1cmeLOVazea ~tat, radiu/i 

Poslovenil Dr. Bleiweis . 

podúk na im gospodarjem 

na setvlo dala 

e. k. krajnska kine ka druzba. 
Ljub' prijat L Večidel vsi poznate stari pregovor : 

Tam le kmetija veljá , 
Kjer je obilno gnojá. ! 


Zlata resnica je v tem pregovoru. Brez gnoja se ne dá nobena 
njiva s pridom obdelovati,* brez gnoja ni bogatega pridelka. 
To ve vsak gospodar, zato gnoi tudi svojo njivo, in gotovo se ni 
nikdo kmetovavca slišal, da bi se bil pritožil, da ima preveč gnoja ; 
vsak bi ga imel rad še več. Da bi pač tudi s e n o ž e te gnojili ! 

Da je pa gnoj koristen, to je, da stori v zemlji to, česa r 
pričakujemo od njega, se mora i njim tudi prav ravnati. 

Prav ž njim ravnati, j e pa ravno glavna stvar, ker le 
takrat bo gnojnWe gospodarjen bogat rudnik kadar si ga je umno 
napravil in ve z gnojem dobro ravnati . 

Ker ni mogoče zemlje raztegniti . 
Gré z gnojem le pridelke si množiti . 

,

Rako pa vse to prav storiti, bodemo učili v sledečih pomenkih : 

L VI« potrebuje kmet gnojnUča ? 

Zato, da shrani na njem gnoj tako dolgo, dokler ga ne zvozi 
na njivo. Poglavitno je pa pri tem to, da se gnoj tudi tako 

spravlja, da ne gre nič v zgubo od njegove gnojne moči ,
ker slabi gnoj ni vreden, da se vozi na njivo. 

H. Kje naj bode gnojniace ? 
Gnojnišče naj bode vselej blizo in na senčni stran i 
stale. Lahko naj se k njemu in od njega z vozom pride . 
Ne smé biti pod kapom, pa tudi na takem mestu ne d 
se preveč kakošne druge vode va-nj ne steka. 

Gnojnišče pa mora biti na hladne rn (v senčnem kraji zato 
da zgore) ležečega gnoja sonce ne pripeka in popolnoma ne osuši ,
ker tak gnoj ne zgnjlje in ne preperhne , nasproti se pa spodnj i 
tako razgreje, da' ga veliko zgori. 

Ce pa spod kapa ali od druzega kraja voda pritek a 
se izluži gnoj popolnoma, in gnojnice se preveč naredi, ktera 

vsa odteče, ako delj časa dežuje . To pa je velika škoda, ker j e 
to, kar se na ti poti pogubi, večidel veliko več vredno, kako r 
to, kar ostane . 

M Kako veliko na) bode gnojna& in kakoáno naj bo dno 
kako,''ne stene njegove . 


Velikost gnojnišéa naj vselej ravná po številu živine, k' jo 
kmetovavee redi . 

Na vsako vižo pa naj bo gnojnišée tako veliko, d a 
gnojni kup v njem nikdar ni vii";ji kakor za 4 čevlje. 

Dno in stene gnojr4ea morajo biti take, da ne spušajo n e 

vode ne gnojnice iz gnojnlšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojnišée 
se stekati ne more. 

1 Kako se naredi to ., da dno in stene ne,8pu ajo ne vode ne 
nojnt'ce? 

To se naredi , lahko, ako se na dno in krog in. krog en čeveljna debelo gline, ovce ali kakošne druge mastne zemlje terdno 
zatlači. Umni kmetje nad to in čez to Ilovco položé še p14njate kamne 
ali pa stare opéke (cegle), kar je za tega voljo dobro, ker se p o 
tem toliko lože gnoj iz jame pobere, kadar se na polje vo z 

V. Kakosno naj bode dno .4'e na dalje ? 
Dno gnojnise'a naj enmalo visi na eno stran, da zamor e 
odtekati preobilna gnojnica ; ako se to ne zgodi, leži spodnji gnoj 
predolgo v gnojnici, to pa ni dobro, ker ves gnoj ne more po 
tem takem enako vrete in se ne podela enako . 

V . Kam naj se napelje gnojnica, da se odteka ? 
Gnojnica ki se odteka, naj se odpelje tikamo gnojniéa v jam o 
ktera je obzidana ali tako napravljena, da vode ne spusa. Taka 
jama mora biti na naj nižji strani gnojnišéa, da se lahko va n" o 
izteka, pa tudi iz nje lahko zajemati (kalati) dá. 

VIL Kako-naj bo gnojni~ee napravljeno, da je prav? ' 

Da je gnojnišée prav napravljeno, mora imeti okoli in okol i 
pol sežnja (pol klaftre) globok in obzidan jarek (graben), ki j e 
za to, da se deževnica in snežnica iz dvorila va-nj nabera, ker 

izprani gnoj in z veliko vode stanjsana gnojnica ne veljata nič i n 
nista vredna, da se na njivo vozita . 

Da bo vsak to bolj razumel damo obris prav napravljeneg a 
gnojnica. 

~---,--'
tevilki l . I . kažete jarek za kapnico ; številka 2. kaže dno 
gnojnjšéa, in številka 3 . jamo obzidano za gnojnico . 
VRL Kako se ima ravnati z gnojem na gno.ini,š u ? 

Pervo in pervo je, da je gnoj po gnojnišéu enako raztros"
en in da je zmiraj primerno vlažen (fajhten . Da j e 
treba gnoj enako raztrositi po gnojnišé'u, to se samo po sebi razume, 
ker gnojmWe, kakor da bi ga bile svinje razrile bile, naznajuje 
nemarnega gospodarja. Vlažnost je pa zavoljo tega potreba, 
da se gnoj na verhu kupa ne osuli prevet po toplem vremen u 

in na vetru, in da potem suha slanxa ne ostane, ki nima nič v 
sebi. Za tega voljo je treba gnojnišee večkrat z gnojnic o 
polivati saj vsak teden enkrat. To polivanje z gnojnic o 
je pa zato tako koristno, ker ravno o,n a ima nar več rodovitnost i 
v sebi ; gnoj je tolikanj bolj močen in tečen, kolikor večkrat se 
poliva z gnojnico. Zavoljo tega glej, da se ti celo nič gnojnice 
ne pogubi — vedi, da tudi gnoj, ki ga na polje petje . 1npodorjeiá' 


so mora po gorkoti, p akt', po Ožji vlai'nosti z poprej 
v gnojnico spremeniti, po tem .á rastljin v iivei 
Vedi : da vse, kar če hiti živci rastljinam, ,se meja 
dati v vodi raztopiti. 

Kdor tedaj pusti gnoj, <la ga dei izpira, <I se

4'š. 

gnojnica po «stih, grabnih ali seer po potih odteka , 
je ravno tak slab gospodar, kakor je tisti slab kuhar, kdor juho 
upo) od mesa na cesto izliva. 

IX. Kako visoko naj bo gnoj na gnojnišéu nakupien . 
Ne preplitvo, , ne predebelo. Za 4 čevlje v ise ko je ravn o 
prava mera. Ce je kup preplitev,. gnoj počasi vré. Ve je gnojpredebelo na kupu, pe vre enako, in toliko manj enako, koliko r 

več je kup ; na dnu je ze včasih ves masten ., v sredi zaéne 
ravno ze perhneti in mehčati se, na verbu pa je še suha slama . 

X. Na koga je treba a-e paziti pri gnoju 
Gnoj naj na grtojnWu ter dno natlačen lei, da rodovitni 
deli iz njewL ne izblapé in se v zrak no pogub . Ako ni gnojtordno na kupu, ga sapa prepihuje in osn i. Tp naj ei zapomnijo 
posebno tisti kmetje, ki nastiljajo živini gojzdno steljo . 

Da je gnoj na gnojnia'é'u terdo nakupiéen„ naj se posuje ta m 
pa tani nekoliko p e r s t i. na-nj, ali naj se pusti mlada živina jveaših 
na gnojnisee, da ga pohodi. 

Kar gnwj iz sebe izhlapi, je gotova zguba- zato na s i 

lmetovavee zapomni sledeče: "Kadar gnojnišče zlo snierd ~ 
je to znamnje, da se rodovitni deli pogubujejo v zrak". 
Kako pa ,to ubraniti, bodemo' povedali v sledečem . 

XL Kaj storiti, da gnoj .na gnojnis eu, ne izhlapi svoje moči . 

Naj bolja stvar za to je zeleni v i t r i o l, to je, tista zelen a 
sol, ktera obstoji iz železa in zveplerte kisline. Za več obertnijse potrebuje ta sol, in tudi kmetje jo dobro poznajo, kteri si z 
njo svoje irhaste l-Tace verno barvajo . 

ML Kako in kdaj naj se rabi ta zeleni vilriol ? 

Takole je naj bolje. Vsak teden enkrat, postavita, vsako 

salnoto, se vsamn prava mera tega vitriala (veči kosci se pre d 
raztolčejo In zdrobe) in se verze v jamo, kjer se gnojnica nabera ,
s kakim kolom se pomeiia gnojnica nekterekrat. V 2 urah je v 
gnojnico veržena zelena sol raztopljena. Zdaj se zajame te gnoj


Bj,ee gn.otmWée se z njo pobije povsod in dobro. Kmalo se bo 
čutilo, da gnoj, ki je poprej zlo zmerdel, ne smer& več. To pa 

je znamnje, da je zeleni vitriol zvezal b~ezljivo rodovitne drobce, 

ki so poprej puhtéli iz gnoja v podobi sinradú in se pogubili v zrak . 

lfl. Koliko vitriola je treba zalo? 

Ce je več gnoja, več je treba vitriola. ekko, postavim, kmet 
vé, da bo zkQzi celo leto 5 voz Imel in če se en voz za dva 
konja na 20 centov ceni, se potrebuje vsako leto 2 centa in 4 
funte zelenega vitriola v gnojnico, ktera se poliva na gnoj . Toliko 
vitriola je ravno v stanu, naj bol j rodovitne drobce, kteri sce r 
iz gnoja izpuhté, na-se potegniti in jih obderžati v gnoji, da s e 
v zrak ne pogube . 

XIV. Po dno je zeleni vitriol, in v kolikkin dobiček je 
Cent prostega zelenega vitriola (ordin~ren Eisenvitri00, ki 
je za to ze dober, velja Mizo 5 L, tedaj je funt (libra) po groOUo 
Ako kmetovavee na leto 50 vóz gnoja dobiva, mu je vsak .te,dea 
2 funta vitriola potreba, tedaj mu pride na teden 2 grosa n a 
gnoj potrositi. 


„Kaj da' bom vsak tedeny 2 groša '4n e'e imam ve č 
gnoja, morebiti 4 ali 6 grošev na' gnoj zmetat slišim . tara pa 
tam kakega kmeta .godernjati. M, čakaj prijatel . ne sodi prenaglo ,
da vidimo pred : kaj sp,/ pridobi' s tem, ee vsaki teden dva grošica 

potrosimo na gnoj. Ca- bo rajtinga ,pokazala da ne kaze denarja 
za vitriol izdajati, potem zaverzi nas svét, nase skušnje in r a' 

po starem kopitu, kakor je delal oče tvoj in stari oče. Ce boš 
pa pri pametnem sosedu vidil prid vitriola, boi jenjal biti nevere n 
Tomaz. 

Rekli smo, do moč vitriola v tem obstoji, da zgrabi naj ro


dovitniéi drobce, ki po smradu iz gnoja shlapijo, in jih 'y gnoji 

obderžG in skušnje so učile, da se s takim vitriolanim gnojem 

za tretji del, sená pa celo štirikrat več pridela, kakor 
z gnojem, iz kterega je naj bulji moč” izhlapela . 

Ako, postavim, kmet na svoji njivi pridela 6 vaganov žita , 
na svoji senezeti pa nakosi 5 centov sená, bo z ravno tolikšni m 
gnojem ,' kterega je pa z vitriolano gnojnico pridno -polival, n a 
'ravno tisti njivi pridelal vaganov zita, in na ravno tisti senožet i 
nakosil 20 centov sená. Reéimo, da je njivo in senožet skupejpognojil z 10 vozovi 'gnoja, in da je po predpisu 44% funto v 
zelenega vitriola temu .gnoju primesal, ,mu je prišel vitriol na 2 fi. 
14 kraje. Ker je pa s tem 2 vagona hita in 15 centov sená ve é 
pridelal, je po tem takem, ako cenimo vagan (mecen) žita le p o 
4 L, cent sená le po l l, si pridobil 2 l 46 kr. Da to ni 
majhen dobiček, vsak šolarček vé, ker 28. l je več denarja kakor 
pa sta 2 L. Kdor pa si hoče ta dobiček za svojo mošnjo pridobiti ,
mora vse to natanko spolniti , kar smo mu tukaj svetovali . 

XV, geli boU konjski in goveji gnoj skupej na gnojnišču pomešat i 
ali vsacega posebej spravZjati ? 
To se ravná po zemlji, ktera se ima gnojiti. Je zemlja na 

jivah in senozetih različna, lahka in teška, je veliko bolje 
konjski gnoj ločiti od govejega, in vroči in ostri konjski gnojvoziti na teško zemljo, bolj volnega govejega pa na lahko zemljo . 
Je po njegovih zemljiših povsod enaka zemlja, tedaj povsod 
teška ali povsod lahka, je nar bolje ves gnoj skup mešati . ée je 
pa gospodarju za zboljšanje svojih žemlji mar, mora z gnoje m 
-tako ravnati, da je za zemljo naj bolj pripraven. — Ima kmeta 
vavec, postavim, le t e á'. k o zemljo, mora skušati bolj rahleg a 
perhkega, slamnatega gnoja 'si pripraviti, tedaj ne smé skop biti 
z nasteljo in gnoja ne tako dolgo pú'ati na gnojnisé'u, da popolnoma 
masten postane. Ima pa le perhko in rahlo zemljo, bo najbolje opravil, ako jc gnoj prav prav masten postal . 

XVL Kako naj se ravná z gnojem na polji :? 

O tem naj si zapomni vsak kmetovavee sledeče pravilo (regeljeo) 
: »Pravi gospodar gré berž s plugom za gnojni m 
vozom! Slabo je, gnoj po verh trositi, ali ga pustiti v majhni h 
kupili ležati. 

Kdor je prisiljen gnoj na polje voziti, pa ga ne more beri 
podorati, naj ga na polje navozi na velik kup. Tudi navadno 
ni dobro, gnoj globokeje kakor za 3 pavice podorati, treba pa je , 
ga vselej z zemljo pokriti l, ker njiva na kteri gnoj na več kraji h 
zlo izpod zemlje moli, je zalosten pogled in očitno znamn nemarnega 
kmetovavea. 

Natisnil Joz B a ik v Ljubljani .