrniti se v to vero je izgledalo bizarno in nevredno civiliziranega Evropejca. Zdaj pa so se zaèele spreobrnitve in v nekaterih dr`avah, kot je Francija, ka`e, da postajajo skoraj masovni fenomen. In to tudi zaradi tega, ker v naši »progesistièni« perspektivi izgleda tisto, kar pride pozneje, zmeraj bolje od tistega, kar je bilo pred tem. Kaj ni od Davidove zvezde do kri`a in do polmeseca nepretrgano napredovanje? Morda zato, ker je prišel po Mojzesu in Kristusu, kaj ni zato Muhammad najboljši? Saj so sami kristjani stavili na to progre- sivno idejo, na preseganje judovstva, da bi se odprli novemu Jezusovemu znanilcu. V tem prehodu iz Tore v evangelije ima svoj izvor perspektiva, ki si jo je prisvojil Zahod tako, da jo je laiciziral v »progresistiènih« ideologijah, zgodbah, ki vodijo v zmeraj nova osvajanja. Torej, Koran se lahko zanaša na preprièa- nje, da je `e meso in kri modernega èloveka, saj pravi, da je novo zmeraj boljše od starega. Èe bo muslimanski prozelitizem znal upo- rabiti to poglavitno kategorijo zahodnjaškega duha, je torej perspektiva Evrope, èe `e ne v islamizaciji, pa v globalni prepojenosti s to vero, ki prihaja iz arabske pušèave. Vsaj, tako se razume, v èlovekovih oèeh. Vendar pa se je ta prehod `e veèkrat do- godil. Pred dvanajstimi ali trinajstimi stoletji je bilo mnogo prednikov tistih severnoafriš- kih muslimanov, ki naseljujejo naše ulice, kristjanov. V Egiptu, Magrebu, Siriji, Ana- toliji, na Balkanu, v sami Palestini so se cela ljudstva za vedno odrekla bodoèim, razliènim bo`jim znakom — prehod iz Novega v Najno- vejši testament, od Jezusa do Mohameda. Otoke kršèanskega upiranja je islam poznal do sedaj: Armenci, monofizitski Kopti v Egip- tu in na Bli`njem vzhodu, iberski Mozarabci. In moral se je umakniti iz nekaterih de`el, kot so Španija, Grèija, Sicilija, Malta, dobr- šen del Balkana, kjer se je nepremagljivo vr- nilo kršèansko `ivljenje, ne da bi se islami- zacija globoko usidrala. Vendar je polmesec izgledal drugod moè- nejši od kri`a: in ne samo na bojišèu (kar ima v kršèanski perspektivi majhen ali nikakršen pomen), ampak kar je najva`neje, v srcih. Košara, 11. — 12. 12. st., verjetno ju`na Italija ali Sicilija, slonova kost, 38.1 cm x 20.3 cm, Metropolitanski muzej, New York.   # /  Ljudstva, privr`ena novi veri, so ji ostala neo- majno zvesta vse do danes. To se je zgodilo celo Cerkvam, ki jih je ustanovil sveti Pavel na sirski obali in v današnji Turèiji, Anatoliji. In èe je kordobska mošeja v Španiji `e stoletja spremenjena v katoliško cerkev, je bila cerkev svete Sofije v Kostantinoplu, preimenovanem v Istanbul, med najbolj èašèenimi musli- manskimi mošejami, preden je bila spreme- njena v muzej. @e v samem pontifikalnem letopisu so vid- ni znaki drame: poleg »rezidenènih« škofov, ki so na vrhu dejansko obstojeèih škofij, so navedeni še »titularni« škofije, katerim je pri- pisan »naslov« škofije, ki je `e veè kot tisoè let omejena samo na ime in je brez vernikov, kajti vsi so prešli pod oblast Korana. Izgleda, da v Severni Afriki, ki je slovela po svetnikih, cerkvenih oèetih in pape`ih ter je štela skoraj 600 škofij in obsegala vsaj to- liko podroèja vzhodnega Egipta, razen neka- terih uporniških jeder, ni ostalo skoraj niè od tako obse`ne setve evangelija. In vsak trud, da bi ga ponovno posejali, se je izjalovil. V malo veè kot dvajsetih letih, od leta 632 do 656, pod prvimi štirimi kalifi, ki so nasledili Muhammada, so se mo`je Korana razširili iz Tripolitanije na zahod, do Inda na vzhodu in na severu do Èrnega morja, to je na po- droèja, ki so bila veèinoma `e kršèanska in kjer je vera v Jezusa izumrla. Kako se je lahko zgodilo? Kakšen enigma- tièen pomen lahko tu zasledi vernik? 5.>/ =5 Prerok iz Meke umre leta 632. @e šest let po tem kalif (to je »naslednik«) Omar odvza- me Jeruzalem Bizantincem in v letu 640 mu- slimani vkorakajo v Egipt, kjer je Aleksandri- ja, velika metropola, ki je postala zelo po- memben kršèanski patriarhat, osvojena leto za tem. Tek na Zahod se nadaljuje in po tisoèih kilometrih prodora po sredozemski obali leta 711 Arabci prekoraèijo Gibraltarska vrata in se izkrcajo v Španiji. Potrebno bo sedem sto- letij bojev, preden jih bodo izgnali. Èe si pridr`imo pravico govoriti v nada- ljevanju o ostalih obširnih osvojitvah `e krš- èanskih teritorijev v Aziji, pa bi tu hoteli preuèiti usodo tiste Severne Afrike, ki je bila med prvotnimi evangeliziranimi regijami. Èe se oprijemamo tradicije, naj bi sam sveti Mar- ko razglašal vero v Egiptu; in v škofovskih se- de`ih tiste sredozemske Afrike so bili pastirji velièine sv. Avguština. Teološka dejavnost v mestih, predvsem v Aleksandriji, je bila zelo bogata in `iva. V pušèavi je mrgolelo samo- tarskih bivališè in samostanov, kjer se je `ivelo askezo z dramatièno strogostjo. Kako je lahko prišlo do tega, da je takšno kršèansko `ivlje- nje ugasnilo (z delno izjemo Egipta), in da je vera, nastala iz Korana, lahko vse prekrila? Dejansko so stvari kompleksnejše od do- loèenih uveljavljenih predstav. Ne gre za to, da bi kristjane pretresla Beseda, ki so jo pri- nesli Arabci, z odkritjem, da je resnica v Ko- ranu in bi zato zavrnili Evangelij. K verskim spreobrnjenjem, èeprav vèasih nepopolnim, so v teku stoletij vodile vojaške zadeve in nato socialna, davèna in zakonska politika. Za la`je razumevanje naj spomnimo, da je islamizacija sredozemske Afrika drugaène narave v Egiptu in v preostalem delu obale vse do Atlantika. Ta del je bil razdeljen z de- markacijsko èrto na Zahodno rimsko cesars- tvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. Egipt je go- voril grško in je imel odnose s Konstantino- plom; zahodne regije so govorile latinsko in so se naslanjale na Rim. S padcem Egipta je vsa Severna Afrika ponovno prišla pod bizan- tinski imperij, ki pa je imel nadzor le nad kak- šnim obalnim mestom. Arabci niso imeli te`av pri zasedbi teh te- ritorijev, kajti v njihove roke je `e padla Sirija, tako da Bizanc ni mogel poslati pomoèi po kopnem. Odpor je bil neuspešen tudi zato, ker so sami egipèanski kristjani sprejeli mu-       /  slimane kot osvoboditelje. Tu, tako kot dru- god, so Arabci naleteli na ljudstva, ki so jim bila pripravljena odpreti vrata v imenu an- tiènega upora Vzhoda, in predvsem semit- skih ljudstev, proti Zahodu, ki je iz Grèije in Rima izvajal svojo hegemonijo na ljudstva, ki so bila ponosna na svojo neodvisnost in kulturo. V Egiptu so bile še posebne razmere: pa- triarhat v Aleksandriji se je loèil od Konstan- tinopla zaradi teoloških razlogov, za katerimi se je skrivalo antièno rivalstvo. Egipèani so izbrali monofizizem (ki priznava samo ena naravo Kristusa: tisto bo`jo), zaradi upora pro- ti cesarski vladi, ki je sklicujoè se na konci- liarne dekrete hotela uveljaviti ortodoksno dogmo o dveh resnicah. Veèji del populacije je bil na strani monofizitskega klera, medtem ko je Bizanc uvedel svojo hierarhijo, imeno- vano »melkit«. Po neki stalni logiki se ve, da kadar se bo- jujeta dve frakciji iste religije, ima vsaka raje zmago neke druge religije kot pa tiste na nas- protni strani. Tako so razmišljali tudi mono- fiziti iz Egipta zaradi sovraštva do grških mel- kitov. Islam je bil med drugim še v nastaja- nju, ljudstva, ki jih je podrejal, niso dobro vedela, za kaj gre, najbr` se jim je dozdevala kot še ena judovsko — kršèanska sekta, v vsa- kem primeru je bil jasen njen monoteizem in njena zahteva po biblijskih prerokih, veliko èešèenje samega Jezusa in Marije. Tako je prišlo do dogovorov in vrata Egip- ta so se na ste`aj odprla: spoštujoè dogovore so Arabci med prvimi ukrepi odpravili cesar- sko melkitsko Cerkev in monofizitski škofje so lahko prevzeli poveljstvo kršèanstva. To je bila Pirova zmaga, ker je bilo tudi aplicirano muslimansko religiozno pravo, ki je prav ta- krat delalo prve poskuse. Medtem ko so mo- rali muslimani samo plaèevati zakonito mi- lošèino, je morala kršèanska skupnost v za- meno za »varšèino« in pravico, da lahko na- dalje prebiva na podroèju, ki so ga zasedli muslimani, plaèevati pretirane davke, katerih dohodek je bil v pomoè samim muslimanom. Ne samo to: kristjani niso bili mešèani, tem- veè podlo`niki, vse kariere v administraciji in v vojski so bile namenjene Arabcem verujo- èim v Alaha, ki so se med drugim masovno preselili v Afriko, da bi zgostili neznatno, skromno gruèo prvih zavojevalcev. Ne gre pozabiti na arabsko poroèno pra- vico, ki je bila zmeraj moèan faktor poèasne islamizacije (in je tudi danes v Evropi imi- grantov): muslimanka se namreè ne sme po- roèiti s kristjanom ali judom, medtem ko se musliman lahko poroèi s kristjanko ali judi- njo, vendar so otroci po zakonu muslimani. Poleg tega je kršèanske skupnosti še bolj raz- jedala uveljavitev prepovedi zbiranja novih privr`encev ter prepoved graditi nove cerkve in celo restavrirati `e obstojeèe. Stanja se je poslabšalo, ko so Arabce za- menjali Turki. Vse to je privedlo do rezultata, ki velja še danes: kristjani predstavljajo okoli deset procentov populacije. Torej kljub vse- mu ni bil Evangelij v veè kot trinajstih sto- letjih muslimanske dominacije nikoli popol- noma izkoreninjen iz Egipta. Poleg spreobr- nitev iz koristoljubja je bilo tudi mnogo ta- kih, ki so skozi stoletja dajali prednost mu- èeništvu pred zatajitvijo Jezusa. Tako pa ni bilo na obmoèju zahodnega Egipta, v »latinski« Afriki, kjer je bila islami- zacija popolna, èeprav ne tako hitra, kot mno- gi zatrjujejo. Od arabskih zgodovinarjev zve- mo, da so bili še v enajstem stoletju na tistih obmoèjih škofje, pa tudi kakšno pleme iz no- tranjosti se ni odreklo kršèanstvu. Cesarske province Afrike (današnja Tuni- zija, del zdajšnje Al`irije) in Numidije (preo- stanek Al`irije) so bile pokristjanjene, vendar skoraj samo v mestnem elementu latinskega izvora. Berberska ljudstva pogosto še ni do- hitela evangelizacija. Predvsem kršèanstvo sko- raj ni doseglo dveh Mavretanij, prostranega obmoèja na zahodu Numidije do Atlantika,  # /  tistega, ki sestavlja Magreb in ki odgovarja zahodnemu delu današnje Al`irije in celot- nemu Maroku. To je bila »pozabljena Afri- ka«. Rimska kolonizacija se je razširila tako, da je našla oporo na tunizijskem polotoku, desno in levo od Kartagine. Šele pozno, ko je cesarstvo `e škripalo, se je odloèilo ustvariti provinci Mavritaniji, ki sta bili dotlej samo zvezni kraljestvi. Kakšna je bila situacija, ka`e dejstvo, da je bilo to eno izmed treh podroèij cesarstva, kjer so Rimljani zgradili limes, utr- jeno mejo, da bi se obvarovali pred vpadi z juga. Le nekaj let po zavzetju Egipta so mu- slimani spro`ili napad proti tem provincam Afrike, Numidiji, Mavretanijam. Našli so os- labelo in izmuèeno kršèanstvo, navkljub na- videznemu blišèu. Niè ni ostalo. 5.? / =@ Na polovici 7. stoletja se muslimanski Arabci odpravijo iz egipèanskih baz in pro- drejo v »latinsko« Severno Afriko, prekoraèijo meje med Vzhodnim in Zahodnim rimskim cesarstvom. Tako kot `e v Egiptu se pièle voj- ske bizantinskega cesarstva skoraj ne upirajo, med drugim zato, ker so povsem izolirane od baz na daljnem Bosporju. Zato pa se skušajo organizirati v obrambo lokalne kršèanske skupnosti, morda bolj zaskrbljene zaradi slo- vesa Arabcev kot plenilcev in posiljevalcev kot pa zaradi religioznih aspektov. Saj, kot smo `e omenili, je bil islam absolutna in nerazum- ljiva novost, saj je Prerok umrl pred manj kot enim desetletjem, sam Koran na mnogih svo- jih mestih ni bil fiksno zapisan in je bil pre- Lesena plošèa, 11. st., Egipt, rezljan les, 34.9 x 22.9 cm, Metropolitanski muzej, New York.      /  pušèen spominu privr`encev: torej se še ni ob- likoval kompleks pisave in muslimanskih tra- dicij, ki jih mi sedaj dobro poznamo. Kljub okultnim zavojevalcem se zberejo mno`iène in moène judovske skupnosti: malo zaradi sovraštva do kristjanov in pred- vsem proti Konstantinoplu, ki jih je vsesava, malo zaradi semitske solidarnosti, kajti Arab- ci so istega jezikovnega in etniènega porekla. Semitskega izvora so bili tudi ponosni in bojeviti Berberi, ki jih niso uspeli ukrotiti niti Rimljani. Kljub »rasni« sorodnosti z Arabci, so se jim Berberi uprli in branili svojo neod- visnost in politeistiène tradicije, saj niso bili še evangelizirani, oziroma so bili samo povr- šinsko. Ti Berberi, ki jih bo nato zahodnjaška tradicija smatrala za najbolj zveste muslima- ne, so se v resnici dolgo bojevali proti islami- zaciji in ko so bili slednjiè pokorjeni, so or- ganizirali številne upore. Na koncu, ko so se spreobrnili, so, da bi oznaèili svojo neodvi- snost, prešli k fanatièno sovra`ni shizmi urad- nega islama Arabcev. Kar pa se zadeva kristjane, je bilo njihovo stanje, v trenutku islamske ofenzive, zelo te`ko. Malo veè kot pred stoletjem se je za- kljuèila grozna dominacija Vandalov, ki so iz Španije vdrli v rimsko Afriko, tako da so med drugim razdejali Avguštinov Hip. Av- guštin pa je umrl prav med obleganjem me- sta. Tako kot mnoga barbarska ljudstva so tudi Vandali sprejeli Evangelij, èeprav — v skladu z njihovim pravom — spreobrnitev ni bila osebna: poglavar je odloèal za celo ple- me. Vendar je bilo tako kot pri številnih dru- gih germanskih ljudstvih njihovo kršèanstvo ariansko (nasprotno od monofizitizma, ki je prevladoval v Egiptu: Sin je, v arianski ve- roizpovedi, podrejen Oèetu, Jezus ni bo`an- ske narave). Arianizem je bil hudo nasproten katolištvu tistih afriških provinc, pokornih Rimu, od tu izhaja veè kot stoletno vandal- sko opustošenje poprej obstojeèih kršèanskih skupnosti. Vendar to še ni bilo vse: od 4. stoletja na- prej so te pokrajine spoznale še eno fanatièno herezijo, in sicer donatizem. Donat je bil škof, ki se je uprl karta`anskemu metropolitu zatrjujoè, da je Cerkev rezervirana samo edi- nim upravièencem, izkljuèujoè torej grešnike, za katere ni bila sprejeta oprostitev. Ko so se prikazali Arabci, prihajajoè iz Egipta, Cerkev še ni zacelila vseh ran, ki so jih povzroèili Vandali in je še poznala notranjo gverilo donatizma. Poleg tega so katoliki pred- stavljali tanko plast mestne populacije latin- skega izvora, pogosto sestavljeno iz potomcev veteranov, ki jih je Rim namestil v kolonijah. Domaèe ljudstvo, ki je bilo komaj posuto s krš- èanstvom (ali pa se ga besede evangelija še sploh niso dotaknile, kot na skoraj celotnem podroèju, ki se je kasneje imenovalo Maroko, z izjemo kakšnega pristanišèa), je bilo priprav- ljeno sprejeti vabilo tistih ostalih semitov, ki so prihajali iz Arabije in ki so iz`arevali mo`- nost sanj, ki so jih gojili dlje èasa: ponovno vre- èi v morje tujce, ki so premagali Kartagino. Ko so mnogi latinski katoliki videli, da je nemo- goèe zaustaviti muslimanske horde, so se po- novno vkrcali proti Italiji. Mnogi pa so padli na obzidjih obleganih mest, ki so bila veèkrat zavzeta, ne samo zaradi izdaje Judov, ampak tudi latiniziranih Puncev in Berberov. Zgodilo se je torej, kar je bilo neizogibno: najprej Cirenajka, nato Tripolitanija, nato afriške province, Numidija in Mavritanija so padle v roke islama kot hiše iz kart. Ker tu- kaj, za razliko od Egipta, ni bilo dogovorov s kršèanskimi skupnostmi, je bilo mnogo kristjanov poklanih, tako se je njihovo število, ki je bilo `e tako zdesetkano zaradi masovne- ga izseljevanja in bitk, še bolj zmanjšalo. Pre- `iveli so bili omejeni na status drugorazred- nih ljudi in predvsem potlaèeni zaradi neu- smiljenih davkov, ki so bili še bolj krivièni od tistih, prav tako te`kih, ki jih je postavila bi- zantinska dr`avna blagajna, ker so bili v prid samih muslimanov.  # /  Spreobrniti se v novo vero je pomenilo po- stati dr`avljan z vsemi pravicami, imeti do- stop do vseh karier, ne veè plaèevati davke, temveè u`ivati v izsiljevanjih tistih, ki so os- tali kristjani (ali judi). V teh pogojih ne pre- seneèa, da je postala mno`ica odpadnikov tako velika, da je spravila v te`ave same mu- slimane, kajti vsak kristjan (ali jud) manj je bil en davkoplaèevalec manj. Tudi tu so se poleg tega premestile mno`ice arabskih pri- seljencev in je bila uvedena tista poroèna pra- vica, po kateri je vsak mešan zakon pomenil nove generacije muslimanov. Tudi sam od- por Berberov, èeprav je trajal zelo dolgo, je bil zlomljen, èetudi zgodovinarji pripovedu- jejo o kršèanskih plemenih, ki so se herojsko upirala v pušèavi veè generacij. Vendar se je na koncu spustila zavesa nad tiste kršèanske skupnosti. Tudi zaradi tega ne gre nikoli po- zabiti, da je islam ne samo vera, ampak naèin, ki ne obsega le vseh delov kulta, temveè vsak- danjega obstoja. Poleg tega pa, ker Koran ni prevedljiv, je moral vsakdo razumeti arabš- èino. Ta jezik je bil torej vsiljen ne samo ve- rujoèim v Alaha, ampak vsem — ne glede na njihovo vero –, ki so `iveli na tistih obmoèjih. In arabizacija je prej ali slej nujno pomenila tudi islamizacijo. To so torej zgodovinski razlogi popolnega izginotja (zadnji domaèi škofje, kot smo vi- deli, so bili okoli leta tisoè) kršèanstva v la- tinski Afriki. To je bila edina »konèna rešitev« v odnosu do verujoèih v Evangelij. V Egiptu pa je nezanemarljiv »ostanek« kršèanskega `iv- ljenja ostal med Kopti. Tudi v Aziji izginotje ni bilo popolno: sirijski monofiziti, libanonski maroniti, mezopotamski in perzijski nestor- janci (nato kaldejci), kavkaški Armenci so os- tali kristjani vse do danes. Tako kot je heroiè- no ostala zvesta Evangeliju (èeprav tudi tu v monofizitski verziji) Etiopija, ki se je znala ubraniti številnim poskusom nasilne islami- zacije, ki so se izvajali od severa, vzdol` Nila, ali iz vzhoda, prek Rdeèega morja. Med zgo- dovinarji se mnogo govori o koncu kršèanstva v sredozemski zahodni Afriki, vendar pa se pogosto popolnoma molèi o neupogljivi od- pornosti samega kršèanstva med revnimi, za- nièevanimi Etiopci (njihovo ime pomeni »opeèen obraz«), ki so sprejeli Evangelij in ga niso hoteli veè zapustiti. Vendar pa, èe vse to tvori zgodovinski ok- vir, ki ga lahko vsakdo ponovno sestavi, je ver- nik naprošen, da se oddalji od golih podat- kov in se vpraša o njihovem pomenu, o skriv- nosti Previdnosti. Èe gleda v tej perspektivi, se vpraša zakaj Muhammad? Zakaj pogosto na raèun kri`a tolikšen uspeh njegovega pol- meseca? Temu poskusu razumevanja se ne sme izogniti noben kristjan.  A" Plošèa, intarzija, druga polovica 8. st., Egipt, figov les in kost, 47.6 cm x 194.3 cm, Metropolitanski muzej, New York.