AKTUALNO VPRAŠANJE Mnoga trgovska, obrtna in gostinska podjetja nimajo svojih prostorov, zato iivijo v precejšnjih negotovostih, ker jim bodisi privatni lastnik bodisi hišni svet kadarkoli lahko odpove streho. V najbolj negotovem položaju so trgovska in obrtna podjetja nekaterih manj donosnih strok (špecerijska bi zelenjadna trgovina, storitvena obrt itd.), ki jih iz najetih prostorov često izpodrivajo podjetja, ki laže plačajo višjo najemnino, visoko nagrado ali nudijo razne proti-■sluge. Tako se je že marsikje zgodilo, da se je morala kaka trgovina ali obrtna delavnica umakniti drugemu, čeprav je bila tam potrošnikom nujno potrebna. Na Trgovinski zbornici smo se pozanimali, ali so predvideni kaki ukrepi, ki bi preprečili oziroma vsaj omejili te pojave. Zvedeli smo naslednje: Občinski ljudski odbori sestavljajo razporede lokalov glede na njihovo namembnost. Med prvimi je tak razpored sestavil ObLO Kranj. Ko bodo ti razporedi sestavljeni, bodo ljudski odbori sprejeli odloke o namembnosti posameznih lokalov. Odloki seveda ne bodo vplivali na lastništvo, vendar pa bodo smeli privabil lastniki bi hišni sveti oddajati v najem lokale le za tiste namene, za katere bo določal odlok. Lokala, ki bo spričo tamkajšnjih potreb potrošnikov namenjen, denimo, za špecerijsko prodajalno, ne bo moč oddati, na pr. trgovskemu podjetju z manufakturo, železnino itd. Te ukrepe, ki se pripravljajo, pozdravlja tudi širša javnost, ker bodo koristili tako prizadetim podjetjem kot potrošnikom. Z. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ŽE KOPICA NAGRAD ZA NAROČNIKE Se nekaj tednov, pa bo žreb iz vrst tistih naročnikov, ki bodo dotlej vplačali vsaj polletno na- mizni avtomatski telefonski apa* rat najnovejše izdelave; Restavracija »Jelen«, Kranj — stekle- LITO XI., ST. 11 — CENA DIN 1«. KRANJ, 10. FEBRUARJA 1958 ročnmo na »Glas Gorenjske« (300 din) izbral na tradicionalnem nagradnem žrebanju srečne dobitnike. MED GLAVNIMI DOBITKI STA KOLO IN RADIO APARAT 2e doslej pa so prispevala mnoga darila naslednja podjetja: »Klasje«, Kranj — vreča bele moke; »Iskra-«. Kranj — Ba- nico likerja in steklenico vina; »Vino«, Kranj — 10 steklenic vina; »Peko«, Tržič — en par moških čevljev; tovarna mila Oven, Kranj — 6 kg mila; Društve upokojencev, Kranj — steklenico likerja; »Gorenjka«, Kranj — en par otroških sandal in en par ženskih plesnih čevljev; »Predil-(Nadaljevanje na 5. str.) PRIPRAVE NA SKUPŠČINSKE VOLITVE II Po končanih kandidacijskih konierc ncah se te dni volivci spet sestajajo na J*orih, da končno odločijo o kandidatih. Prvi zbori volivcev so se začeli v jeseniški občini že 5. t. m. in se bodo končali konec tega tedna. Volivci 44. volilnega •kraja so dopolnili listo kandidacijske konference. 2ive razprave o komunalnih problemih. — Velika udeležba volivcev. Ze v sredo, 5. t. m. se je sestal prvi »bor volivcev na terenu Plavž na Jesenicah, da je dokončno razpravljal o predlaga, i iii kandidatih. Zbora se je udeležilo 290 volivcev V Četrtek, petek in soboto *»• bili zbori volivcev v vseh krajih jese-»iike občine. Na Javorniku je prišlo na «ti«r 208 volivcev, na Savi 164, v Koroški Beli 130, v Mojstrani 111, v Blejski Dobravi 100 itd. Povsod je bila udeležba znatno nad določenim minimalnim številom, potrebnim za sklepčnost. Dobra udeležba oa sedanjih, drugih zborih je delno uspeh aktivov v vaseh. Predvsem pa so, kot pravijo na Jesenicah, volivci pričakovali, da bodo na zbo- PRIZNANJA IN SPODBUDE Podeljene so bile Prešernove nagrade V soboto, dne 3. februarja, ob 11. uri Je bila na ObLO Kranj, ob priliki 109. obletnice smrti dr. Franceta Picšcina, prisrčna ilbveariost: vsakoletna podelitev Prešernovih nagrad in pohval najzaslužnejšim kulturno prosvetnim delavcem Iz kranjske občine. Slovesnosti se je udeležjl tudi predsednik ObLO Kranj Vinko lladner, ki je s kratkim uvodnim Kranja, član dramske sekcije DPD »Svoboda« Kranj-center. Kot bivši predsednik je dal tej sekciji trdno podobo, ob kateri so se razvile tud-i ostale sekcije prosvetnega društva. Druga nagrada je bila podeljena ravnatelju Prirodoslovne-ga muzeja v Ljubljani dr. Antonu Polen-cu iz Kranja, ki se je v preteklem letu odlikoval piedvsem kol predavatelj, po- 1'rešernovi nagrajenci: Tone liotko, član dramske sekcije DIM) »Svoboda« Kranj-center, dr. Anton Po lene, ravnatel| pi Irodoslovnc(|.i v Ljubljani tn kustos Me»tneg.i muzeja v Kranju, (ene Avguštin *«tovoiom po/diavil lctošn|e 1'ieseino Rtujra |enre in pojasnil pomen pode-Itftih, priznanj Med drugim je poud.i-•N. d« so naornde in pohvale le skromno *r"B.ni)i' (istim, ki so se i. nesebičnim ^ s po/11 •. i>\alnim delom na kulturno ^''•»Vetnem podnu' |\l v pieteklem letu P posebno odlikovati. Nagrade in po-■♦•le j,- razdelila predsednica Sveta r.n ^"»Kvcto in kulturo ohl.O Kranj, piol *«*h.i Zlrkelbech. *»di l«tOsn|A podelitev leti pi[,'liui| 'i* j« bila presoja kandidatov na •^•)*ncev povnern pravična Podeljen« P kMa In nagrade ia trinaj»t pohval. — ^~»» aagiado Ja prAjnl Tone Hotk<> ir Ijudno znanstveni pisatelj in znanstvenik na področju prirodoslovnih ved. — Tn*l jo nagrado pa |e prejel kustos Mest nega muzeja v Kranju Cene Avguštin. Pod njegovim vodstvom se je muzej po-vz|>el med najbolj obiskane tovrstne institucije v državi. Likovne razstave, ki jih prireja muzej, ko zabeležile od leta 1954 rekordni obisk, in sicer 300.000 obiskovalcev. Piešeinove pohvale p,i so piejeli: Mi lan Balista, Anton FriSkovec, Anton Jur-iič, BoltM Iglic, Anton Mušič, Bdo Ošabnik, Marica Podjed, Oašper Puhar, Amalija Svelj, Franc Tičar, Fraac In kar, Mik, Tvrdv in Gabrijel Vajt S. rih dobili konkretne odgovore na vrsto vprašanj o komunalnih problemih, ki so padla na 65% predvojne zmogljivosti, potrošnja kruha in peciva pa se je po- jih stavili odbornikom na prvih zborih večala za 380%. V zvezi s tem je nastal volivcev. Tej želji jeseniškim volivcem pa je bilo za zdaj le delno ustreženo, kajti odgovori še niso mogli biti konkretni za vsako vas, ker dohodki oziroma sredstva, ki bodo na razpolago, še niso zanesljivo znana. Na zborih volivcev 44. volilnega okraja za volitve v Republiški zbor, ki obsega del Jesenic in desni breg Save do Žirovnice, so volivci na sedanjih zborih dodatno predlagali za kandidata razen Dušana Stareta še Franca Trevna, predsednika ObLO Jesenice. Na zboru volivcev terena Središče na Jesenicah v četrtek, 6. t. m. zvečer, so volivci sprejeli za svoje kandidate za Republiški zbor Maksa Dimnika, strojnega tudi problem delovne sile v pekarskih obratih, ki je prav tako padla na 65% predvojnega stanja, to pa predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj. Volivci so na omenjenem zboru naro^-čili odbornikom ObLO, da te probleme sporočijo ljudskemu odboni. Prvi zbor volivcev za dokončno potrjevanje kandidatnih list v občini Kranj je bil v Tenetišah, in sicer v soboto zvečer. V občini Kranj bo samo na terenih in vaseh 42 zborov volivcev. Razen tega, seveda, bodo številni zbori volivcev proizvajalcev v gospodarskih organizacijah. Največ zborov je sklicanih za torek in sredo, 11. oziroma 12. t. m. Na željo volivcev so sklicatelji za sedanje, druge tehnika iz Železarne ter Berta Bruna, zbore, pripravili še več konkretnega gra- metalurškega tehnika, prav tako iz Železarne, za Zvezni zbor pa so potrdili kandidata Vinka Hafnerja, predsednika ObLO Kranj. Zbora volivcev se je udeležilo okrog 100 ljudi, ki so živahno razpravljali o številnih komunalnih in gospodarskih problemih jeseniške občine. V ospredju je bila preskrba Jesenic s kruhom, gradnja kopališča, problemi cen v trgovinah in drugo. Pred vojno je bilo na Jesenicah 12 pekarskih obratov, ki so dnevno spekli 1200—1500 kg kruha in 3—5 tisoč kosov raznega peciva. Po vojni se je število prebivalstva na Jesenicah znatno povečalo, število pekarskih obratov pa je padlo za polovico. Tako obratuje zdaj še 6 pekarn, ki morajo napoči dnevno 5—6 tisoč kg kruha in 11—12 tisoč kosov raznega peciva. Kapaciteta obratov je diva o perspektivnem planu in o komunalnih problemih posameznih vasi in naselij. Živahne priprave za druge zbore volivcev so tudi v Tržiču, Škofji Loki, v Železnikih, Radovljici, Bohinju in v drugih gorenjskih občinah. K. M. GORENJSKI MLADINI Jugoslovanska mladina se j« •bvezala na IV. kongresu, da be pomagala dograditi cesto Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba v letošnjem letu. Slovenska mladina prvič doživlja zvezno mladinsko akcijo na svojem terenu. Gorenjska mladina ne sme zaostajati za ostalo mladino Slovenije. Delovni pogoji so izredni: delovni čas 6 ur dnevno; delovna obleka in čevlji; organizirani bodo najrazličnejši tečaji, traktorski, avto-moto, orodjarski, skladiščni itd.; televizija in radio aparati bodo v vseh centrih brigad. Brigadno življenje vas bo navdušilo, spoznali boste jugoslovansko mladino in mladino drugih dežel. Mladina, spet te kličemo v ko-vačnico človeka! Prijave zbiramo vsak dan. OK LMS Kranj Stab MDB V.. J BORBA PROTI POLIOMYELITISU NA GORENJSKEM Tudi šolski otroci bodo cepljeni Najkasneje 17. t. m. bodo začeli cepiti proti otroški paralizi tudi šolarje I. in II. razreda Kot poročajo iz Sveta za zdravstvo pri OLO Kranj, je tudi drugo cepljenje predšolskih otrok proti poliomvelitisu zelo uspešno končano. Cepljeno je 96,5% predvidenih otrok. Ta visoka udeležba je velik uspeh zdrastvene službe in hkra- ti dokaz pravilnega razumevanja staršev za te preventivne ukrepe. Akcijo pa bodo še nadaljevali, da bo zajela tudi starejše otroke. Ze konec tega tedna ali najkasneje 17. t. m. (točneje bodo starši obveščeni po šolah) bodo začeli s cepljenjem otrok I. in II. razreda osnovnih šol. Prispevek staršev (600 din) bo enak kot pri cepljenju predšolskih otrok. K. M. nas razgovor Gorenjska mladina bo tudi šla na avlostrado »Z o 1. marca bo šla prva mladinska delovna brigada z Gorenjsko na avtostrado.« Tako nam jo povedal predsednik Okrajnega komiteja mladine Štefan Kadoič, ki smo ga zaprosili za razgovor 0 pripravah oziroma udeležbi gorenjske mladine na letošnji gradnji avtoceste Ljubljana— Zagreb. Gradnja te ceste bo namreč- letos osrednja delovna manifestacija vse mladine Jugoslavije. »Koliko mladine bo šlo z Gorenjske na avtostrado? < »Skupna letpi kakih «00 mladincev in mladink. S prvo brigado, ki bo šla v začetku marca, bi moralo iti 120 članov. Prva brigada bo skupno z drugimi iz raznih krajev opravljala pripravljalna dela. Postavljali bodo barako, kuhinjo in druge prostore za potrebe brigad.« -Kdaj so bodo začela glavna dela?« >.V /... e;i ,| , pni,1 Tako j<. predvideno.« »Od kje in kako (predvidevata dobiti toliko mladine? Imate pri tem težavo?« »•Morda bo za prvo brigado malo teže. Pozneje pa, zlasti ob šolskih počitnicah, mislimo, da ne bo težko. Mladina je na to pripravljena. Formirani so že štabi MDB (mladinskih delovnih brigad) po vseh občinah našega okraja. V Gorenji vasi, kot pravijo, je baje kakih 40 mladincev in mladink, ki nimajo zaposlitve in je možno, da se bodo pridružili tej akciji. V sporazumu s posredovalnicami za delo in organizacijami v večjih podjetjih bomo skušali pridobiti tudi delavsko mladino.« »Kakšni pa so pogoji za mladino?« »Stremimo za tem, da ne bi bili prizadeti, da bi se njihovi prejemki oziroma prihranki ne zmanjšali, če so že zdaj zaposleni. V glavnom pa računamo na nezaposlene. Na avtocesti bodo imeli možnost, da si pridobijo kvalifikacije. Po enomesečnem delu bo vsak lahko podpisal pogodbo za stalnega delavca. Tudi razvedrila in drugih izobraževalnih dejavnosti bo tam dovolj, kar bo omogočil zlasti 6-urni delovni čas- K. M. 99999445 1381 7Q KRANJ. 10. FEBRUARJA 195« PABERKI PO SVETU NAGRADA Reuterjev specialni servis je objavil, da »politični in ekonomski krogi v Zapadni Nemčiji predvidevajo, da bo kancler Konrad Adeanauer v letu 1958 zahteval od zapadnih zaveznikov, da Kruppo-vim tovarnam v Essenu dovolijo ponovno proizvajati jeklo in kopati premog.« Nemški mogotec Krupp, ki je v največji meri pripomogel k vzpostavljanju aem. nacističnega vojnega stroja, se je odpovedal proizvodnji jekla in kopanju premoga marca 1953, dve leti po izpustitvi iz ameriškega zapora za vojne zločince. Cenijo, da dosega višina kapitala, vloženega v njegovo jeklarsko in premogokopno industrijo milijardo 300 milij. DM. Ce bodo zavezniki tej zahtevi ugodili, bo to kaj čudna nagrada za sodelovanje z nacisti. Se več — Krupp bo spet imel v svojih rokah osnovne surovine za ponovno proizvajanje orožja in nekateri celo trdijo, da ga bo tudi proizvajal — tokrat za •borožene sile severnoatlantskega pakta. JEZIK in ZAUPANJE Državni sekretar za prosveto ZDA Marion Fal-son, je pred nedavnim kritiziral slabo znanje tujih jezikov v Ameriki. Po zadnjih podatkih se samo 15 odstotkov študentov v ZDA uči francoščino, španščino ali nemščino. Po mnenju državnega sekretarja za prosveto, pa se Američani ne bi smeli učiti samo teh jezikov, marveč tudi ruščino, kitajščino, japonščino, arabščino, turščino itd. Državni sekretar za prosveto je namreč mnenja, da si pridobi zaupanje ljudstev v svetu vsakdo, ki se nanje •brača v njihovem jeziku. Dejstva pa govorijo, da za zaupanje ni edini po-«oj znanje tujih jezikov, čeprav Američanom — kakor vsem »velikim« — res ne bi škodilo, če bi se jih nekoliko več in bolj učili. KORAJZA ali... »New York Herald Tribune je v predzadnji januarski številki priobčil med drugim tale odstavek: »Kot človek, hi zelo dobro ve, da bo njegova država postala radioaktivna puščava, če bi kdaj-koli prišlo do velike vojne, je kancler Adenauer res zelo hraber, ko obrača hrbet vsaki vrsti popuščanja.« S tem, da nikakor noče sprejeti ideje o razgovorih vzhodnih in zapadnih državnikov, bi lahko rekli, da je Adenauer prej trmoglav kot hraber. ZDRAVILO PROTI ZDRAVILU V neki ruski humoreski je zelo duhovito napisano, kako je nekdo v nekem obrambnem ministrstvu prodal najprej načrte za nov top, potem načrte za orožje, ki ta nov top popolnoma onemogoči, potem spet orožje, ki onemogoči to onemogočanje itd. Na to humoresko se človek spomni, ko prebira izjavo generala Johna Davyja na seji Odbora za oborožene sile Predstavniškega doma ZDA. Tam je namreč general izjavil, -da bo ameriška armada rerjetno imela projektil za boj proti projektilom že t letu 1962, če se bo pospešilo izpopolnjevanje »Zevsa.« Kaže, da vojaškim strokovnjakom res ne »manjkalo dela. LJUDJE IN DOGODKI KDO BO PLAČAL i bo ABC ODAJA CASOrTSfCO PODJoTJB »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BHZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 387 — TELEFON UPRAVI ST. 475 f TBKOCI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU »l-KB-l-Z-lM / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 100 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Ž« kake tri tedne traja ta apor. Dva zahodna zaveznika — Velika Britanija in Zahodna Nemčija — se nenehno prerekata o tem, koliko bo bonnska vlada prispevala k vzdrževanju britanskih čet na nemškem ozemlju. Ta spor resno maje temelje Atlantske skupnosti in je ena največjih razpok v zidu zahodne enotnosti. Angleži imajo na zahodnoncm-škem ozemlju še vedno blizu 65.000 vojakov. Njihove čete so tu še od minule vojne. Spremenile so le svojo -vlogo«: od okupacijskih so se spreobrnile v zavezniške. Dokler so bile okupacijske, so lahko tudi narekovale Zahodni Nemčiji, koliko je dolžna plačevati za njihovo vzdrževanje. Zdaj pa, ko so postale -zavezniške« in je Zahodna Vemčija postala suverena država, se o plačilu morajo pogajati i Bonnom, zahodnonemško prestolnico. Adenauerjeva vlada sicer želi obdržati britanske čete na svojem ozemlju (to je namreč v skladu s kanclerjevo politiko hladne vojne in zahodne trdnosti), ni pa zato pripravljena tudi nekaj žrtvovati iz lastnega žepa. Britancem pa se seveda zdi še bolj neumno, da pa bi morali zaradi tega odvezati svojo, napol prazno mošnjo. Ce že varujemo Zahodno Nemčijo s svojimi vojaki, potem naj Adenauer tudi nekaj plača za to — menijo v Londonu — ali pa naj pohiti z graditvijo lastne vojske. Toda Bonnu se očitno s tem ne mudi preveč. Nemci raje nalagajo denar drugje, kjer jim prinaša bogate dobičke — predvsem v razvijajočo se industrijo. Prav temu lahko tudi pripišemo tako nagli povojni gospodarski vzpon Zahodne Nemčije. Britancem se zdaj zato upravičeno upira, da bi še nadalje nosili vse breme vzdrževanja svojih čet na zahodnonemškem ozemlju na lastnih piečih. Ob svojih velikih gospodarskih težavah tako podpirajo bogatega KONRAD ADENAUER nemškega zaveznika, ki celo naduto odbija sleherni predlog za delitev vzdrževalnih stroškov. Spričo take Adenauerejve trmoglavosti v Londonu ne skrivajo namere, da v skrajnem primeru odpokličejo svoje čete. Kljub očitni grožnji pa ostajajo v Bon- nu ravnodušni: njim je glavno, da tukaj ostanejo Amerikanci. Kadar pa bodo dobili še raketno in najsodobnejše jedrsko orožje, jih najbrž tudi izguba 65.000 britanskih vojakov ne bo preveč pretresla. Vendar tudi Amerikanci in Francozi (ti imajo prav tako svoje čete v Zahodni Nemčiji) postavljajo podobne zahteve. Čeprav ne tako vztrajno kot Angleži. ZDA so pač gospodarsko na trdnejšem konju, Francozi pa imajo tod le simbolični kontingent vojske, medtem ko so glavnino čet že zdavnaj premestili v Alžir. Londonska občutljivost in vznemirljivost pa je bolj razumljiva, ker gospodarsko stoji Anglija na dokaj slabih nogah. Postavka 125 milijonov funtov šterlingov za vzdrževanje čet v Zahodni Nemčiji je kaj zajetna postavka v angleškem proračunu. Nemško odklonilno stališče jezi Britance tem bolj, ker ne zahtevajo povračila v celoti, ampak zgolj prispevek v višini 40 milij. funtov. Adenauerjeva vlada pa tudi tak znesek trdovratno odbija. Pač pa je te dni -milostno« ponudila v zamenjavo 100-milijonski brezobrestni kredit. V Londonu so to ponudbo užaljeno odklonili, ker menijo, da upravičeno zahtevajo povračilo stroškov za stvar, ki je koristila predvsem Nemčiji. S posojilom pa Bonn ne plačuje ničesar, saj ga bi v nekaj letih dobil v celoti povrnjenega. O britanskih četah v Zahodni Nemčiji in upravičenosti njihovega bivanja na tujem ozemlju bi seveda lahko še dosti razpravljali. Toda spor je bolj zanimiv zato, ker kaže, kako se je spremenil odnos sil v Zahodni Evropi. In tudi: kako je Nemcem v zadnjem času že zrasel greben. MARTIN TOMAZlC v nedeljo smo zabeležili DVE GLASBENI REVIJI NA JESENICAH Jesenice, 9. februarja. — Na vzpodbudo Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice, so se godbe in zbori kulturno prosvetnih društev občine Jesenice v zadnjih tednih pripravljali za nastop na javni glasbeni reviji v počastitev 109. obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna. Na sinoćnji reviji so nastopili instrumentalni sestavi, danes popoldne pa pevski zbori. Instrumentalni sestavi so se uvrstili takole: Godba na pihala Svobode Jesenice, dirigent Remi Noč, 131 točk, Orkester glasbene šole Jesenice, dirigent Rado Kleč, 124 točk, Orkester Svobode Ilrušica, Jože Zaje 123, Godba na pihala Svobode 2irovnica, Ludvik Lužnik 120, Tamburaški zbor obrtniškega društva Jesenice, France Dolenc 119, Godba na pihala Svobode Javornik, Aleš Bizjak 113, Godba na pihala Svobode Ilrušica, Štefan Prezelj 95. Na današnji reviji pa so nastopili štirje mešani in moški zbori. Uvrstili pa so se takole: Mešani zbor Svobode Jesenice, pevovodja Polde Ulaga 137 točk, Mladinski mešani zbor Svobode Breznica - Žirovnica (Polde Ulaga) 133 točk, Moški zbor Svobo-bode Jesenice (Polde Ulaga) 128 točk, Moški zbor Svobode Javornik (Polde Mojap) 126 točk, Mešani zbor prosvetnega društva Dovje (Ivo Ponikvar) 120 točk, Mladinski mešani zbor Svobode Hrušica (Janko Koblar) 116 točk, Moški zbor prosvetnega društva Dovje (Ivo Ponikvar) 111 točk, Moški zbor Svobode Kranjska gora (Alojz Plantav) 108 točk. Skupaj je na obeh revijah nastopilo nad 400 godbenikov m pevcev, poslušalo pa jih je okrog tisoč Jeseničanov in okoličanov. U. PREŠERNOVA PROSLAVA V KAMNIKU Kamnik, 9. februarja. Na kamniški gimnaziji je bila včeraj dopoldne Prešernova proslava z govorom, pevskimi solističnimi točkami in recitacijami Z. 0 PROGRAMSKI POLITIKI NAŠIH KINEMATOGRAFOV To pot spregovorimo o tem, kaj meni filmska publika o programski politiki naših kinematografov. V ta namen smo vprašali nekatere ljubitelje umetnosti, kaj menijo o filmih, ki jih gledajo v gorenjskih kinematografih. L. K., delavec Železarne Jesenice: -V zadregi sem, kajti nikdar se nisem poglabljal v filmsko umetnost, pa čeprav pogosto obiskujem kinu -Plavž« na Jesenicah. Kakšne filme rad gledam? Ne morem reči, da sem navdušen samo za eno /vrst, vendar rad gledam filme z napeto vsebino, pa tudi filmske komedije. V filmu iščem predvsem zdravega razvedrila. O programski politiki naših kinematografov nimam kakšnih posebnih graj niti pohval, vendar rnenim, dn bi morali imeti tisti, ki sestavljajo filmske sporede, pri izbiri filmov več kritične presoje.« Janko Krek, študent. Skoi.j i Loka: »Redno obi-skujem kino »Sora« v Skolji Loki, in lahko rečem, da smo v zadnjem času gledali filme po recpiu pol na pol; precej je še srbohrvatskih podnaslovov in če prištejom včasih prav nemogočo reprodukcijo iztro.šenih projektorjev, pa še težavo v zvezi z gradnjo nove dvorane, bi bil res skrajni čas, da bi pošteno pljunili v roke. V novi turistični sezoni bi morali dobiti novo dvorano s širokim platnom in seveda tudi kvalitetnejše filme. Kot študent pa si želim, da bi predavali samo kvalitetne filme in ne toliko kavbojk.« A. D., gospodinja, Tržič: -Pravzaprav sem s film skim sporedom našega kinematografa kar zadovoljna. Včasih sicer želim več pestrosti v filmskem sporedu (komedija, revijski film, drami?), vendar se program filmov dovolj hitro menja, da lahko prilagodim ogled filma svojemu okusu.« A. Z., Bled: -Na račun filmov, ki jih gledam, bi lahko povedal pivnekaloro pikro, seveda pri nekaterih filmih tudi s pohvalo ne bi smel varčevati. O sporedu blejskega in ostalih gorenjskih kinematografov pa menim, da bi morali izbiri filmov posvečati večjo pozornost. Distribucijska podjetja 11 rom po državi, in teh ni malo, slabih filmov ne bi mogla plasirati na trg, če bi jih kinematograf>k,i podjetja odklanjala.« PRVE SKUPŠČINE OBČINSKIH GASILSKIH ZVEZ NA GORENJSKEM V soboto zvečer je bila v Tržiču prva letošnja občinska gasilska skupščina na Gorenjskem kateri je poleg številnih delegatov gasilskih društev prisostvovalo tudi nekaj predstavnikov družbenih organizacij. V nedeljo dopoldne pa sta bili skupščini tudi na Jesenicah in v Radovljici. Vsem trem skupščinam je prisostvoval tudi predsednik OGZ za Gorenjsko Metod Ro-tar. Na skupščinah so v glavnem govorili o delu v društvih in občinskih gasilskih zvezah, o gradnji gasilskih domov, o strojnem parku, o finančnih problemih, o delu z mladino in o njenem vključevanju kakor tudi vključevanju žena v gasilska društva, o tečajih, o sanitetni službi itd. Povsod so izvolili tudi nove odbore in delegate za okrajno skupščino. —an NA.IZASLUZNI.ISI ODLIKOVANI Kranj, 9. februarja — V soboto zvečer je imelo AM društvo Kranj v restavraciji Iskra redni letni občni zbor, ki se ga je poleg 361 članov udeležilo tudi član Izvršnegn sveta Slovenije in predsednik I/I' Slovenije Mirko Goršič, predsednik AMZ Slovenije iqg. Vokoslav Jakopič in večje število oblastvenih, političnih in družbeno organizacijskih predstavnikov Gorenjske. Po izčrpnih poročilih upravnega odbora je sledila najbolj zanimiva točka dnevnoga reda — predvajanje ozkotračne-ga barvnega filma o delu društva v letu 1957. V filmu so bile zelo lepo prikazane dirke na Jezerskem, spoedwuy dirke v StraŽišču, parada Mladosti iz Kranja in drugo. Film je v koprodukciji z neko nemško firmo posnela propagandna komisija društva. Po predvajanju filma pa je pred :ednikAZM Slovenije izročil predsedniku društva Janko Hlebcu za njegovo delo plaketo — nagrado Narodne tehnike Jugoslavije -Moriš Kidrič«. Nato je predsednik društva podelil zlate znake AMZ Jugoslavije predsedniku ObLO Kranj Vinku Hafnet |ii in delovnima kolektivima Tiskanine in Iskre za nesebično pomoč, ki so jo dajali društvu za ftjojrov razvoj; podelil je še 24 značk ADM n.i| i služnujšim članom društva. .m WmH/Hm VOLIVCI V MOJSTRANI SO BILI SOGLASNI V četrtek je bil v Mojstrani zbor, na katerem so obravnavan gospodarsko poročilo ObLO Jesenice, nato pa poslušali poročil« delegatov kandidacijske konference o kandidatih za republiški in zvezni zbor. Nad 100 prisotnih volivcev je soglasno potrdilo kandidature tov. Vinka Hafnerja xa zvezni zbor in Maksa Dimnika ter Bertija Bruna za republiški zbor. Volivci so z zadovoljstvom sprejeli stališče krajevnega odbora, ki je poslal občini minimalne zahteve za komunalne gradnje v tekočem letu. Krajevni odbor ja namreč po temeljiti razpravi opustil štiri od skupno devetih zahtev, izraženih na zborih volivcev, zate pa zahteval izvršitev preostalih petih v letošnjem letu: kanalizacija Dovjega, ki se ob vsaki megli koplje v blatu,- dokončanje voda-vodne napeljave v Mojstrani, nadaljevanje del za elektrifikacije Radovne in dokončno ureditev upravnega poslopja v Mojstrani, ki že lep čas kazi središče vasi. Volivci upajo, da bo občina ta minimalni program v celoti izpolnila. J. S. ZBORI VOLIVCEV V KAMNIKU V kamniški občini so bili ta teden zbori volivcev v večini voliv-nib enot. Na njih so obravnavali predloge kandidatov, ki jih je sprejela kandidacijska konferenca. Volivci so sprejeli predloge in potrdili izbor kandidacijske komisije. Nato so volivci obravnavali gospodarske zadeve kamniške občine. Z. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV KAMNIK V soboto je bila v Kamniku ▼ veliki dvorani Kulturnega dona letna konferenca Zveze komunistov občine Kamnik. Poročilo e delu je imel sekretar Avguštin Lah, kot gosta pa sta govorila še tov. Janez Stanovnik in tov. Janez Nedog, tajnik okrajnega oa-bora SZDL. Navzoča je bila kan-didatinja za poslanca v republiški zbor tov. Ada Krivic. Po «e-vorih je bila izčrpna razprava a oblikah in programu dela ter aktualnih problemov komunistov, v kateri so sodelovali člani iz vsek osnovnih organizacij občine. Pri volitvah je bil izvoljen nov občinski komite in delegati za okraina konferenco. Za delegata za VIL kongres Zveze komunistov Juge-slavije je bil izvoljen Avguštin Lah. IIOI.ANDSKA NOVINARKA NA BLEDU Na Bled je prišla 7. t. m. ugledna holandska novinarka Petra de Boch-Lusting. V času njenega 7-dnevnega bivanja namerava obiskati tudi Gornjesavsko dolino, Re-hinj in druge turistične kraje Ge-renjske in jih preko tiska predstaviti bralcem llolandije. V Holna-diji je namreč precejšnje zanimanje za obisk v naše turistične kraje. K. M. V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA 109. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna in 80-letnico rojstva Ole-na Zupančiča, so v Ki,in ju počastili s slavnostno akademijo, ki je bila v petek, H. februarja ob 20. mi v l'i ešernovein glcdaliičn v Kranju. Kakor zadnji dve leh', tako ludi letošnji pi ircditclji DPR Svoboda Kian j-cenler, ni razočaral. Obiskovali i so po končani prireditvi zapuščali gledališko dvorano polni najpestrejših vtisov, ki jih more vzbuditi le dobra izbira in brezhibno izvajanje programa. 2e takoj uvodni del — referat prof. Marije Zagarjeve, je pritegnil pozornost občinstva, kajti snov, ki jo je govornica obravnavala, |o odpirala nove poglede v življenje m delo obeh umetnikov. Posebna privlačnost tega večera pa so bili nekateri odlomki I* Prešernovega /avl|eii|,i like Vašte-tove Visoka pesem. Z igro se igralci znova dokazali, da sloves, ki ga M/iv i dramsku seki Sve bode, ni le zlagano laskanje. Ob zaključku ia ena ugotovitev obi ,k .ik idellll |e, i ep:.iv |« bilo pmakovati lepo udeležbo, ja bil k,i| skromen /.nes /alostua ugotovitev! aa PRIDAVANJE \ v n si mcaii PD Jesenice propagira /anmni-nje do planinstva med občinstvom s predavanji, ki seznanjajo poslušalce z lepotami naših gma lako je v petek predaval na lesena ah uiednik lisla IM.iiiiii.n iz /agieb« tov. Petor Nučič v Delavskem domu U. KRANJ, 10. FEBRUARJA 1958 GIg? Gorenjske 3 Sklep o načelih In smernicah za razvoj trgovine Ze v prejšnji številki našega lista smo poročali o tem, da je Okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 4. tega meseca razpravljal in sklepal o nadaljnjem razvijanju trgovine v okraju, da bi zagotovil uresničenje resolucije Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne potrošnje. Na tej seji je po razpravi sprejel Okrajni ljudski odbor naslednji sklep o načelih in smernicah za razvoj trgovine: Povečanje zmogljivosti in izboljšanje tehnične opreme Okrajni ljudski odbor Kranj je na seji obeh zborov razpravljal o proole-mih trgovine in je pri tem ugotovil: 1. V primeri s potrebami proizvod-*' nje in potrošnje je trgovina doslej resno zaostajala, kar povzroča nesorazmernosti v gospodarskem razvoju okraja. 2. Sedanja organizacija trgovine ne ustreza zahtevam trga in so njene organizacijske oblike še vedno dokaj okorele, zmogljivost in tehnična oprema trgovine pa nezadostni. Trgovina sama pa tudi ljudski odbori so doslej kazali premajhen interes za razširjanje mreže poslovalnic in prodajnih enot. Raven kulturne postrežbe in poslovanja trgovine je še nezadostna, število posrednikov pa često preveliko, kar ima svoj vpliv tudi na stroške trgovine. 3. Problemu delovne sile v trgovini, zlasti dotoku novih in usposabljanju že zaposlenih kadrov je bila doslej posvečena premajhna skrb. Tudi sistem nagrajevanja v trgovini še ni zadosti učinkovit. 4. Ljudski odbori in politične organizacije so doslej premalo skrbele za razvijanje in utrjevanje organov delavskega samoupravljanja v trgovini in za povečanje družbene kontrole. Glede na navedena dejstva in ugotovitve sprejema okrajni ljudski odbor o nadaljnjem razvoju trgovine naslednja stališča: Organizacija trgovine Za izpopolnitev trgovskega omrežja na drobno morajo občinski ljudski odbori in že obstoječa trgovska ter proizvajalna podjetja organizirati vse možne oblike trgovskih poslovnih enot, pri čemer je potrebno upoštevati zlasti naslednje: — Razvijanje organizacijskih oblik trgovine ne sme biti šablonsko: V industrijskih centrih Kranj in Je- izločiti ter v različnih oblikah vključiti v obstoječe trgovsko omrežje. Hkrati bo treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvedbo te naloge; — maloprodajno omrežje naj se čimbolj usmeri na nabavo blaga neposredno od proizvodnje; s tem bo lahko izločena vrsta nepotrebnih posrednikov; obenem pa se bo zmanjšalo tudi število V prihodnjih letih naj bi vsaj v Kranju in na Jesenicah uredili tudi 50-dobnejše tržnice. ■enice bo treba ustanavljati predvsem veleblagovnice za industrijske izdelke in za živila vseh vrst; v večjih centrih je treba v skladu s potrebami razvijati tudi tip specializiranih trgovin. Poleg tega je treba razširiti izbiro živil tudi v obstoječih trgovinah z živili povsod tam, kjer so za to 'lani za dostni sanitarno-higienski pogoji. V manjših gospodarskih središčih je treba zagotoviti razvoj trgovin z mešanim blagOOO na drobno in jim omogočiti prodajo na debelo, da bodo lahko oskrbovale tudi male podeželske trgovino z vsem potrebnim blagom. — Ljudski odbori bodo na svojem območju podpirali odpiranje novih trgovskih obratov s strani vseh gospodarskih organizacij v državi, ki bi pokazale zanimanje za to; — v obstoječem trgovskem omrežju je treba popraviti sedanjo organizacijo tako, da bo poleg gospodarsko močnejših in dobro organiziranih trgovskih organizacij obstojalo tudi potrebno število samostojnih poslovnih enot, ki bodo dopolnjevale večja podjetja v Izbiri in kakovosti blaga, kvalitetni postrežbi itd.; vsako izkoriščanje monopolnega položaji v trgovini je treba preprečevati; — trgovine na drobno z industrijskim potrošnim blagom, ki so v sestavi kmetijskih zadrug, bo potrebno postopoma vseh tistih grosistov, ki za svoj obstoj nimajo ekonomskih pogojev; — pri uvajanju novih organizacijskih oblik trgovine v močnejših turističnih krajih je treba v bodoče upoštevati posebne zahteve turizma, predvsem pa sezono in večjo zahtevnost gostov. Zato bodo trgovska podjetja nujno morala začeti odpirati posebne sezonske trgovine in s tem zagotoviti ustrezno izbiro blaga za turističnega potrošnika. Povečanje zmogljivosti in izboljšanje opreme je osrednji problem trgovine, za njegovo rešitev pa morajo vsi prizadeti gospodarski činitelji, predvsem pa občine in same gospodarske organizacije, ukreniti naslednje: 1. Trgovsko omrežje se mora razširiti tako, da bo proizvodnji zagotovljena nemotena prodaja njenih proizvodov, hkrati pa bo prebivalstvo stalno in zadostno preskrbljeno z vsem razpoložljivim blagom, za kar je potrebno: — razširjati prodajno mrežo proizvodnih podjetij, prav tako pa tudi maloprodaje same; — postopno graditi nove ustrezne obrate, predvsem v večjih potrošnih centrih; — izkoristiti obstoječe trgovske lokale, ki se sedaj uporabljajo v druge namene; — obvezno graditi trgovske lokale v novih naseljih in večjih poslovnih ter drugih poslopjih, če to narekujejo potrebe; pri tem je treba onemogočiti odobritev investicijskih programov v primerih, kjer investitorji teh potreb ne bi upoštevali. 2. Omogočiti se mora izgradnja potrebnih skladiščnih prostorov: — z novogradnjo skladišč v večjih središčih okraja, upoštevajoč rentabilnost njihove izgradnje in uporabe; — z gradnjami manjših skladišč za manipulacijo kmetijskih pridelkov pri kmetijskih zadrugah in po potrebi skladišč za shranjevanje teh pridelkov pri kmetijskih proizvajalnih zvezah; — z ureditvijo priročnih skladišč na novograjenih tržnicah. 3. Za izboljšanje in pocenitev transporta si morajo grosistična podjetja nabaviti primerna težka vozila, zn prevoz hitro pokvarljivega blaga na dolgih relacijah, za hitro preskrbo turističnih krajev, bolnišnic, maloprodajnega omrežja in potrošnikov pa si mora trgovina nabaviti potrebno število lahkih vozil (kamionov, triciklov itd.). 4. Maloprodajno omrežje se mora postopoma opremiti z najnovejšimi tehničnimi pripomočki, ki naj omogočijo kulturno postrežbo, zmanjšanje okvar blaga, higieno v obratih in uvedbo moderne prodajne tehnike. Zato je treba v trgovini omogočiti nabavo: — hladilnih pultov in priročnih hladilnikov v vseh prodajalnah hitro pokvarljivih živil; — strojne opreme za manipulacijo blaga in druge operacije v trgovini; — embalaže za moderno in higiensko oakiranje blaga. 5. Nujno potrebno bo v naslednjih letih zgraditi nove tržnice na Jesenicah in v Kranju; v Tržiču, Skofji Loki in na Bledu pa jih rekonstruirati in pravilno opremiti s pokritimi prodajalni-mi lopami. 6. Vse novogradnje, rekonstrukcije obstoječih obratov in opremljanje novih kapacitet je treba izvajati v skladu z najsodobnejšimi zahtevami blagovnega prometa in gospodinjstev. Z občinskimi predpisi o namembni uporabi poslovnih prostorov se bo moralo onemogočiti prisilno izseljevanje trgovin posameznih strok v prostore, ki so zanje in za potrošnike neprimerni. S tem bo zagotovljena urejena preskrba posameznih potrošnih okolišev. Za lokale, ki so v zasebni lasti, je treba postopoma zagotoviti sredstva za njihov odkup. Istočasno je potrebno oroučiti tudi morebitni odkup tistega inventarja v trgovinah, ki bo lahko koristno služil daljši čas. 7. Trgovina sama ne bo zmogla velikih finančnih bremen, ki jih bo zahtevala njena obnova in nadaljnji razvoj. Zaradi tega ji bo potrebna znatna materialna pomoč, ki naj bi jo ljudski odbori dajali v naslednjem: — okrajni investijiski sklad naj vsako leto zagotovi del sredstev za gradnjo večjih trgovskih objektov, ki jih občinski skladi ne zmorejo; poleg tega pa se bodo morala podjetja v takih primerih udeleževati tudi natečajev splošnega in republiškega investicijskega sklada; — za gradnjo manjših trgovin, za transportna sredstva, manjše rekonstrukcije in nabavo druge opreme bodo morale občine poleg možnega finansi-ranja iz lastnih sredstev podjetij zagotoviti sredstva iz svojih investicijskih skladov; — izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih tržnic in sejmov ter njihove opreme bodo morale finansirati občine iz svojih proračunskih sredstev; — ureditev dogonskih mest za živino delovne storilnosti in kvalitete v postrežbi odjemalcev; — trgovini je treba zagotavljati dolgoročna posojila s čim nižjo obrestno mero in s takimi vračilnimi roki, ki jih trgovina zmore. 8. Potrebno bo, da investitorji ustanovijo interesne skupnosti v raznih zakonitih oblikah (konzorciji, skupne bodo finansirale KZ iz lastnih sredstev; — pri določanju pavšalnih obveznosti trgovin je potrebno, da občine upoštevajo stroko trgovine s tem, da se trgovinam z živili in kmetijskimi pridelki dajo potrebne olajšave z namenom, da te trgovine porabijo več sredstev za modernizacijo in nabavo opreme; pavšalne obveznosti, ki jih bodo občine določale trgovinam, bodo morale v vsakem primeru vzpodbudno vplivati na delo teh organizacij, na povečanje Spričo povečanja domače proizvodnje in vedno večjega uvoza blaga za široko potrošnjo je blaga naprodaj čedalje več. Tudi želje potrošnikov se večajo. Trgovina pa zaradi svoje nerazvitosti "še ni kos vsem nalogam. Na Gorenjskem primanjkuje tudi trgovin s tehničnimi predmeti. gradnje dveh ali več podjetij, pogodbe z industrijskimi podjetji pri gradnji prodajaln itd.). Vse trgovske gospodarske organizacije si bodo morale izdelati potrebne perspektivne programe svojega razvoja in v skladu s temi izdelati tudi potrebne investicijske programe. Občine pa bodo morale zagotoviti hitro reševanje problemov, ki bodo nastajali pri določanju lokacij, gradbenih dovoljenj in tako dalje. Tehnika trgovanja Tehnika prodaje blaga v trgovini na drobno zelo zaostaja za potrebami sodobnega gospodinjstva in novejšimi dognanji na tem področju. To izhaja iz slabe tehnične opremljenosti trgovin, pomanjkanja embalaže in iz nezadostnega poznavanja te tehnike. Da bi se odpravilo to zaostajanje in da bi se poslovanje trgovine prilagodilo potrebam delovnega človeka, je v trgovini treba začeti uvajati skladno z dvigom njene tehnične ravni: — v mestih prodaje z delno ali popolno samopostrežbo; — v novih rekonstruiranih obratih tip izložbene trgovine; — čimveč predpakiranega blaga v primerni embalaži; — v večjih centrih živilske blagovnice s široko izbiro vseh živil; — povsod, kjer je izvedljivo, dostavljanje blaga potrošnikom na dom, zlasti pa špecerijskega blaga, mleka, kruha, ozimnice in kurjave; — v vseh mestih in turističnih krajih poslovanje posameznih živilskih in drugih potrebnih trgovin preko celega dneva (non-stop trgovine), v določenih primerih pa tudi v nedeljah. Kadri in tarifna politika Vzporedno z razširjanjem maloprodajnega omrežja in njegovo modernizacijo ter za reševanje že obstoječih perečih problemov trg. kadra je potrebno, da si trgovina zagotovi znaten priliv novih kadrov ter da za nove naloge usposobi že zaposleno osebje. To bo možno doseči: — s povečanjem števila vajencev v vsakem letu, z možnostjo šolanja na vajenski šoli; — s priučevanjem potrebnega števila polkvalificiranih prodajalcev za stroke, v katerih je mogoče zaposlovati osebje s to kvalifikacijo; — z usposabljanjem kvalificiranih kadrov v poslovodski kader (visokokvalificiranih) s primernimi tečaji in z opravljanjem ustreznih izpitov; — z organizacijo seminarjev, predavanj in tečajev za spoznavanje sodobne tehnike trgovanja, blaga, sanitarno- Tržišče kmetijskih proizvodov Na tem področju morajo okrajni ljudski odbor, občine, zadružna zveza, zbornice in gospodarske organizacije izvesti naslednje organizacijske ukrepe: — pospeševati odkup kmetijskih pridelkov od kmetijskih zadrug kot osnovnih odkupovalcev, pri tem pa onemogočiti njihov izključni monopol s tem, da se proizvajalcem omogoči prodaja na sejmih, tržnicah in trgovskim ter proizvodnim gospodarskim organizacijam na njihovem sedežu; — poostriti kontrolo, da se onemogoči nakup kmetijskih pridelkov po trgovskih in proizvajalnih podjetjih neposredno pri individualnih proizvajalcih, hkrati pa preprečevati tudi formalen nakup po KZ, ko te izdajajo samo fakture, v resnici pa je odkup izvršen neposredno od proizvajalca; tam, kjer kmetijske zadruge niso sposobne opravljati dejanskega odkupa, je treba omogočiti, da se odkup izvaja preko odkupnih postaj odkupnih podjetij: — promet kmetijskih pridelkov od KZ naprej mora biti prost; — postopoma uvajati sistem sklepanja pogodb za nekatere kmetijske proizvode med individualnimi proizvajalci in proizvodnimi organizacijami z upoštevanjem razlik v kvaliteti; — organizirati v raznih oblikah ši- roko mrežo za zbiranje gozdnih sadežev (zbirna mesta) tako, da bo možno izkoristiti vse vire, ki za to obstoje v posameznih predelih okraja; — socialistična kmetijska posestva, posebno v okolici mest, naj usmerijo proizvodnjo na čim širše zadovoljevanje potreb tistih mest, na katera gravitirajo; skladno s tem bo nujno navajati posestva, prav tako pa tudi KZ, na neposredno prodajo svojih pridelkov na mestnih tržnicah, na ustanavljanje lastnih ali skupnih prodajaln, kjer bi se pokazali pogoji za to, ter na sklepanje dolgoročnih dobavnih pogodb z obstoječo trgovsko mrežo. higienskih predpisov, uporabo modernih tehničnih pripomočkov, učenje jezikov, nabavo potrebne literature za kadre itd. Organizatorji tega dela morajo biti Trgovinska zbornica in sama podjetja, pristojni upravni organi pa jim morajo dajati potrebno pomoč. Hkrati z izvajanjem navedenih ukrepov je potrebno v trgovini zagotoviti pravilno tarifno politiko, ki bi vzpodbujala predvsem same kadre k vključevanju v trgovino, preprečevala nadaljnjo fluktuacijo in nagibala osebje h kulturnemu odnosu do potrošnikov ter večji delovni storilnosti. Za izvajanje takšne tarifne politike je treba uvesti: — v trgovskih podjetjih, ki imajo v svojem sestavu prodajalne, nagrajevanje po delovnem učinku poslovnih enot; — v trgovskih podjetjih s popolnejšo delitvijo dela individualno nagrajevanje po prometu; — v trgovini s sadjem in zelenjavo procentni sistem. Končne določbe Perspektivni plani ljudskih odborov bodo predvideli — skladno z načeli in smernicami tega sklepa — obseg nalog za razdobje do leta 1961, letni družbeni plan pa posebej za vsako leto. Pristojni sveti ljudskih odborov bodo organizirali ustrezen sistem stalne kontrole izvajanja teh načel in nalog vsakoletnih planov ter čim pogosteje obveščali o tem svoje ljudske odbore. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 4 das Gwen§ske KRANJ, 1«. FEBRUARJA 1958 107 Ano je bilo še bolj sram. Zdaj, ko se je Košmelj domislil Borgelove snubitve, se je čutila dvakrat ponižano. Raznesel bo po Železnikih, da je Ana slednjič dobila moža, ki jo pred vsemi ponižuje in Španovi mu bodo radi postregli s podrobnostmi te možitve ... Dominik je nekaj dni hodil okrog, kakor bi bil sprt z vsemi. V vigencih je priganjal delavce, klel je zaradi vsake malenkosti, žebelj, na katerem je našel napako, je jezno vrgel po tleh in dva delavca, ki ju je zalotil da sta med delom kadila tobak, je pri priči odpustil. Stari Fulda in Miklavž, ki sta zdaj delala skupaj, sta mu nekoč, ko je rohnel po kovačnici naravnost povedala, da bosta šla delat k Alešu. »Pa pojdita takoj, pri tej priči!« je jezno zavpil Dominik. »Čemu čakata pri meni? Naj vaju že danes prevzame in,plača!« Stari Fulda je odložil kladivo. Počasi, previdno ga je prislonil k nakovalu in zavrnil Dominika: »Ne bo me konec, če bom nekaj tednov brez dela. Tvojega zmerjanja sem pa sit do grla, taki zelenci ne bodo kričali nad menoj.« Za njim je stric Miklavž odrinil klešče, v katerih je držal razbeljeni čajen in rekel: »Tudi meni je vseeno. Dovolj dolgo sem ti delal.« »Kar pojdita,« je srdito rekel Dominik, sam pograbil čajen s kleščami in poklical najbližjega fretarja, naj mu pomaga. Srdito je udrihal po cajnu, da so iskre odletavale na vse strani in med togotnim nabijanjem gledal kako sta oba stara kovača zapustila vigenc. »Ko bosta lačna, se bosta rada vrnila,« je rekel fretarju, mlademu fantu, ki je začudeno izpod obrvi škilil v gospodarja in hitel tolči, da bi ga še bolj ne razjezil. Dominik je skoval žebelj, nato pa spet vrgel kladivo. Šel je po kovačnici, se spcdtaknil ob kup cajnov in se znesel nad delavci, ki so jih pustili tam ležati. Jezilo ga je, da se je spri s starcema, saj je bil prepričan, da sta šla naravnost k »puklastemu Blažku« in da bo še danes ves trg govoril, kako ju je odslovil. Bil je tako razdražljiv in slabe volje, da so se ga delavci bali ogovarjati. Prejšnje čase je po končanem delu rad postal med njimi, z njimi vred je razdiral šale in se smejal. Poznali so ga kot trdega mojstra, ki pri delu ne prizanaša, toda bali se ga niso. Mlajši pomočniki so ga imeli celo rajši kot stare mojstre. Špan, Hetori ali Majdnik so vedno hodili po vigencih kot gospodje, od delavcev so zahtevali pokorščino in ponižnost. Dominik ponižnosti ni terjal. Kdor je pridno delal, mu je smel tudi katero reči. Zdaj pa se ni nikoli več smejal z njimi in revskal je za vsako malenkost, ki mu ni bila po volji. Tudi doma je bil surov, Ana se ga je izogibala in bila vesela, kadar se ni za prazen nič znašal po hiši. Ponoči ni mogel spati, zato je pogosto vstajal in delal v vigencih. Toda tudi pri delu ni strpel, šel je ven, stal ob vodi, kadil cigarete in gledal v temno gmoto gozdov. Misli so mu bile žolčne, zlobne in bolne. »Zakaj sem se gnal, če moram polovico izgubiti?« se je spraševal. Za trenutek se je spomnil, da je vse to vedel že vnaprej, toda mislil je, da bo drugače prišlo. Aleš je bil še tako mlad, čakala ga je vojaščina in ko bi se vrnil domov, bi se že nekako pobotala in delala skupaj. Zdaj pa je prišlo vse drugače. Dominik je z grenkobo v srcu mislil na vse, celo na Ano. Vzel jo je, da bi se dokopal do Gašperinovega premoženja. V takih trenutkih mu je prihajala na misel Bičkova Ppiona. Žejalo ga je po dekletovem objemu, tesnilo ga v prsih, da je počasi in hrope dihal. Zaradi Gašperinovega premoženja se je odpovedal dekletu, ki jo je imel edino na svetu rad! Zdaj pa .. . Bil je pijan od žalosti in jeze. Dolge ure je stal za vigenci in strmolel v črno vodo, na kateri so plesali odsevi ognjev i/ vigencev. Čutil je, da bi moral nekaj storiti, na nek način stresti s sebe breme, ki ga je težilo in mučilo, kakor bi bil na natezalnici. Potem je nekega dne videl Aleša, ki je prilezel s podstrešja zgornjega vigenca. Privlekel je ven zaboj, v katerem je bilo staro, polomljeno orodje. Najbrž ga je nameraval pregledati in popraviti, očividno se je resno pripravljal na čas, ko bo začel delati na svoj račun. Fant je naslonil zaboj na lestev, hkrati pa je hotel zapreti vratica v podstrešje. Toda zaboj je bil težak, potegnil ga je za seboj in Aleš je strmoglavil z lestve. Iz zaboja se je vsulo orodje, Aleš pa se je hitro pobral, zaklel, si nekajkrat pogladil tilnik in začel pobirati pokvarjene klešče. Dominik mu je privoščil nezgodo in je sam pri sebi rekel: Jeti - skrivnosten prebivalec azijskega velegorja Snežni človek igra ta m-ta m in pleše v krogu - Gol v višini 2000 metrov - Kaj so videli sovjetski raziskovalci v Pamirju Ko je šla angleška odprava maja 1953 na Mount Everest v Himalaji, se je med drugim mnogo govorilo in pisalo tudi o skrivnostnem snežnem človeku, ki so ga domačini in člani ekspedicije baje videli na nepristopnih bregovih visoko v gorovju. Pravzaprav pa je bil omenjen obstoj takega čudnega bitja že v letih 1951—52 v zvezi z ekspedicijo Erica Shiptona, ki je pripravila zmago nad Everestom. Bile so objavljene tudi nekatere fotografije, ki pa niso mnogo povedale. Shipton sam je izjavil, da je videl stopinje snežnega človeka, ki ga domačini v Nepalu imenujejo »Jeti«, v višini 4900 metrov. Pred kratkim pa je moskovski list »Komsomolskaja Pravda« zopet pisala o tem pojavu in omenja, da je prof. Pronin, član sovjetske ekspedicije na pogorje Pamir, ki je sestavni del himalajskega pogorja (in se nahaja na sovjetskem ozemlju), dne 10. avgusta lani srečal takega »snežnega človeka«. Pronin je dejal, da je opazoval snežnega človeka pet do osem minut. Prvi hip je mislil, da je to medved. Hodil je po dveh nogah, bil nekoliko pripog-njen, njegovo telo pa je bilo pokrito z gosto sivskasto dlako. Pozneje ga je videl še enkrat, toda takrat mu je hitro zginil izpred oči, verjetno v neko votlino. ZA RAZVEDRILO — Mama, ne jezi se. saj se grem si mu Hiiarija. — Vprašaš, če je moja žena ljubosumna? To jc le naša nova postrcžnua! Znana resnica je, da so med zdravniki strokovnjaki, ki z neverjetno finim čutom vedno in nenavadno hitro zadenejo pravo obolenje pri pacientu, med njimi so taki, ki prav intuitivno, z nekakšnim šestim čutom zadenejo vedno v črno in taki fenomeni niti niso tako zelo redki. Eden takih znanstvenikov je bil nedavno umrli dr. Ha-rold Beveridge Cushing, šef otroška bolnišnice v Montrealu. Ta uprav legendarna osebnost je imela dar intuitivne diagnoze. O njem pripoveduje njegov asistent naslednjo resnično dogodivščino: »V bolnišnico so pripeljali težko bolnega otroka — nujen primer. Ko sem otroka dvakrat sila natančno preiskal in končno z vsemi pripomočki dognal, da je moja prvotna diagnoza -davica — pravilna, sem odredil takoj prevoz v bolnišnico za infekcijske bolezni. Ko je rešilni voz že odpeljal, sem srečal šefa. »Ali ste imeli primer da-vice,« me je vprašal s popolno prepričljivostjo. »Da, toda kako...?« sem jecljal, »kako vendar ste mogli...?« »Videl sem voz, predno je odpeljal, pa AES&ULAPOVI DETEKTIVI sem vtaknil svoj nos noter. »Dišalo« je po difteriji.« O dr. Alvarezu, zdravniku takoime-novane Mayo-klinike, je bilo znano, da je pravi pravcati Sherlock Holmes med zdravniki. Nekoč so mu pokazali rentgenski posnetek prsnega koša brez vsakršnih pismenih pripomb, skratka torej fotografijo samo. Takoj, ko je posnetek pogledal, je začel: »To je prsni koš približno petdeset let stare ženske. Velika je, vitka, ljubi šport itd. ima več otrok. V svoji mladosti je prebolela težko tuberkulozo, enkrat pa pljučnico z empiemom. Tudi s konja je padla. Ima visok krvni pritisk in nekoliko poapnjenja. Boluje tudi včasih za artritisom. Rada je prejšnje čase hodila na lov.« Kako je vse to tako hitro razbral s preprostega rentgenskega posnetka, ne da bi imel kakršne koli pripomočke in ne da bi bil žensko poznal? Izkazalo se je, da je bilo vse natanko tako kot je povedal. Zadel je do pičice vse. Na vprašanje, kako je to mogoče, je razložil zadevo takole: »Po rahli senci dojk in drobcenih kosteh sem sklepal, da je to posnetek prsnega koša ženske. Po apnenju rebrnega hrustanca in po deformiranju dveh vratnih vretenc Ob vznožju ledenika Fedčenko na tem področju, je tudi več kirgiških vasi. Pronin dodaja, da so mu tudi prebivalci teh vasi izjavili, da na področju ledenika živi čudno bitje, ki je podobno človeku. Ta snežni človek, da je že večkrat ukradel to in ono stvar tamkajšnjim domačinom ter jo odnesel na skalnate vrhove. Nekoč je skriv- jejo, tudi druge odprave, ki bodo imele nalogo podrobno raziskati gorato področje, kjer je prof. Pronin v lanskem avgustu videl snežnega človeka. Iz glavnega mesta Nepala Katmandu tudi poročajo o podobni ekspediciji pod vodstvom bogatega lastnika petrolejskih vrelcev v Texasu, Thoma Slicka, ki bo skušala ujeti snežnega človeka. V ekspediciji bo tudi filmski operater, da bi to skrivnostno bitje posnel in iventuelno registriral njegove glasove. Omenimo naj še, da se je po izjavah Pronina, snežni človek, ki ga je on ?rečal, zatekel v ledeniške jame, ki pa so za človeka težko dostopne in zato ni bilo mogoče iti za njim. Sedaj bo pač treba počakati, kakšen bo uspeh omenjenih dveh ekspedicij. Snežni dovek »Jeti«, kakor izgleda po opisu očividcev nostno izginil pnevmatski čoln. ki ga je uporabljala Proninova odprava. Našli so ga 5 km daleč. Pisatelj Jean Marques-Riviere je tudi pisal o snežnem človeku. V nekem svojem spisu pravi, da je že okrog leta 1950 izvedel od romarjev v Bhutanu, ki so se vračali od nekega gorskega svetišča, o obstoju snežnega človeka. Baje so se z neko skupino »Jetijov« celo spopadli in pustili nekaj mrtvih. Pripovedovali so tudi o obredih snežnega človeka, ki so jih skrivaj opazovali. Na neki ledeni ploščadi je bilo kakih deset ali dvanajst »Jetijcv«, ki so se v sklenjenem krogu vrteli sem pa tja ob ritmu instrumentov podobnih zamorskim bobnom tam-tam. Ti romarji so dejali, da so snežni možje, ki so jih oni videli, mnogo višji kot običajno m da dosežejo tri in celo tri in pol metra višine, da so goli, pokriti z rdečkasto dlako, v obraz pa da malo spominjajo na opice, vendar pa da je izraz njihovega obraza melanholičen. Baje so jih slišali tudi govoriti in da jc njihova govorica podobna človeški. Član sovjetske geografske družbe prof. Korolev, ki je dolgo časa živel v Srednji Aziji in raziskoval področje visokega gorovja v zvezi z obstojem snežnega človeka, je prišel do zaključka, da to bitje res obstaja in da gre za »bitje med opico in človekom«. k;'t( rega živčni sistem je prav gotovo zelo razvit. Sovjetski biolog Urudson je pred nekaj tedni izjavil na moskovskem radiu, da bodo sovjetski znanstveniki skušali ujeti »Jetija«. da bi pojasnili njegovo skrivnost v okviru mednarodnega geofizičnega leta. V ta namen bodo poslali v kratkem v Pamir poleg znanstvenih odprav, ki tam že delu- sem sklepal, da jc njena starost nad štirideset, po dolžini prsnega koša, da je velika in vitka, ozki kot, ki ga tvorijo na koncu prsne kosti rebra s hrustancem, da je nežna. Po upadlih dojkah, da je imela več otrok. Zaceljene brazgotine na pljučih in na vratu so naznačevale prestano tuberkulozo, brazgotina ob enem od reber — to je na mestu, kjer so ji svojčas potaknili cevko do zbirališča gnoja — je dokazovala preboljeno pljučnico, velik levi srčni prekat ln rahlo poapnenj lok velike arterije (aorte) sta potrdila domnevo o visokem krvnem pritisku in lahnem poapnjenju žil in množico znakov za atritis sem našel na hrbtnih vretencih. Dvoje svinčenih zrne v muskulaturi na rami, oziroma na plečih, mi je dokazalo, da je bila svojčas zelo verjetno lovka, na lovu jo je celo doletela nesreča. Zaceljen zlom ključnice pa pri ženi, ki je tako navdušena za šport, kaze nedvomno na to, da je tudi jahala in padla s konja,« je zaključil dr. Alvarez svojo detektivsko logično sklepanje. Zanimivosti DEČEK S SRCEM NA DESNI STRANI Petnajstletni Stojan Jeremič iz vasi Gornji Mušič v zahodni Srbiji, ni vedel, da ima nenavaden organizem, dokler ni pred nedavnim prišel k zdravniku zaradi gripe. Pri rentgenskem pregledu je zdravnik ugotovil, da ima Jeremič srce na desni, jetra in slepo črevo pa na levi strani. Jeremič je sicer popolnoma normalno razvit in opravlja brez težav vsa kmečka dela. POZABILA JE KUHATI Neko londonsko sodišče je priznalo gospodinji Ellen Child nekaj nad pol milijona dinarjev odškodnine, ker je pozabila — kuhati. Pred letom jo je namreč povozil avto in pri tem je dobila lažje telesne poškodbe. Ko pa je okrevala — tako trdi — je popolnoma pozabila kuhati. Tožila je krivca njej v prid. MUZEJ ALKOHOLNIH PIJAČ Ta čuden muzej imajo v Parizu. V njem je 18.700 steklenic najrazličnejših alkoholnih pijač iz 163 dežel. Med največje zanimivosti tega muzeja sodi nekaj steklenic konjaka »Napoleon« iz leta 1811. Muzej so ustanovili pred štiridesetimi leti. SOVA JE POVZROČILA POL MILIJONA ŠKODE Cisto navadna sova je nedavno prekinila v Ljubljani osvetlitev, ustavila trolejbuse in tramvaje po ulicah, stroje po tovarnah in povzročila pol milijona dinarjev škode. Ptica se je namreč s svojimi krili zapletla med žice transformatorske postaje Kleče, ki napaja z električnim tokom Ljubljano in okolico. Nastal je kratek stik, ptica je poginila, Ljubljana pa je ostala okrog pol ure brez električnega toka. Vsakih sedem let Marija Bajželj iz Stražišča pri Kranju ima rada cvetje v svojem stanovanju. Najbolj pa ji je pri srcu bodeči kaktus. Seme te tropske rastline je dobila iz Sahare pred 17. leti. Bodeči kaktus je zelo čudna rastlina. Navadno ga vidimo le kot veliko, zeleno, bodečo jajčno kepo. Njegovo cvetje pa je velika redkost. Cvetovi se odpro le vsakih 7 ali 8 let. Tudi tokrat le po nekaj cvetov, ki vzdrže samo kak dan. Marija Bajželj pa je z njenim kaktusom po dolgih letih doživela nepričakovano botanično redkost. Dve rastlini te vrste sta nekega lepega dne odprli nič manj kot 56 cvetov — kot kaže slika. Čeprav so bili cvetovi na razpolago Številnim gledalcem Ln poznavalcem botanike Le dober dan. je bil* Marija kljub vsem zelo prijetno pre-senečena. K. M. kranj, 10. februarja 1958 ŽE KOPICA NAGRAD ZA NAROČNIKE Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Opazovano osebo, ki mi je v fcteksovi ambulanti vzela denarnico z dokumenti, pozivam, *• jo v izogib kazenskega prodna vrne vratarju »Inteksa«, Kranj. 189 Ušla sta 2 lovska psa z ime-*°m Žarko in Edo. Osebo, ki S je kaj znano, kje se nahajata, ■aprošam naj proti nagradi sporoči Mardan Matiji, Šenčur 41. 190 Prodam hišo, takoj vseljivo. - Kalvarija 28, Kranj. 191 Oddam sobo za šolsko leto l958 učitelju-ci, lahko tudi dija-fcu-inji, ki bi bil pripravljen polagati nižjemu šolniku pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku. 192 Poročila poslušajte vsak de-kvnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, &00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 °ri ter radijski dnevnik ob 19.30 "ri, ob nedeljah pa ob ob 6.05, 7-00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 Uri ter radijski dnevnik ob 19.30 *ri. Ponedeljek, 10. februarja *-05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 9-W Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov — II. 1010 Dopoldanski koncert komorne glasbe. Radijska šola za srednjo stopnjo — Marija Sircelj: V ritmu urinega tiktaka. 11.35 »Kar po domače-«. lž-30 Kmetijski nasveti — Mr. ph. Janez Kromar: Ali se pridelovanje zdravilnih in dišavnih rastlin izplača in katerih? 13.41 Narodne pesmi poje ženski vokalni kvartet. l4-0§ Radijska šola za višjo stopnjo — Aleksander Marodič: Upor na ladji St. Georg. Listi iz domače književnosti — Mihailo Lalič: Prekleti ne prihajajo v hiše. I6.10 Portreti slavnih pevcev — XVI. oddaja: baritonist Leonard Warren. Srečno vožnjo! (šoferjem na poti) ,8-00 Mladinska oddaja. "*-45 Radijska univerza — prof. Jože Goričar: Industrijska revolucija našega časa - I. <0.OQ Koncert Simfoničnega orkestra Jugoslovanske radiodifuzije. torek. 11. februarja 90§ Zabavni mozaik. 9-30 Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo. 11 00 V dunajski reduti pred 150. leti. '•30 Za dom in žene. l*-00 Slovenske narodne v priredbah Cirila Preglja, Nika Stritofa in Matije Tomca. 'S-30 Kmečka univerza — Ing. Franjo Lukman: Vpliv podnebja na proizvodnjo sadnih nasadov. 3-3| I\ster spored opernih me-lodij. *M Za otroka - Emma Brock-Milka Mirtič: Dobra stara Kristie. Potopisi in spomini — Lud-wig Zant: Richard Burton ■ roma v Medino in Meko. .'■00 Za ljubitelje in poznavalce. '•15 Ljubljenec publike Frank . Smatra. 8 00 Športni tednik. '•30 Iz zakladnici! jugoslovan- . skih samospevov. 8Vr> Domače aktualnosti. ^•00 Najboljši jugoslov. zbori k vam pojo. "•30 Radijska igra —- Balzac-Gundcrmann: Odpustljivl v greh. •15 Za prijat.el je jaza. SREDA, 12. FEBRUARJA ^5 Pisana naleta. 900 l»n>t. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. .45 Operetni napevi. Trgovsko podjetje Lesce — sprejme mlajšega moškega de-i-lavca — pomožnega skladiščnika. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. 193 Opozarjam vsakogar, ki bi še govooril o meni Planinšek Tončki in Ilenič Jožetu neresnične govorice, da bom zoper vsakogar zahtevala sodni postopek. Planinšek Tončka. 194 Prodam prvovrstno vrtno seno, otavo in lucerno. — Slane, Preddvor. 166 Za delo v skladišča z železom sprejmemo delavce-težake. Plača po 52 din na uro. Javite se v skladišču »Metalka«, Ljubljana, Titova 33 na dvorišču »Globus-Spedicije«. 180 »Remont čevljarskih strojev«, Kranj, sprejme: varilca za elek-tro in avtogensko varenje, 3 samostojne strojne ključavničarje. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 181 16.00 Koncert po željah. 17.15 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Glasba narodov sveta — V. Peru. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Figaro — skupen lik skladateljev Rossinija in Mozarta (operna oddaja s komentarjem). 22.15 »Pozdrav iz Leipziga« (plesni orkester Kurt Hen-kels). ČETRTEK, 13. FEBRUARJA STROJEPISNI TEČAJI — ZAČETNI IN NADALJEVALNI — začetek pouka v ponedeljek, dne 10. februarja. Informacije osebno ali telefonično na Ekonomski srednji šoli v Kranju, Tomšičeva 14, telefon 560. Ravnateljstvo 10 w Dopoldanski koncert. •35 Radijska šola za višjo stopnjo — Aleksander Marodič: j. Upor na ladji St. Georg. •30 Kmetijski nasveti — Ing. Maks Ilesic: ("'ebelarjevi IjL popotni vtisi — II. Pesmi ln plesi jugoslovan- • skih narodov. Radijska šola za srednjo stopnjd — Marija Sircelj' V ritmu urinega tiktaka. 8.05 Naši amaterski zbori pojo. 9.00 Iz skladateljske popotne torbe. 11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov. 11.30 Cicibanom — dober dan! (Vera Albreht: Babica in njeni štirje vnučki). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmečka univerza — Jože Novak: Aktualno vprašanja slovenskega trsničar-stva 12.40 Igra Kmečka ' godba. 13.30 Popoldanski divertimento. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Saki: Vznemirljevalna kura 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 17.15 Čajanka v londonskem klubu »Edmundo Ros« — v ritmu calvpsa. 18.00 Radijska univerza: Industrijska televizija. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranje-politični pregled. 20.05 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Veseli večer z Boccacciom. petek, 14. februarja 8.05 Orkestralna matineja. 9.00 Radijski roman — Rogel Vailland: 325.000 frankov. 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe. 11.30 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nusveti — Ing. Rado Sturm: Obrezovanje rodovitnega sadnega drevja 13.15 Od arije do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jovita Podgornik: Vesele pesmice na obisku. 15.40 Iz svetovne književnosti — Bruno Brehm: Skok v negotovost. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Črnski pevec Billy Eck-stino. 20.30 Karnevalska noč (glasbena oddaja s komentarjem). 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 15. FEBRUARJA 8.05 Lepe melodije — znani napevi. 8.35 Slovenske zborovne skladbe in samospevi. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jovita Podgornik: Vesele pesmice na obisku. 11.00 Pionirski tednik. 12.00 Opoklanski spored opernih melodij. 12.30 Kmečka univerza — Dr. Janko Koren: Vzrejne bolezni kokoši. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganko. 13.00 Okno v svet: Volitve v sistemu meščanske demokracije. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. 22.15 Oddaja za naše izseljence. »STORŽlC« KRANJ: 10. februarja ameriški barvni cinemasco-pe film s stereofonskim zvokom »ZLOMLJENO KOPJE«. 11. februarja ameriški film »SKOZI PEKEL«. 13. februarja francoski barvni cinemaseope film »JE ŠE PROSTOR ZA ENEGA«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 11. februarja ob 19. uri amer. film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. »SVOBODA« STRAZlSCE: 12. februarja ob 19. uri amer. film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. »RADIO«. JESENICE: 10. in 11. februarja ameriški film »NAPADALCI«. Od 12. do 14. februarja amer. barvni film »DVA TEDNA LJUBEZNI«. »PLAVŽ« JESENICE: 10. in 11. februarja amer. film »NA ROBU PLOČNIKA«. 13. in 14. februarja amer. barvni film »NAPADALCI«. ŽIROVNICA: 12. febr. ameriški film »NA ROBU PLOČNIKA«. DOVJE MOJSTRANA: 12. februarja amer. barvni film »NAPADALCI«. KOROŠKA BELA: 10. febr. amer. film »NA ROBU PLOČNIKA«. BLED: 10. febr. amer. barvni kavbojski film »DIVJA LETA«. OD 11. do 13. febr. češki film »VEST«. V ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 11. in 12. febr. ameriški vojni film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. V torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri. «PRESERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ V torek 11. februarja ob 20. uri Hodžič »VSI SMO SAMO LJUDJE« (komedija v treh dejanjih). — Gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. — Izven. V četrtek 13. februarja ob 16. uri Stuart Oliver »ČUDOVITE PUSTOLOVŠČINE«. Zaključna predstava za tovarno »ISKRA«, Kranj. (Nadaljevanj« s L strani) niča«, Begunje — 2 kg volne; »Odeja«, Skofja Loka — prešito odejo; Kmetijska zadruga Skofja Loka — hleb sira; »Oprema«, Kranj — garnituro kuhinjskega pribora; Tovarna nogavic Lesce — 2 para perlon nogavic; trgovina »Pri Kranjcu«, Kranj — moško srajco; Jenko Alojz, dež-nikar, Kranj — damski dežnik; trgovsko podjetje »Elita«, Kranj — termo-steklenico in dva črnilnika; Tovarna kos in srpov, Tržič — garnituro poljedelskega orodja in garnituro ročnega orodja; Restavracija in prenočišče »Pri Pošti«, Tržič — steklenico likerja; »Železnina«, Radovljica — vinski servis; »Tapetništvo«, Radovljica — blazino za stol; hotel »Grajski dvor«, Radovljica — steklenico fruško-gorskega bisera; gostinsko podjetje »Turist«, Lesce — steklenico likerja; gostilna »Potočnik«, Bistrica — liter žganja; gostilna »Marinšek«, Naklo — steklenico likerja: mesarsko podjetje Naklo — 15 klobas; Gorenjska oblačil-nica, Kranj — vetrni jopič; »Kurivo«, Kranj tono velenjskega premoga; hotel »Evropa«, Kranj — 2 steklenici vina (bakarska vodica); Brivsko-frizerski salon, Kranj — 2 hladni ondulaciji: Mestna slaščičarna, Kranj — torto; trgovsko podjetje »Izbira«. Kranj — 2 steklenici desertnoga vina; pilama »Triglav«, Tržič — 2 kom. ploščatih pil in eno tri-oglato pilo; Ivan Pirnat, Zlato NAS NAROČNIK PREJEL ZAVAROVALNINO Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, nas je obvestil, da je nakazal naročniku »Glasa Gorenjske« tovarišu Antonu Rezarju iz Sebenj pri Križah 5000 dinarjev kot odškodni-no-akontacijo za 25 % trajno invalidnost. Vse naročnike »Glasa Gorenjske« opozarjamo, da so zavarovani, če imajo vplačano vsaj mesečno naročnino (50 din) vnaprej; za primer smrtne nezgode za 20.000 dinarjev; za primer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinarjev. nje 50, navadno korenje 20 do 25, čebula 55—70, kisla repa 25 do 28, sladka repa 8, kislo zelje 40, pesa 40, redkev 15, jabolka 100 din kg; motovileč 30, radič 30, špinača 25—30 din merica, endivija 70 din kg, zaseka 350 din kg, skuta 80—90 din kg, surovo maslo 480 din kg, mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, jajca 20—24 din kom., kokoši 500 din kom., zajci 270-700 din kom., česen 4—10 din kom., por 10—15 din kom., zelena 20 din kom., hren 10—15 din komad. polje, Kranj - mizo s predalom; gostinsko podjetje »Stari Maver« — eno steklenico likerja in eno steklenico vina; Steklarstvo Kranj — stensko ogledalo; Zadružna mlekarna Cirče — 1 blok trapist sira; »Planika«, Kranj — en par ženskih čevljev in en par otroških čevljev; Mestna klavni-nica Kranj — salamo; Kos Anton, mizar, Klane - Kranj — kuhinjski stol; Trgovina Straži-šče (Pri Omanu) — 2 kg jajčnih testenin, steklenico likerja in 1 dozo marmelade; Trgovsko podjetje »Postrežba«, Kranj — steklenico likerja; Trgovsko podjetje »Gorenje«, Kranj — blago za moške hlače (kamgarn); Rudolf Hlebš, Steklarstvo, Kranj — stensko ogledalo. Dobitke zbiramo še v februarju. Podjetja vabimo, da sodelujejo v našem nagradnem natečaju. Uredništvo in uprava PREMALO SODELOVANJA V preteklih dneh je imel občni zbor TVD »Partizan« iz Tržiča. V polno zasedeni dvorani je dosedanji predsednik tov. Markelj lepo prikazal delo upravnega odbora v pretekli sezoni. Delo odbora je bilo razgibano zlasti v gradbeni dejavnosti, saj so si z majhnimi sredstvi zgradili lepo telovadišče, igrišče za odbojko in mali rokomet. Tržiški Partizan šteje danes 385 članov. Med letom so priredili več telovadnih akademij in javnih nastopov, sodelovali so na I. festivalu Slovenske telesne kulture in II. Gimnaestradi v Zagrebu. Poleg orodne telovadbe ima tržiški Partizan še odbojkarsko, rokometno in druge sekcije. Izmed teh so bili najuspešnejši rokome-taši, saj so zasedli drugo mesto v gorenjski podzvezi, pionirji pa so postali prvaki Gorenjske. Formirali so tudi žensko ekipo, ki pa se bo vključila v redno tekmovanje šele spomladi. V razpravi se je pokazlo, da je v društvu vse premalo strokovnega kadra. Opaziti je, da nekatera podjetja v Tržiču nimajo pravilnega razumevanja do telesne kulture, ter gledajo vso stvar le bolj enostransko. Vsekakor pa bo moralo društvo v svoje vrste pritegniti čimveč prebivalstva, predvsem mladine, in poskrbeti tudi za še večji kvalitetni napredek svojih članov. M. 2. SKRB ZA MLADINO AMD Podnart je na eni zadnjih sej sklenil, da bo v prihodnosti predvsem posvečal pozornost vzgoji mladine. Zato imajo v tem mesecu starejši in izkušeni člani AMD Podnart po osnovnih šolah bližnje okolice predavanja o cestno-prometnih predpisih z namenom, da bi seznanili z njimi najmlajše zato, da bi se znali ogniti nepotrebnim prometnim nesrečam. Vsekakor je sklep, ki ga je sprejelo A.MD Podnart, vreden vsega priznanja in prav bi bilo, če bi tudi vsa ostala Avto-moto društva organizirala na svojih področjih podobna predavanja. C. R. NA POTI K VRHU Pregled desetorice gorenjskih plavalcev za leto 1957 V kranju V petek smo na kranjskem živilskem trgu zabeležili naslednje cene: ajdova moka 70, koruzni zdrob 60, kaša 80, ješprenj 60 do 70, krma za kokoši 35—40, fižol 60—70, koruza 35—40, oves 25, šalotka 50 din liter; kolerabe 25 do 30, krompir 10, rdeče kore- GIBANJE PREBIVALSTVA V TRŽIČU Poročili so se: Franc Godnov. tovarniški delavec iz Grahovš 14 in Marija Razumič, tovarniška delavka iz Tržiča, Trg Svobode 16: Karel Mihelič, tovarniški delavec, Zgornje Veterno 5 in Cvetka Pavlin, kuharica iz Golnika. 46. ODKUPUJEMO steklenice od piva, slatin, sifona, šampanjca in penečih vin, predvsem pa »BORDO LITERSKE STEKLENICE« — kom. a 20 din na naših skladiščih v Kranju, Škof ji Loki in Tržiču. VEČJE KOLIČINE PREVZAMEMO NA DOMU! Kličite telefon: Kranj 336 Škofja Loka 326 Tržič 272 „VIN0 KRANJ" SPREJMEMO TAKOJ 2 KVALIFICIRANI TRGOVSKI MOČI Ponudbe pošljite na upravo ELEKTROTEHNIČNEGA PODJETJA KRANJ Trgovinska zbornica za okraj Kranj razpisuje mesto tajnika strokovnih odsekov (komercialista). Pogoji: dovršena ekonomska srednja ali njej enaka šola ali trgovska nadaljevalna šola z večletno prakso v trgovini. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na tajništvo Trgovinske zbornice, Kranj, Prešernova ulica 10/11. Kritičen pregled uspehov in neuspehov plavalnega športa na Gorenjskem, je postal že tradicionalen. Letos že tretjič objavljamo desetorice najboljših gorenjskih plavalcev, pri čemer je razveseljivo dejstvo, da so z redkimi izjemami rezultati desetoric vsako leto boljši. Rezultati, ki so jih dosegli plavalci v preteklem letu nam dajejo upanje, da bo Gorenjska v novi plavalni sezoni lahko dosegala še pomembnejše rezultate. V 1957. letu tekmovalci niso le dokazali, da nosijo upravičeno naslov najboljših v Sloveniji, marveč so z uspehom posegli v borbo tudi z najboljšimi plavalci v Jugoslaviji. Seveda so v to borbo posegli le tekmovalci kranjskega Triglava, vendar pa ne smemo prezreti velikega napredka, ki ga je pokazal tudi PK Prešeren iz Radovljice. Moški so letos dosegli vsekakor boljše rezultate kot ženske. Brinovec, Košnik, Zrimšek in Kocmur sodijo danes v elito jugoslovanskih plavalcev. Vendar napredek, ki je dosežen v moških disciplinah, ni vezan samo za ta štiri imena, saj je še vrsto plavalcev (Peter Brinovec, Cilenšek, Dobro-voljc, Gatej, Peternelj itd.), ki so danes sicer še v senci prvakov, toda od njih v prihodnosti lahko pričakujemo marsikaj. Med člani so povprečki rezultatov z izjemo v eni disciplini boljši kot v preteklem letu. Razen tega pa so bili na vseh progah prostega sloga zboljšani slovenski rekordi, Lado Brinovec pa je izboljšal tudi tri državne rekorde. 1500 m prosto: t. Lado Brinovec (T) 19:04,4 2. Saša Košnik (T) 19:57,1 3. Lado Zrimšek (T) 21:21,9 4. Lojze Cilenšek (P) 22:11,G 5. Peter Brinovec (T) 22:18 6 6. Franc Gatej (T) 22:51,1 7. Drago Petrič (T) 23:41,3 8. Peter Čolnar (T) 23:53,1 9. Mile Veličkovič (T) 24:56,8 10. Poldič Mavec (P) 26:03,1 1956 1957 22:37,9 Rezultat, ki ga je dosegel Lado Brinovec, ga uvršča na 12. mesto v Evropi. To je vsekakor najboljši rezultat, ki ga je kdajkoli dosegel kdo izmed gorenjskih tekmovalcev. Skoraj nič manjši napredek kot Brinovec je pokazal tudi Saša Košnik, ki je bil v zadnji tekmovalni sezoni v odlični formi. Od ostalih tekmovalcev največ pričakujemo od Petra Brinovca, Gateja in Cilenška. Peter jo s svojim rezultatom dokazal, da hoče iti po stopinjah svojega starejšega brata, kar mu ho vse- kakor lahko uspelo, če bo na treningih tako marljiv kot je Lado. Cilenšek in Gatej sta še zelo mlada tekmovalca in prav gotovo še nista rekla zadnje besede. Ostali tekmovalci niso dolgopro-gaši, zato tudi od njih ni pričakovati večjega napredka. Pripomniti pa moramo, da to disciplino t tekmovalni sezoni vsak tekmovalec odplava le dvakrat in da zato klubi ne vzgajajo tekmovalcev dovolj načrtno. V letu 1956 sploh ni bilo 10 tekmovalcev na tej progi, zato lahko primerjamo le povprečke petorice najboljših — 1956. leta 21:53,27, 1957. leta pa 20:58,36. To se pravi, da je vsak tekmovalec prve petorice izboljšal svoj rezultat skoraj za celo minuto. (Se nadaljuje MALOMARNA SLOVENŠČINA Pred kratkim sem si na Bledu ogledal filmsko dramo NA-NA. posneto po istomenskem Balzacovem romanu v franco-sko-i talijanski koprodukciji. — Film na zelo prepričljiv način pronica v problematiko življenja in v odnose med ljudmi. Zares, dober umetniški film. vreden, da si ga ogledamo! — Spremno slov. besedilo k filmu pa zasluži vso grajo. Tako izmaličenega in ponarejenega materinega jezika doslej še nisem bral. Tistega iz predlanskega »Voznega reda« ne moremo primerjati z njim, tako je slab. Očitne slovniške napake kar bodejo v oči. Po dvorani je bilo večkrat slišati šušljanje in razne opombe. To dokazuje, da gledalcem tudi ni vseeno, kaj be-r6. Slog je bil včasih do skrajnosti ponarejen in smešen. Vrstni red besed se je pogosto docela ujemal s srbohrvatskim, ki je tudi pojasnjeval izvirni dialog. Precej besed prevajalec sploh ni poslovenil, temveč je uporabljal kar srbohrvatske izposojenko. Naj bo prevajalec kdorkoli že — tako besedilo našemu jeziku ni v okras. Film je preskrbelo podjetje ZETA-film. Pohvale vredno je, da ga je opremilo tudi s slovenskim besedilom, toda slaba slovi osčina nikakor ne more opravičiti takega prizadevanja. -jb KRANJ, 10. FEBRUARJA 1958 I. MEDNARODNE SANKASKE TEKME NA BLEDU VELIK USPEH MŠIH TEKMOVALCEV Pokal Slovenije ostal doma Bled, 9. februarja — Po uspešnih treningih v petek, se je tukaj včeraj začelo prvo mednarodno sankaško tekmovanje za pokal Slovenije. Kljub močni odjugi je tekmovanje potekalo nemoteno in prireditelji so z organizacijo tega tekmovanja lepo uspeli. Prvi tekmovalci so se spustili po progi že ob devetih dopoldne, tekmovanje pa se je nadaljevalo do tretje ure popoldne. V tem času • so se tekmovalci spustili po progi dvakrat. Pri prvi vožnji je startalo 18 tega lepega zimskega športa. Leta 1957 smo ustanovili tudi mednarodno sankaško zvezo, ki ima sedaj 18 aktivnih članic«. O tekmovanju na Bledu je g. Isaticsh dejal, da bi bilo potrebno v bodoče tekmovalno progo še razširiti posebno na ovinkih, kar bi veliko pripomoglo k varnosti tekmovalcev. Poleg tega je dejal: »Ce bo proga na Bledu do leta 1961 tako pripravljena, bomo morda videli na Bledu revijo najboljših sankačev na petem svetovnem prvenstvu.« prvakinja Marie Isser, ki je prevozila progo v času 1:06, 2. Helena Boether 1:08,4, 3. Sieglinde Profantor 1:08,6, četrto mesto si dele jugoslovanki Silva Debeljak in Julka Kusterle z Avstrijko Grebitschitscher s časom 1:09,0. Med člani je bil najhitrejši av-strijec Fritz Dutschnig 1:04,4. 2. Gottfried Forster 1:04,4, 3. Tomislav Polka 1:04,4, 4. Stane Horvat 1:04,4, 5. Štefan Bohinc 1:05,2. Prvpplasirani tekmovalci so zaradi enakih časov prevozili progo še enkrat, da so prireditelji lahko določili končen plasman. Zmagal je Dutschnig. Rekord proge sta postavila brata Milan in Julij Ulčar s časom 1:03,0. Zanimivo je, da je prvih trideset tekmovalcev prispelo na cilj le s šestimi sekundami razlike, kar govori o precejšnji izenačenosti tekmovalcev. Tekmovanje si je ogledalo precejšnje število ljudi, tako domačinov kot tudi gostov. Nedvomno pa bi bil obisk še večji, če bi bilo vreme boljše. Žičnica, ki vodi od vznožja severnega dela Straže do starta je ves čas tekmovanja delovala brezhibno. Prireditelji, člani sankaškega odbora Kranj so pohvalili požrtvovalnost delavcev Komunale Bled, uslužbencev občine, ki so ves čas skrbeli za progo. Tudi tekmovalci, zlasti Jugoslovani so jo na kritičnih mestih sami popravljali. V celoti je bila organizacija zelo dobra in so bili prireditelji težavni nalogi popolnoma kos. Prvo preizkušnjo je uspešno prestala tudi blejska proga. Bohinc »Nekaj sumljivega je. Nič mi mi všeč.« * ' - je zaključil govor o vremena c «-w«"— sopotnikom postaven možak na avtobusni postaji t Kranju. Razgovor je začel, ko se je s strehe nasprotne hiše vsul} nekaj snega. »Prezgodaj je ta odjuga. Še bomo pihali prste,« je menil možak. Res je bil Kranj v današnjem nedeljskem jutru, kot že nekaj dni, v objemu toplega, malone pomladanskega ozračja. Zato je bila tudi današnja nedelja izgubljena za številne smučarje, sankače in druge ljubitelje zimskega športa. Ljudje so z neenakomernimi koraki postopali po trgu, gledali navzgor, pod kap, da bi se izognili morebitnemu snežnoledenemu »poklonu«, in se s časopisi v rokah spet razhajal v lokale ali domov. NEDELJA ZBOROV VOLIVCEV Današnji dan pa je le med posameznimi športniki dal videz dolgočasja. Ljudje so sicer hiteli na številne zbore volivcev. V občini Kranj je bilo danes kar 15 zborov volivcev. Sestali so se v Zgornji in Spodnji Besnici. v Goricah in Trsteniku, v Kokri, Javorniku, na Bregu, Podblici, na Visokem, v Trbojah, Voklem in drugod? O izbranih kandidatih za Zvezno in Republiško ljudsko skupščino so se pogovorili volivci na današnjem zborovanju tudi v Cerkljah, v Gornji vasi, v Radovljici, v Tržiču in drugod. Volivci v Zaprevalu in Logu pri Skofji Loki, v Selcah. Dražgošah, Zalem logu in v drugih krajih Železniške občine so prav tako dokončno prerešetali kandidatno listo in se pogovorili o številnih problemih komunalne ureditve v svojih krajih. Bila je to nedelja zborov volivcev. 3500 OBISKOVALCEV Morda je pray dolgočasno vreme privabilo še več ljudi v tako imenovano »Prešernovo hišo«, da so si v prostem dopoldnevu ogledali razstavo o veliki Oktobrski revoluciji. V tem tednu, od 2. t. m., odkar je razstava odprta, si je to zanimivo in lepo urejeno dokumentacijo ogledalo več kot 3500 obiskovalcev. Fotokopije in drugi originali mnogih dokumentacij, razglasov, tiska, pisem in drugega gradiva, kot tudi slikovno gradivo, ki nazorno prikazuje re- RADI PRIDEMO NA GORENJSK* V hotelu Evropa smo iskali ći»' ne SNG iz Trsta, ki so včeraj ••" štovali v Kranju. Na vratarjev«* okencu pa je visel listek: »Vi« sobe oddane!« Zato smo v kav*r«i našli le organizacijskega vedj» Danila Turka-Joca. »Vsi igralci * umetniškim vodjem Jožem Ia»*-čem, so morali takoj sinoči * Ljubljano, ker tu nismo našli prenočišč,« je pojasnil Joco. »Se boste vrnili že danas T Trst?« »Kje pa! Danes bomo gostaveH Na Bledu je bilo ves teden, zlasti pa v nedeljo, zelo živahne. Mednarodne sankaške tekme so zvabile na Bled precej gledalce* volucionarno gibanje v takratni Rusiji ter mnoge stavke naših delavcev, zborovanja in ilegalno delo naprednih sil na Gorenjskem od 1917—1920. leta, je v resnici ne samo zanimivo, marveč tudi zelo poučno. Zupančičeva med prvo petnajstorico Na smučarskem svetovnem prvenstvu v alpski kombinaciji, ki je v Badgasteinu, tekmuje tudi Svetovnemu prvaku Poljaku VVojneru na Bledu ni šlo žensk in 42 moških, pri drugi vožnji pa 17 žensk in 49 moških. Na cilj so prispeli vsi. Včerajšnjih voženj so se udeležili poleg domačih tekmovalcev še Avstrijci, Poljaki, Italijani in Grki. Grški tekmovalci so nastopili samo v moški konkurenci. Jugoslavijo so zastopale tri ekipe, v kateri so vozili izključno slovenski tekmovalci z Jesenic, Bohinja in Begunj. Rezultati sobotnega tekmovanja ekip: 1. Jugoslovija L v postavi Ulčar Julij 2.10,4, Klinar Jože 2,13,4, Kusterle Julka 2,17,0. 2. Italija, 3, Jugoslavija II. 4. Koroška, 5. Poljska, 6. Avstrija. 7. Jugoslavija III. Posamezniki: 1. Julij Ulcar 2 10 4 2. Milan Ulčar 2,11,4, 3. Helmut Teifel 2,12,6, 4. Fritz Dutschnig 2.13,4 in 5. Jože Klinar 2,13,4. Članice: 1. Marie Isser, Avstrija (večkratna svetovna prvakinja) 2:13,9, 2. Brigite Fink, Italija 2:14,6, 3. Helena Boether, Poljska '2:15,7, 4. lulka Kusterle, Jugoslavija 2:17,9, Nada Klinar, Jugoslavija 2:22,8, 10. Marija Mi-kel, Jugoslavija 2:23,6. SESTANEK Z NOVINARJI Na sestanku z novinarji je predsednik sankaške mednarodne zveze dr. Bert Isatisch izjavil, da je se tekmovanjem na Bledu popolnoma zadovoljen. »Sankaški šport se je razvil šele v zadnjih dveh letih«, je dejal predsednik sankaške zveze, ko so po nekaterih državah pričeli z organiziranim gojenjem Nedeljsko tekmovarije se je pričelo dopoldne. Najprej so tekmovali dvosedi: Rezultati: 1. Jugoslavija (Horvat - Hodnik) 1:06, 2. Italija 1:07,6, 3. V. Nemčija 1:07,8; ostali jugoslovanski dvosedi so zasedli četrto, šesto, deseto in dvanajsto mesto. S tem so tekmovanje zaključili pokal Slovenije pa je zasluženo osvojila Jugoslavija. V nadaljevanju so se posamezniki pomerili za nagrado Bleda. Tekmovalo je 18 članic in 39 članov. Tokrat je spet potrdila mednarodni sloves svetovna GOZDARJI NA SMUČEH V petek so imeli gozdarji Gorenjske III. tradicionalne smučarske tekme na Bledu. Tekmovali so v veleslalomu in tokih. Veleslalom: 1. Izidor Šinkovec GG Kranj, 2. Franc Primožič GPZ Kranj, 3. Marjan Lavtežar GPZ Radovljica; ekipno: GPZ Radovljica, 2. GPZ Kranj, 3. GG Kranj. — Teki (v prvi skupini so tekmovali z navadnimi smučmi, v drugi pa s smučkami za tek): 1. Jaka Rožič GPZ Radovljica, 2. Alojz Mertelj GPZ Radovljica, S. Franc Cop GPZ Radovljica: 1. Lovro Strgar GPZ Radovljica, 2. Lado Kerstnik UGLT, 3. Anton Donavel GG Kranj; ekipno: 1. GPZ Radovljica. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanje udeležilo 32 tekmovalcev. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Zo-Ra Člani sankaškega kluba Kranj, ▼ sredo, 12. t. m. vsi na Šmar-jetno goro, kjer bo ob 16. uri članski sestanek! PLUTOVA VNOVIČ PREMAGALA TERECIKOVO Kranj, 9. februarja — Danes in včeraj je bilo v avli osnovne šole Planina republiški turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo deset klubov. V soboto so tekmovale ekipe. Presenečenje je pripravil Maribor, ki je premagal Ljubljano. Pri ženskah pa je Triglav premagal Ljubljano s 3:2. Pri moških A je Teran gladko premagal Godino iz Maribora in osvojil prvo mesto. Najboljši član pri moških B pa je bil Svoljšak Skofja Loka. Najbolj pričakovan in napet je bil dvoboj med Plutovo in Tereči-kovo. Po stanju 1:1, je v zadnjem setu Plutova uspela dvoboj odločiti v svojo korist. Rezultati: Moški A: Teran : Godina 3:1, Moški B: Svoljšak : Radi 2:0, ženske: Plut : Terečik 2:1. Moški dvojice: Tomažič, Kern : Zaje, Kostanjšek 2:0, ženske dvojice: Plut, Stare - Bogataj : Terečik, Omerza 2:0. mešane dvojice: Terečik - Kern : Plut -Teran 2:0. Ekipno polfinale moški: Ljubljana : Odred 5:0, Triglav : Maribor 4:5, finale: Maribor : Ljubljana 5:4, ženske polfinale: Ljubljana : Triglav II 3:1, Triglav : Ilirija 3:0, finale: Triglav : Ljub-lana 3:2. reprezentanca Jugoslavije, ki jo sestavljajo Gorenjci Štefe, Lukanc, Lakota, Klinar (Ljubljančan Jane se je moral zaradi nediscipline vrniti v domovino) in edina predstavnica Slavica Zupančič. Slavica se je od vseh naših tekmovalcev najbolje odrezala — med najboljšimi tekmovalkami z vsega sveta je v končni oceni v alpski kombinaciji zasedla odlično 14. me- nejši. Cas pa bi že bil, da bi imeli naši smučarski reprezentanti vsaj za tako velike prireditve kot je svetovno prvenstvo minimalen potreben trening. Lahko trdimo, če bi imela Slavica vsaj tretjino toliko treninga kot so ga imele ostale tekmovalke iz drugih držav, da bi jo na letošnjem prvenstvu videli tudi na stolpu zmagovalcev. Od naših članov sicer nismo pričakovali večjih uspehov. Vsekakor pa bi tudi oni našo državo z več treninga in boljšimi pripravami bolje zastopali. Najbolje se je doslej izkazal rutinirani Janko Stefe, medtem ko sta mlada tekmovalca Lakota in Klinar pokazala, da imata pred seboj še lepo perspektivo. Ob zaključku našega lista njihovih končnih rezultatov še ne vemo. Matevž Lukanc sto! Res škoda je, da tej vrhunski tekmovalki ni omogočeno, da bi se za svoje nastope lahko temeljito pripravila. Zato pa je njen uspeh še toliko večji in pomemb- Kljub temu, da je bilo t preteklih dneh precej toplo, napovedujejo vremenoslovci za sredino februarja še močne snežne padavine. Verjetno se bo tudi ohladilo. Upravni odbor GNP sklicuje na podlagi člena 14. pravilnika GNP redno letno skupščino, ki bo v soboto, 8. marca ob 17. uri v Kranju. Kraj in dnevni red be dolečen naknadno. Pred televizijskim sprejemnikom v kavarni »Evropa« Kranj, je vsak dan ob času prenosa s svetovnega prvenstva iz Bddgastelna kot ▼ kinodvoranl. KATASTROFA LETALA Z MOŠTVOM »MANCHESTER UNITED« , V četrtek popoldne ob 16.10 se je sto metrov od letališča v Mllnchenu (Z. Nemčija) in 20 m nad njim zrušilo letalo angleške družbe BEA, v katerem je bilo moštvo nogometnega kluba »Manchester United« in nekaj potnikov — vseh skupaj 44 oseb. Od teh se jih je smrtno ponesrečilo 21, in sicer: 7 članov moštva, ki se je vračalo iz Beograda, kjer Je igralo tekmo s Crveno zvezdo za pokal evropskih prvakov, v Londonu, 8 angleških športnih novinarjev, nadalje oskrbnik letala V. T. Cable ter agent biroja, ki Je organiziral potovanje, B. P. Mik-loš. štiri osebe so izginile. Vsi ostali potniki so bili teže ali laže poškodovani. Nesreča, ki se je pripetila, Je pretresla ves svet. Izrazom sožalja z vsega svela, so se pridružile tudi organizacije nogomet, zveze Jugoslavije. Na vseh nogometnih tekmah v Jugoslaviji, ki so bile odigrane včeraj, so z minulo molka počastili spomin ponesre banih člano* »Manchester UnlUdac. v Ljubljani. Šli bomo tudi v M*' ribor, kjer bomo tudi prikazali Z*" nimivo tržaško delo: »Prihodnja nedeljo.« V tej sezoni smo odigrati že 135 predstav. Gostovali smo * Gorici in v Postojni, Kopru i* drugod.« »Kako pa je v Trstu?« »Dobro. Naše SNG (Slovenske narodno gledališče) ima v Trst« številno in zelo hvaležno občinstvo. Obnaovljeni imamo tudi d*e dvorani.« »Kako vam je všeč Kranj '* Gorenjska?« »Radi pridemo sem. Seveda, ca bi ne bilo takšno vreme, bi bd# prav gotovo še mnogo lepše.« NA VRSTI SO MLADINCI Na hitro smo skočili v telovad-nico osnovne šole »Planina«. O' zelenih mizah, po katerih so skakale bele žogice, smo se pogovarjali. Tretji republiški namiznote-niški turnir se je začel že včeraj Tekmovale so ekipe. Domača ek; pa je zasedla tretje mesto. PrVl so bili Mariborčani, drugi pa L ju*'" ljančani. Danes nadaljujejo tekmovanje posameznikov, jim, da bi lahko v končnih športnih poročilih med zmagovalci na*'' tudi kako domače ime. Tekmoval' so vsekakor samozavestno, br»* treme. Verjetno pa niso brez trerfl* mladinci, ki bodo nocoj v Preš*r' novem gledališču odgovarjali n* številna vprašanja. O tem tekm0' vanju mladih volivcev je bilo 9*' vora že danes po Kranju. Kot s"1' zvedeli, bodo s tričlanskimi elcl' parni nastopale vse mladinske ganlzacije Gorenjsko, Kdo be °e ležen Radio aparata, športnih r* kvizilov in knjižne zbirke in ka tera ekipa bo imela čast nastop* še na republiškem tekmovanj mladih volivcev ter pokazati svol' znanje v družbeni, ekonomski politični ureditvi? Odgovor pustimo tekmovanju. PO TELEFONU Ko smo prehodili Kranj p« gem in počez, se pogovarjal' _ nadlegovali ljudi z vsiljivo n°*rf narsko radovednostjo, je bil vrsti telefon. Klicem so se t *J ■treni oglasili le v dveh kr»J Odgovori BO približno takil«!: »pal tukaj Šport hotel Poktf1*? Gostov nimamo. Hotel je V*1*^ Sneg |e južen in neprimeren smuko. Naša avtomobilska *v*"'t z Bledom redno obratUJOt je VOinja težka.« Hotel »Vitranc« iz Kranj1**« 9 re: ^ »Imamo 30 gostov. SmuflOJ« ^ in se jezijo na sneg. Nova ži< se ni slekla.« #. Tako je potekla nedelja 1 *.p časno, neprijetno vreme so 1)U^#. izkoristili za zborovanje, I* mača dela in za počitek I" K. poi m m t ('dno