1_925 OOSI^OI^MM št.
Kaj bomo videli v „Ljubljani v jeseni"?
Naše kmetsko ljudstvo je pri prvih prireditvah Ljubljanskega velesejma hitelo v Ljubljano, da si ogleda to novost. Tudi sedaj še rado prihaja pri tej priliki v Ljubljano, četudi ga navadni velesejem ne more popolnoma zadovoljiti, ker dobi na njem premalo tistega, kar bi ga zanimalo iz njegovega gospodarskega stališča. Da bi tudi kmetu ustregla, je uprava Ljublj. velesejma skupno s kmetijsko družbo sklenila prirediti jeseni Pokrajinsko razstavo ped imenom »Ljubljana v jesenk. To bo razstava, ne pa velesejem, ki bo trajala od 3.—14. septembra t. 1.
Na tej prireditvi bo pa v veliki meri prišlo do izraza naše kmetijstvo, ki bo nudilo kmetovalcem najlepšo priliko, da se ped tiče o vseh panogah modernega gospodarstva, na drugi strani pa inoslrancem možnost presoditi stanje naše zemljedelske produkcije. Zaradi tega si bodo naši kme-R-valci radi oglodali zanimivosti te prireditve, ki bo razdeljena v več samostojnih razstav na skupnem velesejmskem prostoru.
Najbolj zanimiva bo kmetijska razstava, nameščena v paviljonu »E«, ki bo ob-eeaa'a te-le oddelke:
1.	Strokovno-poučni, na katerem bodo zastopane vse stroke kmetijstva: poljedelstvo, travništvo, vinarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, hmeljarstvo, planšarstvo, melijoracije in agrarno operacije; celotna živinoreja, mlekarstvo, sirarstvo, živino-zdravstvo, podkovstvo in slovenska kmetijska književnost.
2.	M1 e k a r s t v o. Tu bodo razstavljeni mlekarski izdelki: maslo, sir, skuta, jogurt in drugo; dalje mlekarsko orodje in stroji. Po možnosti bo urejena cela mlekarna, kakor bi jo morale imeti naše mlekarske zadruge. In ta mlekarna bo tudi v obratu.
3.	Kmetijski stroji in orodje. Tu bo vsakemu posestniku dana prilika, da si ogleda in preizkusi najmodernejše kmetijske stroje in najprijdadnejše orodje, kar mu olajša delo pri njegovem gospodarstvu.
4.	Vinska razstava buteljskih vin iz slovečih slovenskih goric, nova in stara od 1. 1917. naprej ter šampanjec, bo nekaj posebnega, ker se bodo tu v malih kozarčkih pokušala najboljša vina, ki jih ima Slovenija.
5.	Konjska razstava bo prirejena v nedeljo 5. septembra na sejmišču, na katero bodo pripuščene le plemenske živali. Zastopani bodo tu najlepši žrebci, ko-Me in žrebeta, zaskočene kobile in 2- do
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturni trgovini A & E. SKABERNE =. Ljubljana, Mestni trg 10
31etno žrebice. Za najboljše predmete in živali so določene številne denarne nagrade, diplome in priznanja. Kmetijsko razstavo organizira poseben odbor v zvezi s kmetijsko družbo.
Vrtnarsko razstavo priredijo ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji in bo to prva v tako' velikem obsegu. Sicer bo ta razstava bolj umetno prirejena, vendar se bo tudi tu marsikateremu obiskovalcu priljubila ena ali druga cvetlica oziroma kaka posebna skupina.
Razstava psov je nameravana v dneh 8. in 9. septembra ter bo pripravljena od Jugoslovansko kinološke zveze, oziroma Zveze ljubiteljev psov. Pokroviteljstvo nad to razstavo je prevzelo Nj. Vel. kralj Aleksander. Razstava bo za pse vseh pasem in bo po dosedanjih priglasilih razstavljenih približno 700 najlepših plemenskih psov.
Avtomobili in Radio-apara-t i bodo tvorili posebno razstavo v paviljonu »F«, ki ima namen nazorno predočiti interesentom najmodernejše tipe avtomobilov in radioaparatov. Posebno radio-pri-prave se bodo morale tudi pri nas začeti širiti po deželi, za katero je predvsem namenjena ta iznajdba, ki bo našemu kmet-skemu ljudstvu krajšala dolge zimske večere.
Umetniška razstava S3 pripravlja s sodelovanjem umetniškega odbora, ld skuša združiti novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Tu bo dana prilika pregledati vse novejše struje slovenskih slikarjev in kiparjev.
Higijenska razstava v paviljonu »Lz, razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosno panogah medicine. Namen razstave je predvsem propaganden in poučen.
Za razne panoge industrije sta namenjena paviljona ,.-Gr. in II .
Tu so na kratko navedeni vsi oddelki to obsežne Pokrajinske razstave, ki obeta nekaj posebnega in bo brez dvoma največja taka prireditev v naši državi. Častno predsedništvo jo prevzel naš kmetijski minister g. Pucelj.
Obiskovalci te razstave bodo uživali posebne ugodnosti. Stalna legitimacija, ki se jo dobi za 30 Din v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih društvih, pri trgovskih in kmetijskih organizacijah v celi državi, 'Opravičuje do polovične vožnjo na vseh osebnih in brzovlakih. Pri odhodu v Ljubljano se kupi cela vozna karta, ki velja potem tudi za povratek tistemu, ki se izkaže v gornjo legitimacijo, da je posettl to razstavo. Legitimacija opravičuje do poljubnega večkratnega brezplačnega vstopa na razstavišče. Dnevna vstopnica, ki velja za enkratni obisk, stane 10 Din, se dobi pri velesejmskih blagajnah.	.
Razstava bo otvorjena 3. septembra in bo odprta do 14. septembra 1.1. tako, da bo posebno kmetovalcem okrog Malega šmarna dana prilika, da si jo ogledajo.
Kakršna setev takšna
letev.
Ta naš narodni pregovor bi moral dobro upoštevati vsak kmetovalec, potegi bi tudi pridelki njegovih njiv bili bolj zadovoljivi kakor so. Toda nočemo za sedaj tu govoriti o pravilnem obdelovanju zemlje, globokem oranju, temeljitem brananju, umnem gnojenju in pravilni redki setvi, ampak samo o dobrem semenju.
Bliža se čas, ko bodemo posejali ozi-mino: pšenico, rž in ječmen. Semensko žito moramo o d b r a t i najskrbneje, temeljito ga očistiti in razkužiti, le tedaj smemo pričakovati čim boljših pridelkov. Pri tem ne zadostuje, da semensko žito očistimo od plevelnega semenja, ampak treba ga je tudi s o r t i r a t i, to je prebrati samo najdebelejša zrnja. V to svrho nam služij'o t r i j e r j i, ki s>o najprikladneiši stroii za pripravo žitnega semenja. S trijerji izločimo najprej iz žita vsa plevelna semena kakor so grašica, kokolj, ljulika, sto-klava in druga; nadalje vsa zdrobljena m gluha žitna zrna; konečno ločimo vsa zrna po teži in velikosti ter odberemo na ta način za setev le najdebelejša zrna. Trijerl-rano žitno seme vrže za tretjino do polovieo večji pridelek. Zato bi tudi trijer ne smel manjkati v nobeni občini, v nobeni vasi, pri nobeni kmetijski podružnici ali zadrugi, lci hoče kaj storiti za zboljšanje pridelkov.
Končno moramo semensko žito, predvsem pšenico razkužiti in jo s tem že v naprej obraniti pred snetjavostpo. Sredstev za namakanje žita imamo več. Najbolj znana je modra galica, ki se jo vzame 1 kg na 100 litrov vode, in >uspulun«, od katerega vzamemo 100 gramov na 40 litrov vode, kar zadostuje za 100 kg žita.
Letošnja krma in pokladanje apna.
Skrajno neugodno vreme pri sušenju sena je povzročilo, da je bila krma na mnogih.krajih poplavljen«, vsled česar je izlu-žena in polna blata in prahu, drugod pa ve činoma od dežja izprana, torej tudi manj vredna. Posledice te krme se bodo začele kazati pozimi in posebno zgodaj spomladi, ko bo prenehala pesa, repa, korenje. Živina bo začela glodati les v hlevu, žreti zemljo, cunje in kar ji pride pod gobec, lizati stene itd. Končno jo bodo začele boloti noge iit križ, dobila bo kostolomnico. Teleta bodo prišla na svet s šibkimi kostmi in marsikatero bo hiralo in poginilo. Temu je vzrok pomanjkanje apna v krmi.
Fosforovo kislo apno je glavna sestavina kosti; živina ga dobi v se potom krme, posebno sena. Če pa je seno poplavljeno, ali izprano od dežja, tedaj ima v sebi le malo fosforokislega apna, ker ga je voda izlužila iz še sveže trave. Tako seno je prazno, kakor slama, brez tečnih hranilnih sniavi. Taka krma sicer nanolni želodec, to-
Stran
/UU.MULO U'D<
wržite se stara navada
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
Pravi Franckov kavni pridafek
Sto v. 32.

Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žiru spada neobhodno Pravi Franck.
da ne nasiti živali, ker ne vsebuje tistih snovi, ki jih telo rabi. Apno je posebne važnosti pri mladi živini, ki dela kosti, in to tudi že v materinem telesu. Zato moramo skrbeti, da dobijo breje krave, kobile, svinje dovolj apna v krmi, če ne drugače vsaj 2 dodatkom poklajnega apna. Tega zadostuje ena žlica na dan in glavo, pri mlajši živini pa pol žlice, ki se pomeša med ostalo krmo ali potrosi med rezanco. Zadostuje tudi ee se ta dodatek da po dva do trikrat na teden. — Živinorejci naj torej pazijo pri krmljenju svoje živine s slabim senom, da ne bodo imeli nesreč in zgube.
Svetovna letina.
V	začetku junija so svetovno letino prav ugodno cenili in so pričako\itdi pov-s<_\l dober povprečni pridelek. Neprestani dež v juniju in juliju je pa položaj zelo poslabšal. Da je pri nas slabo, to že vemo. Pogledali bomo še v nekatere druge države. za katere smo mogli dobiti kaj podatkov.
V	Avstriji ue bo dosti krme in se resno bojijo za živinorejo. Rž bo zaostala daleč za lanskim pridelkom. Pripomnimo, da je rž toliko bolj valna. kolikor bolj gremo proti severu. Pšenica se še nekako drži. krompir je pa prav zanič. Ječmen in oves sta povprečna.
Na Ogrskem cenijo pridelek pšenice na 17.600.000 meterskih stotov (centov), lani jih je bilo 19.500.u00. Rii bo 7.400.000 stoto*, lani 8-900.000; ječmena 4.700.000, lani 5^00.000, ovsa 3.500.000, približno tobko kot lani. Sadje je zelo trpelo, prav tako tudi vinska trta.
Tudi poročila iz Češkoslovaške so neugodna. Rž je slabo razvita, pšenica rjavi. V nekaterih krajih je večni dež žito in krmila naravnost uniči L
Na Poljskem bodo dale nekatere žitne vrste več kot lani. nekatere pa manj. Re- I cimo, da je pridelal kdo lani 100 mer- , nikov pšeruce ali rži itd.; letos bo pride- 1 lal 92 mernikov pšenice, 76 mernikov rži. 103 mernike ječmena in 108 mernike torej ne bo dosti manj kot lani. ječmena in ovsa še malo več. rži pa za četrtino manj.
V Rum uniji pričakujejo kljub dežju m delnim poplavam izredno dobro letino ' in upajo na ogromen izvoz. Žito bodo tem
Prodali, ker letina v soseščini ni dobra. Železniška uprava je na Poljskem m Češkoslovaškem najela 130 lokomotiv, namenjenih izključno ie za izvoz žita. Izvozili bodo na dan 2000 vagonov, v«eea skupaj okoli 70.000 vagonov žita. ~ , S1
j Na Ruskem računijo tako, koliko žita so pripravile državne in zasebne organizacije do določenega časa za prodajo. Lani so imele vse organizacije 1. julija pripravljenega vsega žita za 313,600.000 pudov (1 pud = 16.38 kg), letos pa 580 milijonov pudov, letos torej skoro še enkrat toliko. Napravili so načrt, koliko naj ga bo pripravljenega, in so ga spravili skupaj 96.6 odstot., skoraj vsega.
Letina v Kanadi bo dala najbrž 348 milijonov bušelov pšenice, lani jih je bilo 417; rži bo 11 milijonov bušelov, lani jih je bilo 13. Tudi ovsa bo letos manj kot lani.
Ker 6e beseda bušel večkrat bere in rabi, moramo tukaj povedati, koliko je to, in bi bilo dobro, da si Domoljubovk bravci to izrežejo, da imajo zmeraj pri rokah. Bušel pšenice je nekaj drugega kakor bušel rii ali ovsa itd. in tehta 27.2 kg; bušel rži in koruze je 25.4 kg, bušel ječmena 21 .S kg, bušel ovsa pa 14.5 kg.
Poljedelsko minstrstvo Združenih držav ceni letošnji pridelek pc stanju v mesecu juliju takole: ozimna pšenica 568 milijonov bušelov (lani 404). pomladna pšenica 200. lani 276. koruza 2661, lani 3095, oves 1334. lani 1292, ječmen 191. lani 208, rž 40. lani 54. Stanje pridelkov je splošno 76 odstotkov pod letno povprečnostjo zadnjih desetih let. V začetku junija je tako dobro kazalo, di so računili na prav veliko večji pridelek kot lani; ! nato je upanje malo paidlo, pravijo pa, da je še dosti časa za bistveno zboljšanje. Nas. ki smo navajeni ua rž in ječmen, zanima majhni pridelek Zedinjenih držav v I teh dveh vrstah.
Skupaj lahko rečemo, da pšenice na | severni polobli zemlje letos ne bo dosti manj kot lani, ker bo evropski primanj- I kljaj izenačila Amerika. Rii bo pa prav gotovo dosti manj.
Lanska svetovna letina glavnih vrst je bila tale: Pšenice je bilo 955.6 milijonov metrskih centov, rii 444.8, ječmena 297.5, ovsa 566.8.
Boikenovo jabolko
prištevamo k najbolj poznim in trdnim zimskim jabolkom, primernim za mrzie kraje. Zelo razširjen ;e po' severni Nemčiji, kjer je tudi njegova domovina. Ze davno ga goje tudi v Avstriji in nekaterih drugih državah. V Sloveniji je vobče še ma'.o znano, kajti naletimo le tu in tam na kako drevo, ki je bilo posajeno v novejši dobi.
Plod je srednje debel ali celo debel, široko-stožčasie oblike. Lepo razviti
plodovi so precej podobni kalvilu. Sicer ploska, pa vendar lepo razvita rebra se vlečejo namreč od muhe do peclja. Koža je gladka in tenka ter se pozneje pokrije z I mastno prevlako. Na drevesu je zelena j potem pa bolj in bolj porumeni. Ko je popolnoma godna je svetlorumena. Na solnčni strani, zlasti proti pedju rada po-rdeči. Posejana je z belkastimi ali rjav-: kasiimi pikicami. Meso je belo in precej čvrsto, kiselkastega, osvežujočega okusa brez vonja. Dobro je šele na pomlad. Zo-j reti začne januarja, februarja meseca in i se ohrani do poletja. V shrambi nič ne j vene in prav malo zlahni. Trgati ga moramo kolikor mogoče pozno v oktobru, i Ker ima trdo meso, je za obtiske neobčutljivo. Ugodno je tudi to, da se plodovi ! enakomerno razvijajo, da se trdno držo na drevesu in da z drevesa niso užitni. Jabolčnemu zavijaču pa ugajajo. Zato je včasih precej črvivih plodov.
Drevo raste jako krepko in naredi košat vrh, ki se pozneje pobesi. V mladosti ga je treba obrezovati, da se razvije lepše in enakomerno. Cvete prav pozno in je cvet neobčutljiv za pozebo. Za pod-nebje. lego in zemljo je izmed vseh jabolčnih vrst najmanj izbirčno. Ceio v suhih, vetrovnih legah in v mrzlih krajih uspeva in r.-^i Seveda mu pa še boij prijajo ugodnejše razmere, zlasti nepresuha zem-i,... aruii kmaiu in rodi redno in obilo. V prav mrzlih legah ga včasih napada ! škrlup in jabolčna plesen.
Boikenovo jabolko je posebno priporočeno za poljske in obcestne nasade po mrzlejšiii krajih in legah. Ker je jabolko za trgov ino prav primerno, je ta v rsta kot nalašč za splošno razširjanje.
Denar.
g Uradni tečaj dinarju za avgust. Finančni minister je določil za mesec avgust sledeče uradne tečaje dinarja nasproti inozemskim valutam: 1 napoleondor se plačuje s 218.80 Din. 1 turška lira 247.20 Din, 1 angleški funt 275 Din. 1 dolar 56.50 Din, 1 kanadski dolar 56.30 Din. 1 zlata nem; ška marka 13.45 Din, 1 poDski zloti 5.95 Din. 1 avstrijski šiling S Din. 100 francoskih frankov 145 Din. 100 švicarskih frankov 1095 Din, 100 italijanskih lir 1S4 Din, 100 belgjskih frankov 14S dinarjev, 100 holandskih goldinarjev 2270 dinarjev. 100 rumunskih lejev 26 Din. 100 bolgarskih levov 41 Din, 100 danskih kron 1495 Din, 100 švedskih kron 1514 Din, 100 norveških kron 1241 Din, 100 španskih pezet 88SDm» 100 drahem 68 Din. 100 čeških kron 1°< Din. l milijon madžarskih kron 791 Din,
Ti tečaji veljajo od 1. do 31. avgusta 1926. Po njih se plačuje tudi pristaniška taksa.
g Carinski ažijo v nekaterih evropskih državah. V Jugoslaviji znaša carinski ažijo za en zlati dinar 11 papirnatih, v Avstriji zlata krona = 1.44 šilingov, v Italiji zlata lira — 5.36 papirnatih, v Madžarski 1 zlata krona = 14.500 papirnatih, v Rumuniji 1 lej = 40 papirnatih, v Španiji zlala pezeta =1.25 papirnatih.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Po oorznih pravilih se prodaja in kupuje blago večinoma v vagonskih dobavah postavljeno v vagon na nakladalni ali na drugi postaji. Tu označene cene veljajo za 100 kg. — Kupčija v zadnji dobi ni posebno živahna, ker se kupuje le za dnevno porabo. Pričakuje se namreč na-tlaljni padec cen, ker se glasijo vesti o svetovni letini precej ugodno. Cene so bile sledeče: Pšenica nova za dobavo v avgustu na nakladalni postaji 270 Din, koruza na slavenski postaji 230 Din, ko-uza banaška na nasladalni postaji 180 Din, oves novi na nasladalni postaji 150 Din, otrobi srednji na slovenski postaji 155 Din, fižol beli novi na nakladalni postaji 200 dinarjev, laneno seme na slavenski postaji 880 Din, isto v Bjelovarju 370 Din.
g Tržišče z lesom. Kupčija z lesom je poslala nekoliko bolj živahna. Trguje se za vagonske dobave postavljene v vagon »ostaja. Cene veljajo za en kubičen meter, (jer ni drugače označeno. Plačevalo se je za blago na nakladalni postaji: smrekovi, elovi hlodi 190 Din, deske smrekove mon-te ogledane 450 Din, bukovi pragovi debelejši po komadu 38—38.50 Din, tanjši 32 tlo 32.50 Din; bukova drva za 100 kg 17.50 inarjev, hrastova drva 16.50 Din, bukovi ©obrobljeni plohi I., II., III. na meji 490 inarjev, bukovi remeljni na Sušak v pri-tanišču 900 Din.
g Mednarodni lesni trg. Na mednarod-iciii lesnem trgu je v kratkem pričakovati orsiran izvoz Rumunije. Rumimska vlada ikuša potom izvoza ogromnih zalog lesa tabilizirati svojo valuto. V Galacu je pri-ravljenih za izvoz 25.000 vagonov lesa. notranjosti države pa 65.000 vagonov, azen tega ima v Bukovini 25.000, v Stari lunami ji 10.000, na Sedmograškem pa 0.000 vagonov. Vrednost tega lesa znaša 5'ri milijarde lejev (1 milijarda dinarjev). (cr namerava viada čim hitreje izvoziti ta e3> »i izključeno, da bo forsiran izvoz tega ■sa neugodno vplival na evropski lesni rfj- Zveza ameriške lesne industrije je ricela propagandno kampanjo proti uvozu "nunskega lesa.
g Žitno tržišče. Doslej znani podatki letini so večinoma zadovoljivi in ker je Spraševanje po žitu iz pasivnih krajev fenelialo, so cene v splošnem popustile., olicina in kakovost nove pšenice je raz-cna: v okolici Novi Sad — Subotica ra-|najo na 18 stotov, okrog Sombora pa na , st°tov na hektar. Češkoslovaška pri-<uJe kakovoetno in množinsko dobro le-zato je prenehala z nakupovanjem v ozemstvu. Tudi iz drugih držav so vesti v°Jjne, zato zaznamujejo povsod lahek
1.
ni
padec cen. Pri nas je v splošnem povpraševanje veliko, ponudba pa malenkostna. Večje ponudbe se pričakujejo šele po žetvi. Nova pšenica je bila prodana že po 265 Din za 100 kg, medtem ko ima lanska še ceno od 310—317.50 Din. -- Koruza je bila nekaj časa trdna v ceni, pozneje je pa zopet popustila in se plačuje sedaj v Banatu od 150—160 Din. — V splošnem je žitna kupčija še vedno mrtva, živahnejšega delovanja je prieako\ ati šele po obče končani žetvi.
g Tržišče sliv. Slive in češplje so letos dobro obrodile. V Srbiji in Bosni računajo s pridelkom okrog 4500 vagonov, zato se kupci drže še nazaj v nadi, da bodo cene padle. Cene sliv so zdaj sledeče: navadna garnitura za oktober Valjevo 440—430 Din, velika garnitura 495—470 Din.
g Cene vina in žganja v Zagrebu. Na zagrebški vinski borzi je 29. julija notiralo za 100 litrov: belo vino po 270—280 Din, boljše vrste 350—400 Din. križevačko 300 do 350 Din, Sv. Ivan Zelina 350—400 Din, šiler 290—300 Din; stara vina: belo namizno 650—700 Din, graševina in trami-nec 800—850 Din, beli burgundec 900 do 1000 Din; dalmatinska vina po stopnji alkohola za 100 litrov: črno 36—38 Din, opol 37—39 Din, belo 40—42 Din, viško belo 40—42 Din, opol viški 50—52 Din; žganje 45—48 Din, slivovka 46—50 Din za alkoholni odstotek.
g Živinski sejem, v Ljubljani 4. t. m. Na tu sejem je bilo prignanih 287 konj, 9 žrebet, 90 volov, 97 krav, 26 telet in 146 prašičkov za rejo. Cene so bile sledeče: voli prvovrstni po 8 Din za kilogram žive teže, poldebeli 7.50 Din, vprežni 7 Din; krave debele po 7 Din žive teže, klobasa-rice 3—4 Din; teleta po 10—11 Din. Prašički za rejo za komad po 400—600 Din; konji par po 1500—6000 Din. Vsled večjega števila kupcev je bila kupčija živahna in se je prodalo: 48 konj, 6 žrebet, 64 volov, 70 krav, 28 telet in 113 prašičkov. Za inozemstvo se ni kupovalo. Cene so ostale v splošnem stalne.
g Prašičji sejem v Mariboru 6. t. m. Sejem je bil srednje živahen, kupčija pa bolj slaba, prašičev pa primeroma veliko. Pripeljalo se je 403 prašiče in 2 kozi, od katerih je bilo prodanih 118 prašičev in 1 koza. Pri cenah je zaznamovati malenkosten padec. Plačevali so se prašiči za komad: 5—6 tednov stari po 80—100 Din, 7—9 tednov stari po 125—150 Din, 3—4 mesece stari 280—350 Din, 5—7 mesecev stari po 420—450 Din, 8—10 mesecev stari po 550—580 Din, 1 leto stari 1000—1200 dinarjev za komad; kilogram žive teže po 10.50—12.50 Dn, mrtve teže po 15—17 Din. Kmeije so držali cene precej visoko.
g Mekarstvo v Avstriji. Dunajski parlament je pred kratkim časom razpravljal o podpiranju mlekarstva. V ta namen je dovolil 6 milijonov šilingov (24 milijonov dinarjev) kot 7 odstotno posojilo posameznim mlekarskim zadrugam. Povrniti pa morajo posojeno svoto po 18 letih. Po posameznih deželah se vsota razdeli tako-le: Spodnja Avstrija 1.7, Zgornja 1.2, Solno-
UHANI
F. ČUDEN
Prešernova ulica SI. t
graška 0.4, Štajerska 1.2, Koroška 0.5, Tirolska 0.4, Predarlsko 0.2, Gradiščansko 0.4 milijona šilingov. — Kako pa pri nas?! Še ene mlekarske šole za celo državo ne more vlada ustanoviti.
g Letina v Sloveniji kaže v raznih kra« jih različno. Kjer ni voda zastajala, je pridelek precej dober; kjer je pa žito močno poleglo, tam je slabo; vendar je v splošnem računati na srednjedobro letino. Sena je sicer povsod precej, izvzemši tam, kjer ga je voda odnesla, toda glede kakovosti bo slabejše, ker ga je dež izpral. Krma kaže za enkrat slabo, vendar si bo še opomogla, če bo vsaj odslej vreme ugodno. Krompir in fižol stojita v splošnem slabo, ker imata preveč moče. Povprečen pridelek sadja bo majhen, ker je vsled deževja zaostalo v razvoju in močno pada. — Vinogradi obetajo v splošnem slabo. Grozdje je slabo cvetelo in trte so pa vrhutega še napadene po peronospori in plesnobi. Pridelek ne bo dosegel lanske množine. 0 kakovosti bo-deino pa pozneje govorili. — Hmeljski nasadi v Savinjski dolini so se po dežju nekoliko popravili. Golding, ki je bogato obdan s cvetnimi priveski, prehaja v ko-bule. Pozni hmelj ima pa le malo cvetja. Živalskih škodljivcev ni.
Razno.
g Napoved najemninskega donosa. Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V svrho odmere najemnine za leti 1927 in 1929 imajo vsi hišni posestniki vložiti napovedi najemninskega donosa glede vseh poslopij v Ljubljani, naj so v najem oddana ali ne, če se rabijo ali ne, najkasneje do konca avgusta 1926 pri davčni administraciji v Ljubljani, na Bregu štev. 6, II. nadstr. —< V nadaljnem razglasu je podrobno opisano, kaj treba vse prišteti in napovedati k pogojeni najemnini, in konečno kake kazni zadenejo one, ki se ne držijo tega razglasa. — Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hiše se dobe v knjigarnah v Ljubljani— Vsako napoved je kolekovati s kolkom 5 Din.
g Naš izvoz v juniju t. 1. je znašal 402.321 ton v vrednosti 612.22 milijona papirnatih dinarjev (55.82 milijona zlatih dinarjev) v enakem času lanskega leta. Izvoz je torej po količini večji za 43.624 ton, a po vrednosti manjši za 59.28 milijona papirnatih, odnosno 3.34 milijona zlatih dinarjev. — Najvažnejši izvozni predmet je bila koruza, potem slede les, žito in drugo. — Skupno se je torej v prvi polovici 1.1. izvozilo 2,616.625 ton v vrednosti 3938.35 milijona papirnatih dinarjev (359.38 mil. zlatih dinarjev), proti 2,145.337 tonam v vrednosti 450.413 milijona dinarjev (379.70 mil. zlatih dinarjev) v istem času lanskega leta. Izvoz je torej v prvi polovici t. 1. po količini napredoval proti enakemu času v 1. 1925. za 471.288 ton (za 22%), dočim je po vrednosti nazadoval za 568.13 mil. pap. odnosno za 20.32 milijona zlatih dinarjev (5.35%).
S*
K. Pečenko
trgovini vseh vrsi USNJA ter čevljarski* po.rebičio ni debelo in tu drobno.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13.
g Na državni kmetijski šoli t Št. Jurju pri Celju se začne 11 mesečni tečaj prihodnjega šolskega leta s početkom novembra. ako ne bo ministrstvo glede na prav ii-nik določilo začetka s 1. oktobrom. V;a potrebna pojasnila giede sprejema daje ravnateljstvo.
g Vaino za peruffiinarje. Vskd neugodnih proračunskih prilik, driavž kc« ne bo nakupovala in poraioeiiia nikakih plemenskih petelina. Rejci nsj tort-j odvisno piem. blago odpravijo .n vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljši petelinov za ev. oddajo okrajnim Za potrebno os vedenje krvi bo siic«fii i medsebojno zamenjavo petelinov. Radi 3> retituih nadaljnjih nasvetov naj se vsakio obrne na pristojno sresko poglavarstvo* kjer sta mu drž. ekonom oz_ veterinar vedno na razpolago.
g I;eoz jajc. V prvih petih mesecih 11. je bilo izvoženih v inozemstvu 1791 vagonov jajc v vreiinosti Sod milijonov dinarjev.
g L'vos sladkorja. Leta 1925. uvozila je naša država 4 milijone in četrt kilogramov sladkorja iz Češkoslovaške in 1 milijon in eno petino kilogramov iz Amerike. Vzlic temu trdijo, da naša sladkorna produkcija krije vso domačo potrebo in da preostaja še dovolj sladkorja za izvoz.
g Ifi spo<Urslca rre:a v Ljubljani notira sledeče r olne r. ,eno: La gnojila: rudninski superfosfst 16S vreče po 50 ali 100 kg i tri.— Din. tomaževa žlindra 18% vreč« po 100 kg 140.— Din. Cement v juta vražah. Dorjee ali splitski po 66.— Din zj hx)	cene veljajo pri odjemu originalnih
vreč. pri vajronskih pošiljkah se cene milijo pri- i znerno na franko vsaka postaja. Krmita: klajao et>Do t vrečsh po 50 lu; a 4.— Din. pri manjiem (v:/3u po a.— Din, Lanece tropine a 3.40 Din, otrobi drvtai a 1.60 Din. otrobi debeli 105 Din. V.z^rsdsie in kmetijske potrebščine: mo^ira ga-L.a c-eai 750 Din. žveplo Ftoristella drojno-rai-.a-.rano VSO Din ta kilcvnun. Trierji <iibu či-stiic.U i tvrike Heid i^iak LA '2400.— Din. zaak 1B 23»,— Din, pepeljci na 3o obratov 3500,— Dic. r^i -i obratov 'iT00— cio 3000,— Dic. riamoremifa na motor — Din. okopalsiki 1000.— Din. ročne .<aa.oreioice 16W.— do &00.— l>in. stiskalnice za £T.jsi;e 151X1 — do 3Ctt>.— Din. mlini u Mdje j ItOU.— do JA«X— Din, r*portMnke 4&J,— Din, lobkaS ii koruzo 1400 — Din. pluii iele-ai 500.— d -ir^v. ec.-jBičae sesaike 750.— c.o 1000.— Din. F. les: te-cs so na raiprlaco vsakovrstni poij»ie&ki stre-ji. ka»or vociae »es^ie. ostihfti ipjj:eini», tri^e trmvziške .a p^I.euelsše. braoperilnjki, bnui xa kose iti !la za'ofi ic_i.c:o tudi ,-«=j>e:a: rdeča
10,— Din. deteVa dr^ča črna. kakor rodi • lii.eraa -4 — Din.	17,— Diz u kito-
j Zadfulništvo r Indiji. Indija je prostrana dežela v Aziji s 400 miljoni prebivalcev in stoji pod angleškim protektera-tom. Dcsedaj se je malo slišalo o napredku v tej pokrajini ter se jo je smatralo kot bo j nazadnjaško, četudi vemo, da je od : tam izvirala prvotna človeška kultura. Sedaj se je tu J i tam pod vplivom angleške ku.t.ro aačela razvijati zadružna misel, ki j? dobila kmalu veliko privržencev in za-.a v kri tkem velik razmah. Tako ima-% v-'a-e> v tej prostrani deželi okrog n r i'-, za.irug in od teh okrog 55 t.?.v kmet skih in to največ kreditnih:
V vsako hišo Domoljuba!
\r>t? zdarug. Mali p o.»Igo dofco izrabljani oi bogatinov, posre-oo V.oov in prekupcev, ki so posojevali kw:ossa o.e.var ali blago po zelo visokih obrestih. Ker se je dolg navadno odplačava, v b.i posei-ivo s žitom, ki se ga je coenila zelo nizko, ugašale so obresti do 6J1 odstotkov. Dolgo časa si ti reveži niso maii p. majati proti tem ljudskim pijavkam. šele začetkom toga stoletja so se Indijci začeli olrosati te a zla, teh krvosesov, z zadružništvom, še danes se v vaseh, ki nima zadruge, plačajo 60 odstotne obresti, medtem ko plačujejo zadružniki drugod največ po 12 odstotkov. — Pred kakimi petdesetimi — šestdesetimi leti j? bilo tudi pri nas slično.
Poljoprivredni Giasnik-s slovenska številka. V Novem Sadu izhaja kmetijski list pod naslovom >Poljoprivredni Glasniki v srbolirvaškem jeziku. Ta list si je uadel hvaležno nalogo, da seznani svojo Čitatelje 3 kmetijskimi razmerami v raznih pokrajinah naše države in kot prvo tako je izdal slovensko številko, v kateri so od najboljših slovenskih kmetijskih strokovnjakov opisane razne kmetijske panoge v Sloveniji. Tako čitamo članke o poljedelstvu in kmetijskem značaju našega kmetijstva, o živinoreji, sadjarstvu, vinarstvu, kletarstvu, hmeljarstvu, plan-šarstvu in mlekarstvu, o zadružništvu in agrarnih operacijah, o industriji kmetijskih strojev, o kmetijskem šolstvu, o domači obrti in o raznem drugem. Kdor od bratov Kn atov ali Srbov prečita ta zvezek, si bo lahko napravil jasno sliko o našem kmetijstvu. Omeniti je tudi, da je ta številka opremljena s 35 slikami in z barvano sliko otoka na Bledu na platnicah. Omenili bi bilo samo to, da slike nUo morda tako razvrščene, kakor bi bilo z ozirom na članke prikladno. Nekaj pomot imen in krajev se je sicer urinilo vmes. vendar te nikakor ne motijo ugodnega
utiša, ki napravi ta slavnostna številka u stane samo 20 Din. Naročuje pa pri ništvu >Poljoprivrednega Glasnika* v vem Sadu.	* ^
d Prošnja. Ubog državni uradnik ki ga je grozovita usoda pripravila ob U prosi, da bi kaki dobrotljivi ljudi« spre' jeli njegovo dveletno hčerko ali štiriletne" ga sinčka za svojega. Pripravljen ie tudi plačevati za vsakega otroka 150 Din odškodnine na mesec. Podatki so na razpok go v našern upravništvu.
d 0traka je strela ubila 1. avgusta na Runarskem pri Blokah. Strela je udarila v hišo, ki se ni užgala, pač pa se enajstletni Lojzek ni več prebudil k življenju.
d V slovenske obmejne kraje hodijo kaj pogosto s Hrvatskega roparji, ki po. vzročajo v eliko škodo. Tako je pred 14 dnevi ponoči udrlo 9 oboroženih tilovajev v hišo šivilje Urše Kuharič v Dobrovi pri Ormožu. Odnesli so iz hiše vse, kar se jo dalo odnesti in še 1300 Din v denarju. Ši. vilja se je med ropom skrila v p:dstrešju.
d Zopet nesrečna slovenska služkinja. V Zagrebu je izginila neznano kam služkl-i: "a Gabrijela Markič, rojena 1897 v Ljubljani. Policija domneva, da je prišla v zločinske roke.
d Konec železniškim vlomom. V zadnjem času so se silno množili vlomi v železniške vozove, zlasti na progi od Zakna do Zidanega mosta. Žolezniška policija jo dolgo stikala za vlomilsko družbo ter končno zapr!a nekega Anžurja, posestnikovega sina iz Snebrrij pri Zalogu. Pri zasledovanju od strani crožnikov se je fant skril v vodo, v katero se je do vratu potopil, toda orožniki so ga postavili na sulio.
Prciesor: »Gospoda, oprostite da va3 k3r tu spodaj sprejmem, zgoraj sem namreč precej omejen.^
Pismo živinskega trgovca svojemu prijatelju: »Lepa živina, dragi prijatelj, ss tu dobi. O sv. Jakobu dobiš vole v dveh pismih. Moje debeli jarci so letos zelo suhi, ker je vročina tako vroča in suša tako suha. S prešiči nič več ne občujem. V ^lavi imam šc dva voza slame, katero ti bora drugi teden pripeljal kakor želiš. Zanesi se na vole in ostajam Tvoj prijatelj.«
Sprejme se
IVAN KUKEC. čevljar. ŠL Jani. Dolenjsko.
Pozor mizarji! Zvr^A0- modrooi
Najtrpežnejše strešno kritje!
— Združen« opekarne i d. Ljubljana —
Jiiklešičera testa 13 preie VLDIC - KNEZ tovarne na V iču in Brdu
cadto v počasi aaočsi. ukoj dcOavao, aa;boijic preu-kaic-e a»>deU »--Ti- t.zr. z clc aH dTesa xarc:axa, kakor bobrOTC«T (b-.fctr! ia
* * zidno opeko * *
Na it jo i« poi.--e takoi pc^ns ia pccjdba i
Stekleni strešniki stalno na zalogi!
bijo trije S PERESI za postelje. — Poizve se ni trga iter. 13 — v trgovini
Mestne01
5400
Malpopoineiil
ST0EWER
iivatni stroi'
„ a™., kr«i»U
" r« t« mi de 21
pr,i« « «b,ri!!
.i.-tJsoil pn Irifu"
L. Baraga,
Ljubljana Seitobarg ul-
gfUpU^«« !»»*• 15 l.t« i""1"'