—   55    —
Novičar iz austrianskih krajev.
1% zlatnega Praga. (O pesniški zapuščini Stanko Vrazovi — Dalje.) Pervo imam dokazati: da je v Vrazovi pesniški zapuščini mnogo del, že pred letom 1844 ali pa leta 1844 dogo tovljenih, dover-šenih in nikdar še dozdaj nikjer natisnjenih. Vsaki nepristrani čitatelj „Novica bode, premotrivši pozorno okolnosti, spoznal, da, ako tudi nič druzega nebi dokazal, kakor samo to, sem že dosti dokazal, in da že iz tega se belodano razvidi cena besed, ki so rekle: da med Vrazovimi deli je malo ne natiskanih in popolnih, in nič (! — pozor: nič)   doveršenih" itd.
Ta pervi dokaz, kakor tudi sledeči drag! in tretji, najde se v knjižnici vsakega domoljubnega in izobraženega Slovenca, kteri se je, kakor je prav, na literarnem polju svojih najbližjih bratov le kolikanj oziral. „V moji knjižnici? Kako pa to?" bode morda mnogi prašal, kteri si je tega častnega imena svesten. Jaz pa odgovorim: Res je taka, kakor sem rekel. Prosim tiste rodoljube, kteri imajo v svoji knjižnici izverst-nejše prevode ilirskega književstva, naj bi v njo segli po delo: „Gusle i Tambura. Raz lici te pjesni od St. Vraza. Knj. L Zlatni Prag 1845",
V predgovoru na strani XV. tega delca stoji jasno tiskano sledeče: „Evo ti obširni razlog v pjesnih, sto se nalaze u knjiži ovoj. Osnovao sam za nju i više povečih i pomanjih komadov. Na prepisujoč jih toliko mi jih se je bilo nakupilo, da budem napokon pri-nudjen osnovu sasvim preokrenuti, a ono ili prigrnuvši Hve u knjigu, poskočiti joj s cienom, ili razrediti ju na dva diela. Ja pristanem na drugo (pozor: na drugo!) s mnogih „zdravih" (žalibog! kakor se sedaj vidi, dost nezdravih) razlogov. Izostavih dakle izmedju povečih komadov: „Babji klanjac, pjesmu u šest razdielkov *) i „Dievu sanjari cuc; 2) a izmedju pomanjih gazele3), sonete4) i druge kojekakve pjesme i pjesmice 5), isto tako odlomke 6) od po vecin in nedogotovljenih još (to je, 1. 1844 nedo-gotovljenih) pjesnih „Bratja** 7) i ?5Grad Bielotin-ekitt 8). Izmedju prevodah odlučio sam za tu drugu knjigu prevod sitnijih komadah iz ^Rokopisa Kra-ljodvorskog" 9) itd.   U Zagrebu 1844. St. Vraz.«
Prosim zdaj za milega Boga vse nepristrane či-tatelje: ako so se prepričali, da omenjene verste zares na XV. strani omenjenega dela stoje, — ako so pre-vdariSi, da nimogoče, da bi to bila neresnica, kar je tam Vraz sam s svojim peresom napisal,— in ako jim dalje povem, da te tam omenjene dela, hvala Bogu, zginile niso Lza kar jim s svojim poštenjem stojim, ker sem jih še lanjskega leta v svojih rokah imel in pregledal, žalibog! pa ne prepisal) — in ako zadnjič še premislijo, da se bi ne bila Vrazova slovstvina zapuščina ustno in pismeno, posebno pa v premnogih domačih in inostranskih časopisih tako ogromno hvaliti in tako rekoč v zvezde kovati mogla, če zares ni nič na nji: naj sodijo sedaj sami: na kteri strani je resnica!
Za drugi dokaz, to je, da obsega Vrazova zapuščina nektere dela po letu 1844 in pred letom 1850 že davno d ogoto vljene, dover-šene in nikdar in nikjer še ne natisnjene, naj nam služi časopis ilirske matice „Koloa. Clanci za H-teraturu, umjetnost i narodni život. Knjiga IX. Urednik A. T. Brlič. U Zagrebu 1851. — Na čelu te knjige stoji glasovita pesem Lord Byron-a „Sužanj šiljonski". Prevel S t. Vraz. Vidi „Uvoda k ti pesmi, na strani 6. — Vraz piše: „Ako prevod moj nadje umnieh pri-jateljah, sliedit ce izza njega prevodah od još nekoliko glasovitieh komadah istoga pjesnika, n. pr. „Pari-sine" i „Nevjeste Aby dske" (the bride of Abydos)a.
Res je, da se Vraz ondi ni točno izgovoril in da te verste niso tako terdni dokaz, kakor poprejšnje, ker bi mi kdo mogel reči, da Vraz ondi o prihodnera času govori, da ako „Sužanj šiljonski" občinstvu dopade* bode še več prevodov iz Byron-a prestavljal. Ali jaz sem pripravljen tudi takošno mnenje ovreči z dokazi, ker za gotovo vem, da se 5?Parisinaa, „ne-vjesta Abydskaa v horvaškem prevodu celo dover-
') Nikdar in nikjer še ne natisnjeno. — 2) Nikdar in nikjer še ne natisnjeno. — 3) Nikdar in nikjer še ne natisnjene. — 4) Le po manjšem delu natisnjene. — 5) Le deloma natisnjene. — ti) Nikdar in nikjer še ne natisnjene. — 7) Nikdar in nikjer še ne natisnjeno. — 8) Nikdar in nikjer še ne natisnjeno. — 9) Veči del nikdar in. nikjer še ne natisnjen.
Sena, popolna in nikdar in nikjer še natisnjena med Vrazovimi rokopisi zares nahaja.
Prosim, naj bi mi tisti gospodi v Zagreba, kteri Vrazovo celo zapuščino hranijo, poterdili resničnost mojih besed, čeravno jaz sam zase ne potrebujem nobene priče.
Kakošno ceno mora imeti po takem tista protivna kritika, ako bi Vraz ne bil čisto nič druzega do-veršil kakor le ^Parisino"?! Jaz bodem razan omenjenih v svojem popisu dole se o drugih delih govoril, ktere dokazujejo, da je Vrazova zapuščina prekrasna in za nas predragocena.    (Dalje sledi.)
* Od Drave 15. svečana* Kakor ste že oglasili t 53Novicaha, se za pridruženje slovenske strani Sekov-ske škofije k Lavantinski krepko dela. Te dni je Graško deželno poglavarstvo odposlalo odobreni in jako podpirani predlog Solnograškega metropolita na Dunaj, Visoko ministerstvo bogočastja je že pisalo po njega, naj se hitro hitro predloži. Zadnje izvestje v ^Novicah", da je slavni namestnik štajerskega vojvodstva proti predlogu bil, ni resnično, temoč neki drugi gospod, kteri pa je pozneje tudi se potrebnosti tega uredjenja prepričal in podpiral predlog. Te dni bodo, kakor se čuje, poslanci Mariborskega mesta, na čelu sam gosp. mestni predstojnik slavnoznani Otmar Reiser, kteri se za vse, kar zadeva občinsko dobro, živo poganja, odšli na Dunaj in bodo visoki vladi predlog ponižni storili, da naj bode sedež škofije v Mariboru, kjer je stanovanja za škofa, klerikat itd. zadosti. Mesto Maribor obljubi spet položiti lepo žertvo na oltar svete cerkve, in kar bode manjkalo, smo močno prepričani, da bode slovensko duhovništvo velikodušno prinašalo. Kakor čujemo, je večina slovenskih duhovnikov že izrekla, da hoče to dobro in potrebno reč, kolikor le mogoče bode, podpirati z dnarji. Vidili bodemo pri tej priložnosti: kdo je pravi pastir in ne najemnik, in komu je dušno blagostanje vernega slovenskega  ljudstva v resnici pri sercu.
*S Kočevskih hribov 8. febr. K. Nastor moji želji Vam nemorem pošiljati drugega ko tužne glase s Kočevskih hribov. Pod lanskim snegom je naša ozimina hudo terpela ; zatorej je bilo malo nažeoja; suša prevelika nam je repo in zelje vzela; zato nam že zdej zmanjkuje kisline; krompir se je slabo obnesel, tudi so ga ljudje malo sadili semena se znebivši. Lakota je tu že tako velika, da siromašneji po ternju glagove hruščice berejo, suhe med tropine in oves ali piro mešajo in me-Ijejo; kruh in žganci so iz take moke rudeči. Cez mnogo druge nadloge pa nas stiska še velika dragina, da se letaš daje za mernik žita, kar se je lani za vagan. Teh vzrokov nasledki so: da se na jate meršave in bolehne podobe ko strašila vlačijo od hiše do hiše, od vasi do vasi v bogaime proseče; toda kdo hoče dati, kadar nas Tse enaka tlači osoda! O sv. Martinu je sneg zapadel in gosta megla nam sonce do božiča zakrivši je delala led in ivje po drevesih, ki težo snega podnašati niso mogle in se tako nektere polomile, nektere pa s koreninami povalile , da so naši verti kerčevinam enaki, po gorah pa štori molijo, — prikazek, ki ga 701etni star-čiki ne pomnijo.
Iz Ljubljane. Z veseljem smo zvedili, da je vod-stvini odbor ljubljanske hranilnice (Sparkasse) vendar enkrat nekaj sklenil, kar bi bil imel že davnej skleniti v prid hranilnici sami in v prid ljubljanskemu mestu. Gospodu Samasa-tu gre čast in hvala, kakor zvemo, da je premagal Fabiuse cunctatorje in napravil odbor, da je te dni sklenil: občnemu zboru nasvetovati, da naj se hiša hranilnice na sejmskem tergu povikša za eno ali dvoje nadstropij.   Gotovo je,
da občni zbor bo poterdil ta predlog, ker le en glas je po celem mestu: kaj da vodstvo odbornice misli, da na takem lepem prostoru, pri takem terdnem zid o v ju, pri taki potrebi večjih staniš v Ljubljani in pri taki bogati mošnji že davnej ni zidalo, kar bi bil zidal vsak drug gospodar, ki ima premoženja toliko, da za-more kakih 30.000 fl. na pohištvo ravno tako varno in morebiti še varniši naložiti, kakor kam drugam. Z veseljem pričakujemo še letos začetek zidanja, ktere ne bode le olepšalo mesta, temuč mu bo dalo prostornih sob ali za kakošno večjo mestno napravo ali za kakošnc cesarsko vradnijo ali za privatne stanovanja.
—   56   —