12. številka.__Ljubljana, četrtek 16. januarja._VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Iziiaja \sak dan rzvzmiisi ponedeljke in dnove po praznikih, tor velja po posti pnjcuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto IG gold., za pol leta 3 gold.. za ćutrt leta 4 golil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na đon M OOlo leto 13 gold. m četrt leta 3 rotd. 30 kr.. za en meso«; I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr, po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje, od četiri-stopne pctit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi ao na vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vniStvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi«. Hrvatsko vprašanje, katerega važnost za vse Jugoslovanstvo smo že tolikokrat poudarjali, mota se zdaj že več nego eno leto med rešenjera in nerešenjem. Kakor je videti, nastopila je v celem položji nova kriza. Naš zagrebški sodelavec nam o tem piše: „Sinkovič je v „Pest. L." v dveh, pred javnim biležnikom sestavljenih izjavah za-svedočil, da on brošure „Kroatien auf der marterbank" , na katere naslovnem listu je kot avtor imenovan, nij pisal, ampak da so jo po njegovih izmišljenih izpovedih spisali vodje naše narodne stranke Mrazovič, Vončina in Miškatovič, ter da se je na Stross-majerjeve stroške v Pešti v slovaškej narodnoj tiskarni skrivaj uatisnila. Na te Sinko-vičeve izjave odgovorili so Mrazovič, VonČina in Miškatovič v sobotnem listu „Obzora", da 80 glede njih skoz in skoz lažnjivc, ter po enem naznanili, da so proti Sinkoviču pri Pcštanskoj sodniji vložili tožbo zavoljo osvadc. Sod bode tedaj izrekel, kdo je resnico govoril: ali Siukovič trdeč, da je „Kroaticn auf der marterbauku po izmišljenih njegovih izpovedih po naših vodjih spisana, ali pa naši vodje, demcntujoČi to trdenje. Poprej pa o tej zadevi, ki je pri nas nenavadno senzacijo naredila, kaj apodiktičnega reči, je težko. Konstatirati pa moram , da naše javno mnenje za vodje naše narodne stranke nij nepovoljno, ampak da imamo razlogov upanja, da bodo naši vodje tudi iz te pravde, kakor že iz več prejšnjih, čistega in neoskrunjenega značaja izišli! — Sinkovič se Ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine. (9. nadaljovanje.) „In po čem ti jo treba hrepeneti?" — nadaljuje Tatenbahova žena. — nKaj ti je treba teh tihih shodov in sklepov, tega tovarištva z ljudmi, ki bog ve kaj nameravajo. Tu doma imaš vse, kar je k sreči potrebno. Imaš neskončno ljubezen žene, ki bi ti rada vsako željo na očeh brala, da jo izpolni j imaš ljubo dete, ki more tvojemu srcu na radost biti; imaš blaga dovolj in ime spoštovano". „Vse to morda imam, vse mi tudi ostane, in k spoštovanemu imenu pride še s lavu o ime. A ti tega ne uiucš. Za to te prosim še enkrat, da ne govoriš ni z menoj ni z nikomer o tem, kar praviš da veš. Mogoče da prav veš." „Moj bog, ti si na potu v pogubo." nNa višino, na višino" reče on smehljaje se. po Zagrebu okolo hvasta , da je s svojima izjavama razpad magjaronske stranko ustavil. In tudi tega baje ne taji, da je kot nagrado za svoji izjavi 12000 gl. prejel, ter da bi bil za rokopis brošure čitavih 200O0 gld. dobil, ako bi ga bil pred natisom vladi izdal. — „Pest. Lojd", ki se ve da Sinkovičcvinia izjavama vse na las verjame, lomi si roke nad glavo, češ, na Hrvatskem je vse korumpirano : narodna stranka ravno tako kakor magja-ronska, ter ogerskej vladi svetuje, naj na čelo naše vlade moža postavi, ki ne spada ni enej ni drugej stranki, ampak ki bi neutralno nad obema stal. Ker se je Szlavv baje izrazil, da nam Hrvatom nečo nikdar parlamentarne, to jest: iz naše saborske večine vzete vlade dozvoliti, bi tak neutralen mož za naše sedanje politično stanje res še najbolji bil. Naša saborska večina se bode lagljo ž njim pogodila, nego z vlado vzeto iz saborske manjšine. Kot tak mož čuje se že dalje časa Mollinarv imenovati, ki je to dni spet v Pešto poklican bil, od koder se do denes še nij nazaj vrnil. — Magjaroni si zadnji čas vidno prizadevajo, iz blata pobrati se, in to svoje pobiranje imenujejo reorganizacijo stranke. V Pešto javljajo vsak dan „billetuue" za koliko so se ojačali. Ta njih manever nij nov. Na ta načiu so že večkrat ogersko vlado na led speljali, in zelo verjetno je, da jo bodo tudi sedaj prevarili. Njim bi bil nepristran mož na čelu naše vlado kaj nevšeč. Njihov bog je Raucb, in samo tega bi na vse kri pij e radi zopet v bauskem dvoru imeli. Brošura „Kroatien auf der marterbank" je vse njih prvake kompro- „Erazcm!.. ." „Tiho", — prestriže jej osorno besedo. ,,Sicer bodem naposled prepričanje dobil, da midva res ne spadava skupaj. Vem, ka bi ti rada, da bi jaz kot večno mladeniški čc-stilec tvoje vse slave vredne lepoto in ini-lotc od jutra do večera pred teboj na kolc-ii i h bil, da bi našemu malemu Autonu (ki ga sicer rajše imam kot ti, če prav drugače kot ti) lasce s čela gladil, da bi kakor mestni ded samo svojega kruha veselil se; — vse to vidim. Ali to ti naj bodo za vselej povedano, da bi jaz bolj potreboval žene, ki je toliko duhovita, da me povzdiguje, da me hrabri, a no vedno zavira — kakor ti izku-šaš. Poznam žene, ki imajo drugo srce do moževskih dejanj. In prav obžalujem, da ti ne razumeš tega, niti mene. Zato me pusti pri miru. Z bogom!" Keksi odide Erazem Tatenbah iz sobe. Ana pokrije obličje z belimi rokami in nasloni glavo na mizo. Ali solze, ki so tekle izmed tenkih prstkov, uijso utolažiti mogle nesreče te ženske. Na dvorišči jo suhi stari oskrbnik Simon m i tiral a. Sinkovičevi izjavi imate samo ta namen , da jih zopet v mnenji ogerske vlade reštavriratc, in v ta namen je 12000 gl. bagatela, celo ker so plačajo iz deželne dotacije letnih 2,200.000 gld.! Sinkovičevi izjavi nij8te tedaj nič druzega nego magjaronski manever. Mogoče, da si je pri njih tudi Szlavv sam prste očrnil! Sicer je pa račun za narodno stranko celo cnostalen. Cela afera so zaoštri v to-le dillemo: vodje naše narodne stranke so po Sinkovičevih izjavah ali kompromitirani, v katerem slučaji si bo narodna stranka druge može na čelo postavila; — ali pa nijso kompromitirani ; v katerem slučaji pa vsa magja-ronska kovarnost v nič pade. Naj izide stvar kakorkoli hoče: narodna stranka ne bode nobene škode trpela. Pa postavimo, da se tudi narodna stranka vslcd tega raztvori, kaj bo nasledek iz tega? Ta, da se bo naš narod pod vodstvo dr. Makanca in njegovih privi ženikov postavil, nikoli pa pod vodstvo magjaronskih prvakov. In to bi bila smrt ideje našega državnega zaedinstva s kraljevino ogersko. Vso to pa, kar se že nekoliko let pri nas godi, je znamuje, da je naša politična borba iz belega dneva prenesena v podzemeljsko rovanje. Mesto s svitlini orožjem bijemo se z nadmodrovanjem, s pre-varavanjem, s podtvorivanjem , z osvadami t Narodna stranka ima kolikor lepo in pošteno, toliko ostro in ubijalno orožje, pa žalil)og, ona se jo dala od nasprotne stranke zavesti, te je za ono orožje prijela, s katerim magja-ronska stranka vojuje, in na ona tla stopila, na katerih magjaroni svoje politične orgije Stupan, lokav in prebrisan mož, z Vukovač-kiin v živem razgovoru stal, naštevajoč mu koliko orožja in oboroženih se da ob potrebnem času v nekih dneh skupaj spraviti. Ko Tatenbah k njima pride umolkneta. Razgovor ž njim nadaljevati, tudi nij bilo časa, kajti Tatenbah ukaže oskrbniku lovske pse pripraviti in kmalu odjezdi na lov. Osmo poglavje. Povejte ifnilar Odkod imate čudno ve»t, ukaj laludjale am |-i po .»ulii i-ii-i S prorotuim Um poidravom! Macbeth. Na ptujskem polji je stala poleg Drave samotna koča. Ribiči so jo bili nekdaj postavili. Stene so bile spletene iz vrbovja, in ometane z blatom. Streha je bila iz ločka in bičja, ua katero je bilo po vsem vrhu naloženo kamenje in polenje, da nij veter, bri-joč preko širnega dravskega polja, vse skup soboj vzel. V to kočo ljudje nijso radi zahajali. Reklo se je po okolici, da tam vrag gospodari, kajti zadnji ribič, ki je tam prebival, uganjajo. Vse to jo plod tistega semena, ki se je leta 18G5 s f az ij o, in lanjskega leta s kompromisi posejalo ! Še je čas povrata. Proč s fuzijo, proč s kompromisi! Posmc-majmo Čehe, pa se bo vse na bolje preobrnilo !" 1% Uiil»IJUlM* 14. jan. [Izv. dop.] Posvetovanja zavoljo volilne „reforme" za Kranjsko so se udeležili v Ljubljani na ukaz m'mi>terstva gg. Dežman, Kalteneggcr in dr. Supan. Vsi ti so zagovarjali načelo, da bi kranjska imela deset poslancev, rckši, ako zdaj ustavoverci nemarno večine, mogoče je, da jo dobimo. A vlada tega nij sprejela, temuč je potrdila samo devet poslancev, torej je bila v svoji nezaupuosti Se večja, nego njeni možje pri nas. Iz teh devet poslancev voli veliko posestvo dva! Ljubljana — in trgovinska zbornica za Kranjsko — volita vkup enega poslanca. (Trgovinska zbornica za celo Kranjsko daje pri tej volitvi samo 24 volilcev (trgovinskih svetovalcev), kateri so dozdaj sami rlvfi poslanca v deželni zbor volili.) Izmed drugih mest in trgov volijo: Novomesto, Črnomelj, Kostanjevica, Krško, Metlika, Kočevje, Ribnica — enega poslanca, Dalje: Kamnik, Tržič, Idrija, Vrhnika, Lož, Postojna, — enega poslanca. — Kmetske občine volijo: a) Okrajno glavarstvo: Ljubljana in Litija ter okrajna sod nij št va Velike Lašče in Ribnica — enega poslanca. — b) Okrajna glavarstva Planina in Postojna enega. — c) Okrajna glavarstva Kranj in Radoljica — enega poslanca. — d) Okrajna glavarstva : Novomesto, Črnomelj in Krško, zraven sodnijški okraj Kočevski — tudi enega. Vlada računi na dva poslanca v velikem posestvu. Dalje na enega poslanca v Ljubljani in trgovinski zbornici, kakor tudi na poslanca, ki ga imajo voliti mesta in trgi: Novomesto, Kočevje, Črnomelj, Kostanjevica, Krško, Metlika in Ribnica. — Torej vlada misli gotovo tri poslance dobiti za sebe, na pet jih menda ne računi. Iz TJiiMJillie, 18. januarja. Vsa notranja politika hc suče okolo volilne reforme. Kaj nam Slovencem po-menja volilna reforma, smo že dostikrat ob- javili v našem listu in zdaj, ko uam je znano število poslancev, katero nam je milostljivo naše ministerstvo po nasvetu Deschman-a nakloniti blagovolilo, se moramo še odločnejše izreči proti postavi, katera nema druzega namena, nego nemško hegemonijo za vselej utrditi. Sužnji pa mi Slovenci nečem* biti. Kranjsko dobi samo tri poslance več, kakor jih je imelo dozdaj, in še izmed teb se največjemu delu prebivalstva, kmetskomu samo eden poslance več privoli (4 namesto 8). Štajerski Slovenci dobodo 4 poslance za kmetske občine, dva za mesta, kar tudi nij v nobeni razmeri glede števila volilcev in zneska davkov, kolikor ga plačuje vsaka skupina. Za Goriško bodo odslej 3 poslanci (namesto 2) v državnem zboru sedeli, in da pomnoženi tretji ne bode izmed S1 o-v en cev, zato bode že razdelitev voliluih okrajev skrbela. Kamor tedaj gledamo, povsod se nam krati pravica. Naj si gre za narodno ravnopravnost, vladajoč je nemški jezik, slovenski pa potisnen v kot; naj si gre za volitveno pravico, tudi tu se Slovencem odtrga, čo le mogoče, kak poslaniški sedež. Da v takih okoliščinah slovenski poslanci ne gredo v le s e nj ač o pred škotskimi vrati, je pač naravna stvar. Nikdo si sam svoje jame rad ne koplje. G. poslanec Čeme seveda je drugih misli; videli smo ga včeraj možko postopati po Ljubljani na potu na Dunaj, da tam zopet pokaže svojo politiško „modroat". Mi g. Černe-ta ne smatramo za slovenskega poslanca; on ne zastopa mnenja svojih volilcev, ampak samo svoje osobne in nekterih birokratiško-slovcn-skih krogov misli. Slovenci bodcino tedaj v državnem zboru brez svojih zastopnikov, kar bode pač tudi jasno pokazalo vladi, da poti, po katerih ona hodi, nijso pomirljivi, ampak razdražljivi za vse nenemške narode v Avstriji. Politični razgled. Motrunjc IV. Direktno voljeni tlršttvni #6or bo imel 333 (ominozna trojka) poslancev. Usta-voverni listi že skušajo zračuniti, koliko izmed teh bo pravičnih, to je ustavo vernih, koliko krivičnih, to je federalističnih in koliko neodločnih. Po „N. Fr. P." bode 155 poslancev ustavovernih, med temi nahajamo 4 kranjske, namreč 1 poslanec iz velikega posestva in 3 iz mest na Štajerskem, ki šteje 18 usta-vovernih in samo 4 nasprotne glase. Ker pa bodo kmetske občine volile H poslancev in skoro nij dvomiti, da bodo od njih k večjemu z eno izjemo voljeni samo federalisti, se. kaže da „N. fr. Pr." jako sangviuično računa. Goriške In istriške glasove šteje med dvomljive , od tržaških enega nstavovcruega, 2 nasprotna, za Dalmacijo dva ustavoverna, 6 nasprotuih. Sploh bi stalo 166 ustanovover-nim 114 federalističnih in C4 dvomljivih nasproti. Bodemo videli. Grof Tnnffe, cesarski namestnik v Insbruku, nekdaj ministerski predsednik, ima, kakor „N. Fr. P." toži, zavidljivo pravico, da sme Kasimirijadc govoriti in delati in ga za to nikdo ne kaznuje. In tako piše oficijo-zni list, inspiriran po ministru llngcrju: zares čudno, da ministerstvo še toliko moči nima, odpraviti jim neljubega namestnika. Mi ne sočutimo za grofa Taatfe-ja; kot ministerski predsednik nij ne enega za naH Slovenca ugodnega čina storil in tu samo opominjamo na brutalni napad v Novi vasi na slovenska kandidata dr. Scrnca in dr. Radeja. Tačas je grof Taaffe 8lovenski deputaciji, katera se je' zarad te posilnosti naravnost k njemu podala, obljubil, da bode k volitvi v Maribor odposlal posebnega komisarja iz Gradca, ker se je okrajni glavar v Mariboru vidno pristransko obnašal. A vendar te svoje obljube gref Taafte nij dopolnil. Zato nam malo mar zanj, samo veseli nas, da se ga ministerstvo ne inorc znebiti, ako bi se ga tudi rado. Viittujc di-žiiv«'. Ko je (mtiratant prijavil znano depešo grofa Beusta od 11. julija 1870, v ka-terej poslednji piše poslancu avstrijskemu v Parizu, „naj Napoleonu pove, da jo stvar Francoske tudi naša," so muogi umazani listi v nebo povzdigovali AndraŠija , češ , da je on ubranil vojsko z Nemčijo. Ali zdaj se je pokazalo, ka Andraši nema pri tem čisto nič zaslug, ker je, kakor v tej reči dobro podučeni francoski list „Le Soir" piše, v istem rasu ravno tako pisal cesarju Napoleonu. Da je to jako verjetno, priznava celo „N. fr. Pr.", ker se Andraši baje nij udeležil hudih napadov ogerskih listov na Beusta, kateri so naravnost pisali , ka je hotel Avstriji Škodovati. Hcust se še vedno skuša umivati, pa Imu ne gre. Naj bi bil preje pomislil, ka Nič nij tako skrito, da ne bi bilo enkrat oČito." surovo ljudstvo do te znanosti pride, brez učenja." „Gotovo se je v prostem narodu ohranilo mnogo poročil, tradicij iz najstarše dobe. Kdo bi ne veroval , da prosti ljudje , ki so zmirom med zelišči, bolj ne vedo kaj to in ono pomaga, nego mi, ki se za to ne pečamo." „A vi ste govorili o prorokovanji te babe", pravi grof. „No, povsod se nahajajo taki ljudje, ki znajo več nego drugi, ki vidijo v prihodnjost", reče Kaldi iu skrivaj porogljivo naraežikne Vukovačkcmu. ,,0b vsakem času so bili taki vejdeži" — meša se" Vukovački v govor. „Kaldcjciin Egipčani, Grki iu Rimljani so imeli svoje proroke. Mislite samo na Mozcsov čas, ali na rimsko Sibilo." „In mislito-li, da ta baba tudi bodočnost ve?" „Po8kusimo!" pravita oba ob enem. Njiju namen jo bil dosežen. Vštrijc koče razjašejo, dade hlapcem va-jete iu korakajo proti bajti. (Dalje prib.) izginil je bil v viharni noči, da živ človek nij vedel kam. Utopiti se nij mogel, rekali so, ker čoln njegov je bil privezan najden, koča zaprta; samo v strehi so našli veliko luknjo. Ker je mož klel in ne rad molil: kdo je bil ljudem porok, da ga nij skozi ono luknjo sam vrag odnesel? In ko je bila koča potem dolgo let prazna, pravili so ponočni potniki, da so čuli včasi čudno žvižganje okolo one bajte. Se bolj so bili v tej veri potrjeni, odkar je etara baba Grgulja tam stanovala, katere bo se ljudje ogibali dokler so bili zdravi in srečni, in jo samo iskali ako je bolezen prišla v hišo ali hlev, ali če se je oglasila sploh kaka nesreča. Če prav ne radi, prišli ro ob tacih nezgodah od blizu in daleč h Grgulji po zdravila in svet. Vsakako nijso smeli s praznimi rokami hoditi, kajti zastonj dajani nijso koristili njeni pomočki. Ob Dravi po potu, ki je držal od Ptuja proti Mariboru , jahajo trije jezdeci. Naši znanci so: Tatenbah, Kaldi in Vukovački. Nekoliko za njimi sta dva oborožena hlapca , tudi na konjih. Tatenbah je baš na gradu TurniŠu bil in tam prejel pismo od grofice Katarine Zrinjske. Ljubezujivih besedi j menda nij manjkalo v pismu. To je uzrok, da je denes Tatenbah izredno dobre volje. Ko prijezde blizu Grguljine kolibe, namigne Vukovački, tako da nij grof opazil, Kaldiju, ki je bil za nekaj konjskih korakov zadaj ostal. Ta je moral namigljaj razumeti, ker izpodbodivši konja, do jaše grofa in mu z jahalskim bičem kočo pokaže rekoč: „Gospod grof, tam v le-oni koči stanuje prokleto razumna in vešča stara baba. Pred nekoliko leti, ko sem tu bil, mi je prorokovala, da bodem predno leto in dan mine, dvakrat v vidni smrtni nevarnosti, a da se bodem obakrat srečno rešil, in sicer prvič brez izgube, drugič z izgubo. Iu res, kmalu potem bi me bili Turki pred Zrinivarošem skoro ujeli, v bitvi pri sv. Gotharđu pak sem obležal, in okreval od rane na desnih prsih sto-prv Črez šest tednov. Vse to je vražja baba že prej vedela, da si me niti poznala nij, kdo in kaj sem." „Čudno" pravi Tatenbah. „Kako tako Novemu predsedniku pniJKkvtftt m'nt« sterstva, Roonu, nihče prav ne upa, akoravno je v zbornici poslancev že obetal, da se hoče držati načel svojega prednika. Kakor kaže. bodo vsi trije liberalni udje minister-tva naenkrat odstopili, ker je baje v miuisterstva velik razpor. Nove postave glede cerkve so pruske katoličane zelo ostrašile, pa tudi li heralcem nijso po godu, ker se boje, da bode oslabljenje cerkve le še hujši državen absolutizem napravilo. — Nemci so vedno zatirali druge narode , zato se pa tudi doma ne morejo popeti do svobode. V Pariza so vest o JVfipefroiiOVcj smerti hladno sprejeli. Mnogi svare Thiersa, daje nespametno, generalom in častnikom francoske armade privoliti, da smejo h pogrebu, ker si bode Evgcnija gotovo zelo pri zadevala, jih pridobivati za Svojega sina. Mladi princ Luis si je prilastil naslov Napoleon IV. Dopisi. kOrONl40-NtilJ4»l-*fc4k inch- 13. jan. [Izv. dop.| Nekaj občin bode v kratkem imelo nove volitve občinskih za sto po v. Izid teh volitev je posebno važen pri nas na Koroškem ker more se reči, da kakoršen izid bode zdaj, tak bode tudi pri volitvah prihodnjih v deželni zbor. Zustopi tnajnših, od mest in trgov bolj oddaljenih občin so res narodni, ali kaj pomaga to, ako so večji, kateri imajo odločilni glas v rokah, last neni-škutarjev in Nemcev, kateri z vso strastjo proti narodu in za germanstvo in prusizem delajo, kakor na pr. v Farski vasi. Ta ob* čina je edna naj večjih na spodnje-Koroškem iu ima za volitve deželnih poslaucev po 1.". volilnih mož. Ako bi tukaj zastop naroden bil, gotovo bi tudi te volitve narodno i/.pale. ker so že pri zadnji volitvi narodnjaki samo za eden glas propali. Da se da v tej občini naroden zastop doseči, dokazali bo vo-lilci St. Danijclski, kateri so pri zadnji volitvi 6 narodnih mož v zastoj) spravili. Ako bi so že zdaj začelo delati in bi vsi narodni volilci se volitve udeležili, brez dvomhc da se nemški element iz zastopa breuiti. Da bodo tudi nemškutarji, to je fužinski uradniki vse žile napeli, da si zopet večino v zastopu pridobodo je očividno, vendar morejo. ako št. Danijelčaui in Strončani soglasno z drugimi volijo, na cedilu ostati. Pa poglejmo adaj tudi, katere nasledke bi ta zmaga za narod imela. — V srenji Farska Nas ali kakor so jo zdaj po združenji z več drugimi, prekrstili: Prevali, so 4 šole, med temi po šolskem svetu, ena s slovcuskim, ena s slo-vensko-n e m š k i m in 2 čisto z nemški m učnim jezikom. Ta krivica bi se potem gotovo v korist naše učeče se mladine odstranila. Občinska pisarna je na škodo kmetskih prebivalcev popolnem nemška, ker zdajšnji župan (trd Nemec) komaj za silo slovensko lomi, kar bi potem gotovo tudi drugače postalo. Sploh vse imajo zdaj v tej občini Nemci v rokah, ker so narodnjaki poprej se premalo brigali za te važne volitve, nemškutarji pa vse storili, da so od fužin le količkaj odvisne volilec na svojo stran dobili. — Zatorej ua delo, Vi narodnjaki, prej nego bode prepozno! Vaš trud bode imel gotovo sijajen učinek, imeli boste naroden zastop, iu tudi dva narodu zvesta sina v koroškem deželnem zboru, kjer so provalija nski volilni možje pri volitvi v Velikoveu odločilni. Domače stvari. — (V odbor zaSlomšekov spominek) se je izvolil od mariborske čitalnice g. dr. Kade j, in ker je od strani mariborskega konsistorija kanonik Marka (Maser kot odbornik delegiran, obstoji ta odbor iz sledečih gg.: Dr. DominkuŠ, kanonik fllazcr. dr. Ra-dej, dr. Ribič (kot predsednik čitalnice), dr. Sei 'ncc. Pričakovati je, da vzame ta odbor, ki je zdaj spet dopolncn, Slomsckov spomi-uck v roke in stvar povoljno reši. — (Iz Maribora) se nam piše: Dne 12. januarja 1873 je bila v mariborski čitalnici volitev novega odbora. Izvoljeni so: Dr. Ribič, predsednik, dr. S črnec denar-ničar, dr. Babnik tajnik, dr. Dominkuš, dr. Rada j. doktorand Pečko in trgovce Stane ar, odborniki. — Od novega odbora pričakujemo da bode vse storil, kar more čitalnico iu narodno življenje v Mariboru povzdigniti. — (V čitalnici na Vranskc m) bode 1. 1873: 20. januarja: beseda in tombola« 9« februarja: beseda in tombola. 18. avgusta: beseda v čast rojstnega dne Njih cesarskega Veličanstva, tombola in ples. 23. novembra: beseda in tombola. 20. decembra: beseda in tombola. Začetek vsikdar po zimi ob 7. po leti ob 8. uri. 4. novembra t. 1. začenši bode vsak torek streljanje s pušicami na tarčo. Odbor. — Pošta kitajska), ne, ljubljanska, jezdari, kakor Slivllok v Sheakespcar-ovem trgovcu beneškem, na svojem pismu, da ji nij treba po T iti zvečer časnikov sprejemati, zlasti „Slov. Naroda" ne. Stari gospod, kateri zdaj vodi ljubljansko pošto, služi, Če se ne motimo 35 let in mi smo prepričani, da ima že toliko zaslug za poštarstvo, damu vsi iz srca želimo — popolno pokojnino. — Kako že poje Chamisso V nEr drclit sich links, cr dreht sich rechts; Er thut nichts Out's, er thut nichts Schlecht's: Der Zopf, der hiingt ihm hiuten." — (Mrzle kopeli), kakor so v Bledu Radeguud pri Gradci, Grafenherg itd., se mislijo v S k o fj i Loki na Gorenjskem napraviti. Piše se nam, da se snuje delniško društvo iu da se je oglašalo že dosti deležnikov tega društva. Krasen gorenjski kraj, čisti zrak in bistra, hladna Soriea, vse je kakor nalašč ustvarjeno za mrzle kopeli. Zato radostno pozdravljamo to domače pod-vzetje in smo prepričani, da se bo dobro obneslo na korist ustauovnikom in celega loškega okraja. — (Led v Trst in na Dunaj) se je, kakor se nam poroča iz Kranjske gore, začel v celih vlakih od gorenjske strani prevažati. Blizo Kranjske gore so vode na travnike napeljali, kjer je zmrznila, in Drelier, pivovar v Schvvechati blizo Dunaja ter tudi v Trstu, so jo pogodil z lastniki travnikov za ta led in sicer bo za Sclnvechat vzel 700 vaganov, za Trst pa 500 vaganov ledu. Stal ga bo cent na Dunaj postavljen 70 kraje, v Trstu pa mulo ccuejše. Gorenjci imajo tedaj letos lep dobiček od svojega ledu. Razne vesti. • (^Divji ženin.) V Rocoli blizo Trsta se je nek Ncapolitanec oženil z mlado primorsko deklico, katera ga je proti svoji volji morala v zakon vzeti. Med gostijo začne ženin dvomiti, da bi ga žena ljubila, kriči nad žlahto neveste in potegne nož, s katerim bode po svoji mladi ženi. K srof-i ga zgrabijo in policija hitro poklicana, ga tira v zapor. Žena je samo na roki malo ranjena. To bi bil srečen zakon ! * (P r o f e s o r j i) na petih eislajtanskih učiliščih za bnhiee so prosili, naj se tudi njim privolijo petletne priklade, ali pa regulira plača. * (S e b as to p o I), skoro vse razdjano mesto v krimski vojski, se zdaj na novo zida, vse večje iu krasnejše, kakor kedaj. Zlasti se spravljajo iz luke, katera je ena največjih in najvarnejših ruskih luk ob Črnem morji, ostanki samo pogreznenih bark. Nova trdnjava hode silnejša od stare in se posebno proti morski strani utrjuje. Narodno-gospodarske stvari. — Iz se nam piše: Po nekem vladnem ukazu imajo knjigovodui uradi vsakega sodnijskega okraja poročati vsako leto o vseh spremembah v zcmljiščuih knjigah. Po dotičneni sporočilu Brcžke sodnije so bile leta 1872 tele spremembe : Po pogodbah je bila prenošena lastnina 234 zemljišč v vrednosti vkup za........121177 gl. 80 kr. po izvršhenih prodajah 6 zemljišč za.....0118 „ — n vsled smrti 88 zemljišč vrednosti ...... . 70294 „ 1Q „ tedaj se je spremenil lastnik pri 327 zemljiščih, katera kažejo vkup vrednosti za...... 20)580 i)0 „ Vknjižeuo je bilo novih dolgov po 241 pogodbah vkup za......124079 „ 14 „ po 3 opravičenih prcnotaei- jah za......|885 „ 24 „ po 268 i/.vržbcnih prošnjah za........ 18291 „ 40 „ po 37 zapuščinskih prisod- bah za..... 4668 „ 29 „ Tedaj se jo vknjižilo po 547 prošnjah novega dolga vkup za .... 149459 „ 18 „ in do zdaj neopravičenih prenotacij je bilo za . 1641 „ 04 n Izknjiženo je bilo vsega vkup dolga .... 151100 „ 77 n 234 dolgov iznašajočih vkup 143198 „ 52 „ kar bi dalo sklepati, da so posestniki v preteklem letu osiromašili vkup za 7907 gl. 25 kr. Vendar pa se mora preudariti, da ljudje sploh bolje hitijo, vknjižiti nove terjatve, ker se izgube boje, kakor s tem, da bi dali iz- kujižiti izplačanih dolgov , kajti čakajo navadno z izknjiženjem zato, da si stroškov prihranijo, radi tako dolgo, da nabirajo več pobotuic. Končno je še bila prenošena lastnina 31 že vknjižcuih terjatev na drugega lastnika v vkupnem iznesku 12231 gl. 38 kr. Pripoznati se mora, da so te spremembe za naš okraj v razmeri ogromne, kar nikakor ne govori za narodovo blagostanje. Ze stroški pri tacili spremembah požio lep denar. Ker pa nobeden kmet v obče ne prodaje rad svojega zemljišča, sme se trditi, da veČina teh prodaj se godi iz sile. Visoki iznesek starega izknjiženega, in novega vkujiženega dolga je pa dosti pripisati temu , da posestniki eden za drugim si vzamejo posojila iz hranilnic, da ž njimi svoje prejšnje upuike odplačajo. Želeti hi bilo, da bi prišla iz vseh slovenskih okrajev enaka sporočila o teh zem-ljiščnih spremembah, in še bolje , da bi se ta sporočila vsako leto ponavljala, zato, da bodo se števila o posameznih letih mogla primerjati med seboj in da se bo iz tega videlo, ako blagostanje našega naroda napreduje ali propada. — Cigar se je V ljubljanski eigarski tovarni 1. 1872 napravilo 04 miljonov; za let«) 1X73 pa se računa na 00 miljonov. ker se bo že v novo zidani tovarni na tržaški cesti delalo. — C es a rjevič - Rudolf ova železnica noče zidati v Ljubljani popolnega ko lodvora, pa je pripravljena, istim potnikom, kateri hote vstopiti na sedanjem kolodvoru, privoliti, da smejo to storiti proti plači navadne vnžnine. Tudi se bodo tovori, kateri so namenjeni v kraje, ki leže bliže Kolodvora Rudoltovcga, kakor južno-železniškega, prevažali od enega na drugega in se na Kutlol-fovem oddali. — Tilijala narod ne ban kc v Ljubljani izkazuje v poslednjem meseci v eskom puranih menjicah in efektih svoto 990, 073 for. — C en 6 vina so povsod stalne iu bodo menda ostale, dokler se ne pokaže, kaj imamo od tekočega leta pričakovati. Iz Maribora se nam piše, da je tam 1872. vino po IU do 12 for. vedro, starina 1809. po 10 for., 1808. katerega pa nij skoro več dobiti, no 20 for. Okolo Ptuja in S1 o v c n s k e Bistrice so enake cene, samo za 1808. vino se celo 25 do 30 for. za vedro plača. Tudi po Dolenjskem in Bizeljskem je novo vino po JO do 12, in boljše cehi po 14 for. Hrvatski* vino se okolo Varaždina dobi sla-bejŠe novo po 7-8 for., finejše po 10-11 for. — V vinogradih seje počela r c z, a dozdaj se nam še od nobene strani nij objavilo, kako kažejo oka in je-li res toliko pokvarjenih. — Iz Malega R e p n j a blizu Prošeka nam tamošen kmetovalec J. M. piše : „Čudno se Vam bo zdelo, pa resnica je, da se na enem drevesu v mojem vrtu najdejo štiri hruške, debele, kakor srednji orehi; trte tudi napenjajo. Ko bi nastopil hud mraz, delal bi škodo. — Rudosledov na premog je bilo v c. k. celjskem okrajnem glavarstvu leta 1871 celih 0479, premoga se je pridelalo 12 in pol miljona centov. Radovedni smo na izkaz lanskega leta, ker se je baš v tem letu skoro ves slovenski Stajer obložil z rudosledi, da jih imajo posamezni lastniki po 2000. Zlasti po čertah nameravanih železnic še skoro nij najti praznega prostora. Triu«1 ceste v Ljubljani l.r>. jan. t. 1. Pšenlo« 6 gl. 20 kr.; — rež 3 gl. KO kr.; — ječmen 8 gl. — kr.; — oves l gl. 80 kr.; — ajda .'I gl. 20 kr.; — proso .'1 gl. 40 kr.; — koruza — gl. — kr.; — krompir 1 gl. K"> kr.; — fižol 4 gl. 90. kr.; — masla lunt — gl. 5i kr.; — mast — gl. 40 kr.; — spoli frišen — gl. 30 kr.; — špeh povojen — gl. 40 kr.; ■ - jajco po 9 kr.; — mleka hokal 10 Ur.; govedine funt 24 kr.; — teletino funt 20 kr.; — svinjsko meso, lunt 2tJ kr.; — sena cent 1 gl. 85 kr ; —1 .slamo cent — gl. uf> kr.; — drva trda 8 gl. 80 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borsa 15. januarja. (Telcgrafično poročilo „Slov. Naroda".) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v Brobru 18G0 drž. posojilo .... London ........ Kreditne akcijo..... Akcije narodne banko . . Napol......... C. k. cekini ...... Srebro ...... Gl> gld. o."> kr. 70 102 108 32tj t>82 8 101) «)0 85 85 f>0 66 75 Razglas. Da ustreže od več strani izrečenim željam, je c. k. priv. vzajemna zavarovalnica Štajersko, Koroško in Kranjsko ustanovila posebni oddclefo za zavarovanja premakljivega blaga proti požarni škodi in zavaruje tedaj od-sibmal tudi stroje (mašine), blago, pridelke, zaloge in sploh premakljive stvari. Ker ima društvo dozdaj že 185.000 predmetov za 80,443.000 gld. zavarovanih, ker pri letnemu dohodku nad 500.000 gld. čez 720.000 gld. reservnega denarja gospodari in ker stoji z zaupljivimi domačimi in tujimi zavarovalnimi društvi v protizavarovanji, je zmožno zavarovanja vsakega zneska pri po polni varnosti in proti nizki premiji prevzeti. Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v družbeni pisarnici V (mratlcit* Fliegen-plut*, it. ##. nttpji. dalej pri tjinvneniM -?it.% topit v Fjjtthi'Jttiti, .ttttiiin tt-f/tt št. iS in pri okrajnih komisarijatih, koder se tudi opravilna razjasnila voljno podelijo. (20—1) Gradec 11. januarja 1873. Vodstvo c. k. priv. vzajemne zavarovalnice zoper požare za Štajersko, Koroško in K rajnsko. Zobi in zobovje se brez bolečine nastavljajo po najnovejšem umetnem načinu, brez da bi se še nahajajoče korenike odpravile. Zobe zamašuje in vse zobne operacije z mamilom iu brez mamila ter brez odško vanja opravlja (18—2) A. JPaichel, zdravnik za zobe iz Gradca, stanuje v „Zvezdi" štev. 37, v Cetiuovičevi hiši v 1. nadstropji. — Le kratko časa Kenavatlno koritttnu ponudba igre na srečo. Sreča in blagoslov pri Colin-u- Velika cul dotične deželne vlade ««-rautlrann denarna loterija miti 2 milijonu 2*0.000 toliis-J. Ta koristna denarna loterija je He«laJ N dobitki zopet /»litine, pomnožena ; ima khiiio 07.000 lozov, in dobe v malo mesecih v o razredih aledečl dobitki gotovo, namreč: 1 veliki glavni dobitek cvent. ivio.ooo tolarjev, Hpcc. tolarjev »O.OOO, IO.OOO, 2.VOOO, ftO.OOO* 15.000, 12.000, ftkrat 10.000, »krat sooo, škrat 6000, 4krat 5000, lSkrat -lOOO, I krat SOOO, ».»krat 2000, »krat 15O0, »O« k rat lOOO, škrat r»oo, SOSkrat iOO, »Škrat »OO, HIMkrat 200, »OOkrat IOO, 25krat »O, SOkrat "O, 25krat 00, OOkrat 54», SjS.eOOkrat 47, lOaMMkrat io, »i, 25, 22 in 1» tolarjev. /drebanje dobitkov bode v prvem razredu uradno in «4. januarja t. 1. | in velja k temu ecla originalna sn-ckii le tt gld. a. v. pol originalne mi ( Iu- le » gld. a. V. četrt „ u 1© K1«1* *»• in pošiljam te izvirne »rceke z vladnim Krbom (no pa od prepovedanih promes ali privatnih loterij) na Irankirano pošiljanje zneHka, tudi v nnjdaljulMc kraje čestitim naročnikom takoj. Uradni liHtek vzdlgneiiili iitevil iu razpošiljanje dobičkov se prične koj i»o vzdigunjl ua vsakega deležnika na tanko in tajno. Moja kupčija je, kakor znano, naj-NtarejHa in naJNrečiiejšu, kajti so pri meni deležniki že najveće kIuviic dobitke po ioo.ooo. »io.ooo, r.o.ooo, večkrat IO.OOO, 2S.OOO, 20.000, še večkrat po 1S.OOO, 12.000, IO.OOO tolarjev itd. itd., in nedavno ineNeea novembra in deeeiubru. |». I. Nkupni zneHek nad 175.OOO tolarje«', po uradnem zapitmlku dobitkov, dobili. liUZ. SillUS. t ollll • ' iltimlmt Vijiišjeira povelja t Uf* punarejeuje t ttfiftttM. + 1......i| !S.nHiroil87l. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ni m siinicn. ♦ i • i f uspeli i/vrslcii. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ta čaj čisti coli organizem; preiščo, kakor no-heno drugo sredstvo, delo celega trupla in odvrne iz njega po notranjem upotrebljcvauji vse nečiste za holezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo uz-trajajoč. Temeljito ozdravljenje protina, rovmatizina, otročjih žil iu zasiaranih, trdovratnih bolezni, vedno gnoječih so ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali po licu, lišajev, sifilitičnih ran. I*os«-!»■■ o uKoden UNpeb je imel ta čaj pri zagnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zla-tanci, silnem bolenji po čutnicah, kitah in udih, potem pri tišanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oalabljenji, toku pri ženah itd. Iloleznl kakor hramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako so pije čaj nepronchljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in Ženo scavnico. (,'eli kup Hj)ričeval, pripoznavalnih iu pohvalnih pisem, ki se terjane zastonj dopošiljajo, spri-Snjejo resničnost zgorej ovtijenih razlogov. Res čudoviti uspehi. Bohinska Bistrica (Na Kranjskem) 1. okt. 1872. Gospodu Fr. Wilhelmu, lekar v Nounkirchon pri Duiiaji. Vašo blagorodje! Treba mi je zopet kakih treh zavitkov Vašega „caju za eišeenje krvi", kor sem se že po dvakratnem prejemu iu upotrebljcvauji tega izvrstnega sredstva ,,Villielm-ov uutiartri« eni antireviuatienl čaj za eišeeiije Urvi" zadONti pr«'pri«'»l o njeKOvem Izvrstnem us-peliu. 1'roHlm poMlati mi eaj po poiitneiu l»o«zetjl. S vsem spoštovanjem . Janez Jerala, kaplan. Bluiuenthal v temišvarskej županiji na Ogcrskein, 1. okt. 1872. Gospodu Franc Wilhclmu, lekar v Neunkiruhen pri Dunaj i. Prosim, pošljite mi po poštnem povzetji šo tri zavil ko svojega „IVilbelmov čaj za eieeenje Ur* i", o Čijega zdravilnem UHpeliu netil ho uže prepričal. S spoštovanjem Frane FiH«lier, k. ogorski poštar. V Tuskavi pri Pelzonju 1. oki. 1872. Gospodu Fr. Wilholmu, lekar v Neunhirchon pri Duuaji. Ko bi bil jaz poprej zdravilno moč Vašega ,,an-tiartričnegn antlrevinutičnega čaja za čiščenje krvi'* poznal, bi bil že zdavm-j dolgoletne bolezni ozdravljen iu za veliko goldinarjev, ki som jih za ozdravljenji-, izmet nI, bogatejši. Do sedaj sem to nepreeenjeno zdravilo iz Prage iz Vaše zalogo dobival, danes so obračam naravnost do Vas in prosim poslati mi po prvi pošti dvanajst zavitkov proti-poštnem povzolji. S vsem spoštovanjem udaui Jožef Oilzl. Gutonstoin 1. okt. 1872. Gospodu IV. Wilhelmu, lekar v Nounkirchon pri Dunaji. Pošljite mi kakor hitro mogoče zopet dva zavitka ,,iVilkeIiuovega čaja zu čiščenje krvi* kakor mi ga navadno po poštnem povzolji pošiljate. Vidim, tla brez Vašega čaja ne morem vet biti. S poštovaujom Florjan lluMelftteiuer, št. 43 v Klosterthalu. Mnogo nriiioznovalna pisma bodo prihodnjič dalje nizgluševale, ker uij mogoče, vsa naenkrat objaviti. Svarimo pred ponarejanjem iu sleparijo. Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko gleda na postavno branbino marko in naslov, ki se nahaja pri vaškem zavitku na zunanji strani, da so po sleparijah no ogoljufa. Pravi Wilhelmov antiartrični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodno fabrikaone Wilhelmovega antiartričnega antirevma-tičnega čaja za čiščenjo krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih nevedenih zalogah. Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezi-cib 1 gl, posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhel-mov aniiaii n i ii n i in antirevinatičiii čuj za čiščenje krvi tudi dobivat Mariboru pri Al. Kvandestti; vt'elji pri Woggu in Kudnkovicii; v Loncu pri L. Miillerju, v Varaždinu pri dr. A. llalterju. (H—2) izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan .Semen. Lastu iua in tisk ..Marodue tiskaruc".