#  Ekološka problematika, ki nas dandanes klièe k resnemu sooèenju, kot takšna v Svetem pismu ne obstaja. Narava in èlovekov odnos do nje pa sta prisotna na številnih straneh Sve- tega pisma. Njihova razlaga je v zahodni ci- vilizaciji odloèilno vplivala na oblikovanje èlo- vekovega odnosa do sveta. Je odgovorna tudi za sodobno izkorišèanje narave in ogro`enost `ivljenja na njej? Leta 1967 je izšel èlanek Lynna Whitea z naslovom “Zgodovinske korenine naše eko- loške krize.”1 Z njim je odprl sodoben pogo- vor o pogledu Svetega pisma na svet. Številne kritike je izzvala trditev, da je èlovek dobil do- voljenje za nasilje nad svetom v Bo`jem na- roèilu: “Bodita rodovitna in mno`ita se, na- polnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem `ivalim, ki se gibljejo po zemlji!” (1 Mz 1,28). Vendar je Lynn White v resnici rekel nekaj drugega: ne svetopisemsko besedilo sámo, temveè njegova razlaga na kršèanskem zahodu je pripeljala do sodobne ekološke krize. Zadel pa je v bistvo, ko je poudaril, da je èlovekov odnos do vprašanja ekologije odvisen od tega, kaj misli o sebi v odnosu do stvari okrog sebe. “Èloveška ekologija je najmoèneje pogojena s pogledom na našo naravo in usodo, to je — z vero.”2 Dejansko zgodovina zahodne mi- selnosti in sodobna diskusija o okolju ka`eta, da razumevanje Svetega pisma odloèilno vpli- va na verovanje, smernice in ravnanje dru`be. Številni biblicisti sodelujejo v sodobnem po- govoru o okolju in raziskave s tega podroè- ja se mno`ijo. Predsedniški nagovor udele- `encem letnega sreèanja Society of Biblical Literature v New Orleansu v Louisani 1996 je bil posveèen pogledom Svetega pisma na naravo pod naslovom, ki pomenljivo ka`e, da se svetopisemske trditve o naravi ne skla- dajo zlahka z našo logiko: “De` na de`elo, kjer nihèe ne `ivi: Hebrejska Biblija o oko- lju.”3 Predstavila bom nekaj poudarkov, kjer avtor na novo osvetljuje ali pa postavlja pod vprašaj marsikatero zakoreninjeno preprièanje o svetopisemskem pogledu na svet. Eno od njih je do nedavnega prevladovalo med biblicisti samimi, namreè da Sveto pi- smo z nezaupanjem gleda na naravo. To naj bi izviralo iz njegove borbe z okoliškimi re- ligijami, ki so v naravnih silah in pojavih vi- dele bo`anstva. In dalje naj bi se Sveto pismo daleè bolj kot za naravo zanimalo za zgodovi- no. Poglobljeni pogled v svetopisemsko go- vorico o stvarstvu pa vse bolj odkriva, kako globoko so svetopisemski pisci èutili s sve- tom. Vendar bo potrebno še mnogo dela, da bomo razumeli, kaj Sveto pismo govori o èlovekovem okolju. V sodobni ekološki krizi ni pomembno le svetopisemsko besedilo, temveè tudi zgodovina njegove interpretacije v zahodnem svetu. @e vprašanje, ali se v besedah “podvrzita si ¡...¿ gospodujta” (prim. 1 Mz 1,28) skriva dovoljenje za izkorišèanje ali za upravljanje s svetom, je za številne raziskovalce sporno. Predpostavlja namreè preprièanje, da èloveš- tvo stoji nad svetom, da je torej svetopisemsko                      pojmovanje sveta antropomorfno. Zato nas najprej zanima vprašanje, kakšno je po poj- movanju Svetega pisma èlovekovo mesto v na- ravi oziroma kakšen je njegov odnos do os- talega stvarstva. Z ozirom na dolgo in raznoliko svetopisem- sko izroèilo, razlièno miselno in dru`beno oko- lje piscev in poslušalcev ter drugih dejavnikov lahko prièakujemo, da ne obstaja en sam, tem- veè paleta pogledov na vrednost stvarstva in èlovekovo mesto v njem. Toda vsi izvirajo iz temeljne svetopisemske trditve, namreè iz dejs- tva stvarjenja. Sveto pismo govori o èloveku in njegovem mestu v svetu v jeziku stvarjenja. Znotraj njega pa se vrstijo razlièni pogledi.            !" Prvi opis stvarjenja sveta je v 1 Mz 1. Bog ustvari svet in vse na njem s svojo besedo. To jasno ka`e, da je svet loèen od Boga — ni ne izliv bo`anstva ne mitièno razumljena ma- nifestacija Bo`je narave in njegove moèi. Toda èe je bil poklican v bivanje po Bo`jem hotenju in po njegovi besedi, pomeni, da je njegova posest in ON njegov gospodar.4 Iz tega izhodišèa lahko vidimo tudi èlo- vekovo mesto v svetu. Brez dvoma ima èlovek v besedilu o stvarjenju sveta v 1 Mz 1 najvišje mesto med vsemi ustvarjenimi bitji. Po tem besedilu obstaja hierarhija, po kateri je Bog nad vsem stvarstvom, èlovek pa na vrhu pi- ramide ustvarjenega. Pomembno za èlovekov odnos do sveta v tem (tako imenovanem du- hovniškem besedilu) pa je, ali Bo`ji govor pr- vemu èloveškemu paru na šesti dan stvarjenja (1,28-29) pomeni zapoved ali blagoslov. Bib- lièni in staro orientalski kontekst govorita v prid blagoslovu. Èlovek je ustvarjen kot kra- ljevski upravitelj stvarstva. Ustvarjen je po “Bo`ji podobi” in to vkljuèuje svobodo in od- govornost, da deluje kot Bo`ji zastopnik v sve- tu. Kot tak mora delovati v skladu z Bo`jo voljo, ki hoèe dobro stvarstvu. Torej je nje- govo “gospodovanje” nad naravo pogojno. Poverjeno mu je, da “gospoduje” nad `ivalmi, zemljo pa naj si “podvr`e”. Ta izraz pa vklju- èuje tudi nasilno podreditev, teptanje z no- gami (prim. Jer 34,11-16; Neh 5,5; 2 Krn 28,10). Tako to besedilo, še posebej zunaj konteksta, lahko da povod za razlago v pomenu èlove- kove gospodovalnosti nad stvarstvom. Sprašujemo se, ali je takšno sklepanje upravièeno? Imajo torej prav tisti, ki Sveto pismo dol`ijo kot glavnega ali vsaj sokrivca za izkorišèanje stvarstva? Vendar o`ji in šir- ši svetopisemski kontekst ne podpirata te raz- lage. Temeljno izhodišèe svetopisemske go- vorice o svetu je, da je Bo`je delo, odsev nje- gove lepote, modrosti in dobrote. Pisec po- roèila o stvarjenju izra`a obèudovanje in ljube- zen do stvarstva. Opisuje svet, do koder se- `e oko in èez in ves èas ponavlja, da ga je Bog ocenil kot dobrega. Poleg prostora je vanj mo- dro vkljuèen tudi èas kot prehajanje iz dneva v noè in iz enega letnega èasa v drugega, kar je potrebno za rodovitnost zemlje. V èasovno zaporedje je umetelno vgrajeno bogoslu`je s svojo hierarhijo, ki vkljuèuje takorekoè vse. Sobotni poèitek na primer je potreben ne le èloveku, temveè vsemu stvarstvu, vzame si ga celo Stvarnik — vgrajen je v samo zgradbo sve- ta. Tako se èlovekovo mesto v svetu ne ka`e kot središèno in odloèujoèe. Èlovek je pred- stavljen kot najvišji v stvarstvu, nikakor pa ne more izbrisati djstva, da je ustvarjen in kot tak podvr`en redu, ki ga je postavil Bog. #         !#$%" Drugaèen je opis sveta v drugem izroèi- lu, imenovanem jahvistièno, ki se nahaja v 1 Mz 2-3. Opis je zaznamovan s èutenjem in preprièanji avtorjevih sodobnikov glede èlo- vekovega odnosa do ostalega stvarstva, o de- javnostih bo`anstva in sploh z agrikulturnimi vzorci in obrednim koledarjem. Kljuènega   # pomena je 2,5b: “... Gospod Bog še ni pošiljal de`ja na zemljo in ni še bilo èloveka, da bi polje obdeloval.” Besedilo ka`e na medseboj- no odvisnost med zemljo, èloveštvom in bo`anstvom. @ivljenje rastlin, `ivali in èlo- veka izvira iz zemlje, ki je središèni del enot- nega organskega sistema narave.5 V tej med- sebojni odvisnosti ima èlovek nalogo, da slu`i zemlji s tem, da jo usposoblja za vzdr`eva- nje `ivljenja, Bog pa skrbi za de`. Kot pra- vi T. Hiebert, sta to “najbolj temeljna elemen- ta obstoja, katerih odsotnost oznaèuje stanje sveta pred stvarjenjem.”6 Medsebojno odvisnost med èloveštvom in svetom naglaša tudi 2,7: “Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval èloveka, v nje- gove nosnice je dahnil `ivljenjski dih ...” Èlo- vek je torej ustvarjen iz zemlje, v katero se bo vrnil (prim. 3,19). S tem pa je soroden ostalim `ivim bitjem, ki so prav tako ustvarjena iz zemlje in kot on sposobna `iveti iz istega “diha `ivljenja”. “Èlovek je torej na svetu in od sveta po svoji fizièni realnosti kakor po svoji vlogi ali funkciji.”7 Vendar tudi v jahvistiènem poroèilu èlovek ni preprosto izenaèen z ostalim svetom. Na neki naèin stoji ob Bogu. Bog in èlovek na- mreè delata skupaj, da preoblikujeta okolje v svet, zmo`en za bivanje (prim. Iz 45,18; Ps 115,16). Toda v 1 Mz 3,17 pride do resnega preobrata. Zaradi èlovekovega greha posta- ne zemlja prekleta, kar pomeni, da si èloveštvo in svet postaneta odtujena, njun odnos je dvoumen. S tem pa smo stopili v podroèje, ki so ga zlasti razvijali preroki, namreè da ob- staja tesna zveza med èlovekovo moralnostjo in usodo ostalega sveta. Tudi v odnosu med èlovekom in `ivalmi se zgodi preobrat. V raju vlada med njimi mir. Èlovek daje imena vsem `ivalim, tako divjim kot udomaèenim (te so po gledanju jahvistiè- nega pisca ustvarjene `e na zaèetku, v raju — prim. 1 Mz 2,18-20). Po zavezi z Noetom po vesoljnem potopu pa se `ivali bojijo èloveka (prim. 9,2-3), ker jih zdaj ubija za prehrano. Èeprav je po svetopisemskem besedilu to do- voljeno, pa isto besedilo izra`a tudi zavest o svetosti `ivljenja: èlovek ne sme u`ivati krvi, ki je sede` ̀ ivljenja (prim. 9,4 sl.). S tem je po- stavljena meja njegovi krvoloènosti. Po drugi strani pa se èlovek boji divjih `i- vali, podobno kot se v odnosu z zemljo boji pušèave. Med blagoslovi, ki jih bodo dele`ni, kateri se dr`ijo Bo`je postave, je tudi ta, da bo Bog pregnal hude zveri iz de`ele (prim. 3 Mz 26,6). Zdaj velja kot posebno zname- nje vojšèaka, èe ubije leva ali medveda (prim. 1 Sam 17,34-35; 2 Sam 23,20), ki sta skupaj z orlom simbol moèi, poguma in svobode, pa tudi nevarnosti in unièenja (prim. Am 3,8; 5,19). V ta svet medsebojne napetosti, ogro- `anja in borbe odjeknejo vizije o prihodnosti, o eshatologiji. To so ena najvelièastnejših be- sedil svetopisemske preroške in apokaliptiène poezije in hkrati najbolj nenavadna besedi- la o odnosu med èlovekom in ostalim stvars- tvom. Tako beremo pri Iz 11,6-8: “Volk bo prebival z jagnjetom in panter bo le`al s kozli~em. Teli~ek in levi~ se bosta skupaj redila, majhen de~ek ju bo poganjal. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladi~i bodo skupaj le`ali in lev bo jedel slamo kakor govedo. Dojen~ek se bo igral nad gadjo luknjo in odstavljeni bo iztezal svojo roko v modrasjo odprtino.” Besedilo sodi k napovedi o novem kra- lju, Davidovem potomcu (11,1-5). Obljub- lja pa niè manj kot preobrazbo v naravnem, kozmiènem redu. @ivali, ki so si naravni so- vra`niki, bodo `ivele v miru in celo spreme- nile svojo prehrano. S tem pa je povezana tudi napoved praviènosti, usmiljenja, miru in sloge v naravnem redu (prim. Oz 2,20 sl., Ezk 34,25). Nekoè bo svet varen za doma-     èe `ivali in za otroke. To pomeni, da zdaj ni takšen, da v njem vladajo rop, nasilje in smrt. Avtorji poudarjajo, da od tu lahko vodi pot v apokaliptièno odklanjanje sveta. Hkra- ti pa k vprašanju, ali morda stvarstvo potre- buje odrešenje. %     V tem poglavju G. M. Tucker še radikal- neje postavlja pod vprašaj mišljenje o èlove- kovem prvenstvu v stvarstvu. Dosedanja be- sedila so pokazala, da antropocentrièen po- gled na stvarstvo ni neomejeno sprejet v Sve- tem pismu. Tako Mojzesovo Peterokni`je kot preroška literatura postavljata èloveku meje v njegovi uporabi narave. Z nekaterimi za- povedmi `elita varovati naravo, kot npr. ptièji podmladek (prim. 5 Mz 22,6) ali gozd (prim. 5 Mz 20,19). Nekatera besedila pa govorijo o ekološki katastrofi zaradi èlovekovega mo- ralnega propada. Tako Oz 4,1-3: “... ker ni resnice ne dobrote in ne spoznanja Boga v de`eli. Mno`ijo se krivo priseganje in la`, uboj, tatvina in prešuštvo, prelivanje krvi zadeva ob prelivanje krvi. Zato vene de`ela in se suši vse, kar prebiva v njej, @ivali polja in ptice neba, ginejo tudi ribe v morju.” Predstavljen je torej uèinek greha. Na naj- globlji ravni je èlovekova odpoved zvestobe Bogu. Iz tega sledijo grehi proti soèloveku, vse do prelivanja krvi. In kot zadnja posle- dica je, da zemlja z vsemi svojimi prebival- ci, tako ljudmi kot bitji na polju, v zraku in morju, gine in konèno usahne. Èlovek je res v središèu sveta, toda ves svet trpi zaradi tega. Ta antropocentrièen pogled na svet seveda ni absoluten: “Èloveška bitja imajo moè — toda ne pooblastila — da kvarijo in celo unièijo ostalo stvarstvo.”8 Najmoènejši izziv preprièanju, da je èlo- vek vrh stvarstva, predstavlja Gospodov od- govor Jobu v poglavjih 38-39. Avtorji opozar- jajo na kombinacijo Gospodovega ironiènega vpraševanja Joba ter aluzij na veselje in smeh ustvarjenih bitij. V tem vpraševanju o èudesih narave se razodevajo meje Jobovega, t. j. èlo- vekovega védenja o stvarstvu in s tem tudi mo`nosti, da bi ga obvladoval. V središèu je Gospodov naèrt (prim. 38,2 — v SSP posvet), ki vkljuèuje tako skrb za vse stvarstvo in nje- gove meje. V poglavjih 38-39 se Bog sprehodi od svojega ustvarjanja v preteklosti do sedan- jega vzdr`evanja sveta. Pri tem sprašuje Joba: “Kje si bil?” in “Ali moreš? Kdo more?” Ta sprehod zajame kozmogonijo, meteorologijo in zoologijo. Seveda je Jobov odgovor kar naj- skromnejši. Vizija kozmosa je še širša kot du- hovnikova v 1 Mz 1, obse`nost in raznolikost pokrajine pa presega tisto pri jahvistu v 1 Mz 2-3. Tam, kjer je za jahvista zastrašujoèa puš- èava onkraj njemu domaèe rodovitne zem- lje, Bog v posmeh vsaki razumni ekonomi- ji razsipa dragoceni de`: “Kdo je predrl nalivu odtok in pot blisku in gromu, da pada de` na zemljo, kjer ni ljudi na puš~avo, ki v njej ni ~loveka, ...?” (38,25-26). Torej divjina, pušèava, ki èloveka ogro`a, ni od Boga pozabljen del stvarstva. In prav tako ne divje, neudomaèene `ivali, ki po sta- ro orientalski miselnosti predstavljajo svet zunaj èloveške kulture. Jobova knjiga zavraèa preprièanje, da naj vse stvarstvo slu`i èlo- veku. @ivali, ki jih predoèuje Jobu, so vse divje, neudomaèene (lev, krokar, divje koze, košute, divji osel, divji vol itd.). Njih èlo- vek ne more nadzirati kot domaèe `ivali. In vendar niso predstavljene kot sovra`ne sile. Bog skrbi zanje in vabi Joba, naj se preda obèudovanju, da tudi one obstajajo na svetu   # in da jim Bog skrbi za hrano. Zgodi se lahko, da èlovek sam postane v tem naravnem redu hrana za `ivali (trupla na bojišèu za ptice ro- parice — prim. 39,30). Job 38-39 torej postavlja pod vprašaj èlo- vekov naravni nagon po gospodovanju in udomaèevanju. Èlovek niti ne pozna vseh stvari niti ne z njimi upravlja. To je pridr`ano Bogu. Zato imajo vsa bitja, tako roparji kot plen, svoje mesto v svetu. In vsi kraji, vkljuè- no z divjino, imajo svoje mesto v svetu. Tukaj èlovekovo poslanstvo ni posebej nakazano. Toliko bolj je v Ps 104, ki podobno kot 1 Mz 1 in Job 38-39 slavi Boga Stvarnika in vse nje- govo stvarstvo. V psalmu so nagovorjeni vsi èuti in vsa èutenja, zlasti radost v tem, kar èlovek vidi, sliši, èuti in okuša. Divje `ivali niso nièesar demonskega, saj se trudijo za pre- `ivljanje mladièev (v. 21). Vse stvari v naravi, voda, hrana, zavetišèe, èas so zato, da vzdr- `ujejo vsa `iva bitja. Tudi èlovek kot ena iz- med vrst `ivi od Bo`jih darov in jih u`iva (v. 14-15.26). Prav niè ni v tem izvzet. @ivljenje vseh bitij, vkljuèno èloveka, je omejeno (v. 27-30). Bog jim odmerja hrano in èas `ivljenja. Ko jim odvzame dih `ivlje- nja, preminejo, vendar to ne pomeni konec stvarstva. Iz prahu, v katerega se povrnejo, Bog ustvarja nova bitja in jih o`ivlja z dihom `ivljenja. Tudi ta krogotok obnavljanja `iv- ljenja je Bo`ji dar. In tako zopet to besedi- lo nedvomno prièuje, da je Bog izvor vsega `ivljenja na svetu in njegov vzdr`evalec. Vse prièakuje od njega in vse sprejema od njega.  Janez iz Kastva: Delo prvih staršev, oboèna freska, ok. 1490, c. sv. Trojice, Hrastovlje.      Sprehod skozi besedila Svetega pisma, ki se dotikajo odnosa med èlovekom in svetom in èlovekove vloge v njem, je izzival nekatere zakoreninjene premise o èlovekovi pomem- nosti v svetu. Dol`iti Sveto pismo za sodobno ekološko krizo se tako izka`e neupravièeno. Toda avtorji, ki opozajajo na skromnost v èlo- vekovem vrednotenju svojega mesta v svetu, hkrati trdijo, da Sveto pismo priznava èloveku gospostvo nad svetom in da bi bilo zanika- ti to njegovo moè in iz nje izvirajoèo odgo- vornost enako nevarno kot jo pretiravati. G. M. Tucker priznava, da pregled besedil, ki govorijo o èlovekovem mestu v svetu, poka`e na mo`nosti in na te`ave. Najprej je gotovo, da so vsa besedila, pa naj se v nekaterih po- membnih pogledih še tako razlikujejo, enotna v preprièanju, da ima èlovek posebno mesto v stvarstvu. Toda pozor! To ne pomeni pra- vic, temveè izpostavlja odgovornost. Tudi ob- èudovanje pred stvarstvom in priznanje svoje krhkosti (Ps 8). Pred stvarstvom se èlovek zave svoje minljivosti in majhnosti. To opazova- nje nas lahko pripelje celo na rob groze sprièo naše neznatnosti, s katero se naravnost izgu- bimo v svetu, “ki nas niti ne opazi in se ne meni za nas.”9 Sveto pismo predstavi èlovekovo posebno mesto v stvarstvu realno. Èloveški rod ima moè, da preoblikuje in spreminja okolje, to pa dejansko do neke mere poène vsako `ivo bitje. Sveto pismo priznava èloveku avtori- teto v stvarstvu, prav tako pa tudi njegove meje. Najodloèilnejše pri tem je, da bibliè- ni pogled na svet ni v prvi vrsti antropocen- trièen, temveè teocentrièen. Zato ne govo- ri o naravi, temveè o stvarstvu. Svet ni bo- `anstvo. Dober je, ker je Bo`ja stvaritev, ne ker bi bil bo`anski. Bog deluje v svetu, a je razlièen od sveta. In prav tako skrivnosten in nedojemljiv kot Bog, ki deluje v zgodovini, “kajti isti Bog, ki pošilja de`, ga tudi odtegne ali ga pošlje preveè.”10  Ob sprehodu skozi svetopisemska bese- dila, ki govorijo o èloveku in svetu, postane na novo oèitno, kako pomembno je njegovo sporoèilo o zadnjem izvoru, pomenu in na- menu sveta. Kajti s pravom lahko reèemo, da za sodobno izkorišèanje narave ni krivo svetopisemsko vrednotenje èlovekovega me- sta v svetu, celo ne razlaga, ki preko mere poudarja njegovo gospostvo nad svetom. Po svetopisemskih premisah je namreè tudi na vrhu piramide stvarstva odgovoren Bogu. Paè pa, kot pravilno naglaša J. Barr, “se je veliko sodobno izkorišèanje narave zaèelo v liberalnem humanizmu, v katerem èlovek niè veè ne gleda nase kot na bitje, ki je od- visno od Stvarnika, in v katerem je zato nje- gov polo`aj gospodovanja v svetu in pravica do razpolaganja z naravo za njegove lastne namene neomejena — drugaèe kakor v Sve- tem pismu.”11 1. “The Historical Roots of our Ecological Crisis,” v: Science 155 (1967), 1203-1207; ponatis v: Ecology and Religion in History; izd. D. Spring in E. Spring; New York 1974, 15-31. 2. Gl. L. White, n. d., 23. 3. G. M. Tucker, “Rain on a Land Where No One Lives: The Hebrew Bible on the Environment,” v: Journal of Biblical Literature 116 (1997)1, 3-17 (z obse`no bibliografijo o tematiki). 4. Prim. G. von Rad, Old Testament Theology I; prev. D. M. G. Stalker; London 1982, 4. izd., 142- 143. 5. Prim. T. Hiebert, The Yahwist’s Landscape: Nature and Religion in Early Israel; New York 1996, 65. 6. T. Hiebert, n. d., 72. 7. G. M. Tucker, “Rain on Land, Where No One Lives ...”, 8. 8. G. M. Tucker, n. d., 13. 9. J. L. Mays, „What is a Human Being? Reflections on Psalm 8,“ Today 50 (1994), 514. 10. G. M. Tucker, “Rain On a Land Where No One Lives ...”, 17. 11. J. Barr, “Man and Nature: The Ecological Controversy and the Old Testament,” v: Ecology and Religion in History; izd. D. Spring in E. Spring; New York 1974, 73.