V petek bo poslabšanje vremena. V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. DELO ZA ŠTUDENTA IN DIJAKA td. 853 061 MLAD Občina Velenje Odločnejši turistitični koraki _stran 2 Zbor krajevnih skupnosti Odlagališče terjalo prvi odstop _stran 3 Prijavite črno gradnjo Sicer sledi rušenje in denarna kazen _stran 4 Rade Rakun, podpredsednik Skupščine občine Mozirje "Rešitev je novo vodstvo!" _stran 5 Žalec Preklicljivi nepreklicni odstop __stran 6 Glasbene novice Kaj počenejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ljubijo... stran 8 Za razvedrilo Nasveti _stran 9 Krajevna skupnost Gaberke Odločitev bo padla jeseni __stran lo Prometna ureditev v Starem Velenju Le nekaj sprememb in veliko strpnosti _stran 11 Atletika Mladim Velenjčanom kar 21 kolajn _stran 12 Selektor državne nogometne reprezentance Bojan Prašnikar Slovenci nismo le smučarji _____stra 13 V Savinjski dolini pustošile strele _stran 14 TV spored __ stran 15,16 Občinsko gasilsko tekmovanje Znanje vsako leto boljše stran 20 Splošna stavka učiteljev se nadaljuje Stavka učiteljev se nadaljuje. Pouka ni bilo včeraj, pouka ni danes in pouka ne bo jutri. Javnost in starše predvsem zanima, kako bo s popravljanjem slabih ocen, kako s sprejemnimi in zaklzaključnimi izpiti. Šolniki pravijo, da bodo ne glede na nadaljevanje stavke, ocenili učence in omogočili izdajo spričeval. Tudi vlada je šolnike posebaj opozorila, da njihova stavka ne sme prizadeti otrok. Kaj za zahteve in pogajanja? Zaenkrat je znano, da sindikati niso sprejeli vladne ponudbe: izhodiščno plačo za prvi tarifni razred od 1 .junija naprej v višini 26 tisoč bruto in regres v višini 30 tisoč tolaijev. Republiški stavkovni odbor se bo sestal spet v petek, na osnovi stališč sindikatov zavodov se bo odločal o nadaljnem poteku stavke in morebitnih "popravkih" svojih zahtev. Ker veljavna normativna ureditev pravice do stavke ne predvideva nadomestil plač za čas stavke, neopravljeno delo v času stavke ne bo plačano. H mkp 107,8 MHz itiimo VI:IJ:k.II<; 6>05fl9i> lOLSKi mST£K / V itiEM SKU?IN£ OZČMOV vm smocm, DA S£ UČITELJSKIH GMŽEHJ O 2KL0UU0 ŠOVULEM LETA BZEl SPRlČ£WU KM NIČ NE BOJIMO! Konec minulega meseca je z republiškega Ministrstva za šolstvo in šport prispela vesela novica za velenjsko glasbeno šolo. V odločbi je namreč pisalo, da izpolnjuje pogoje za izvajanje programa srednjega izobraževanja glasba - solopevec in instrumenta-list. To pomeni, da bo v šolskem letu 1993/94 lahko vpisovala tudi redno srednjo stopnjo za instrumente orgle, klavir, violina, violončelo, flavta, oboa, klarinet, fagot, pozavna, truba in tolkala. Splošno izobrazbo bodo ti učenci pridobivali na eni od drugih srednjih šol. Mimogrede, glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je program srednješolskega glasbenega izobraževanja izvajala pravzaprav že sedaj, le da tega ni imela priznanega. ■ (tp) * 1 i Učitelji stavkajo, šolske klopi pa samevajo. Sedaj tudi srednja šola Glasbena šola Velenje 888888888888888888888888 Norice Ob 40- letnici krvodajalstva VELENJE - Letos beleži prostovoljno krvodajalstvo na Slovenskem 40 - letnico delovanja. Ob tej priložnosti bo občinska organizacija RK Velenje danes (v četrtek) pripravila krajšo slovesnost. Ta bo v domu kulture v Velenju, začeli pa jo bodo ob 18. uri. Na njej bodo med drugim tistim, ki so z darovanimi decilitri krvi že večkrat pomagali človeku ohraniti življenje, podelili priznanja. ■ tp Podelitev priznanj in nagrad VELENJE - Center srednjih šol Velenje bo danes (v četrtek) ob 18. uri pripravil v velenjski skupščinski dvorani slovesnost ob 10 - letnici gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. To bo tudi zaključna prireditev letošnje akcije. Na njej bodo med drugim letos najuspešnejšim mladim raziskovalcem podelili priznanja in nagrade. ■ tp O proračunu spet v torek VELENJE - Delegati velei\jske občinske skupščine bodo nadaljevali 1 .junija začeto zasedanje, ko so se ustavili pri obravnavi predloga občinskega proračuna za letos, v torek, 15. junija. Do takrat naj bi uskladili amandmaje, ki so bili v zvezi s proračunom sprejeti v posameznih zborih. Na tej seji pa jih čaka še obravnava predloga sanacijskega programa na področju varstva zraka v občini Velenje. Teden dni kasneje, 22. junija, se bodo velenjski delegati spet sestali. Na rednem zasedanju bodo med drugim obravnavali predlog ureditvenega načrta centralnih predelov mesta Velenja. ■ mkp Lovijo čas - vozniki se pa jezijo CELJE - Delavci celjskega cestnega podjetja in Ingrada si prizadevajo, da bi vendarle pravočasno napravili vsa potrebna dela, da bi še letos stekel promet po novem odseku magistralne ceste mimo Tremarij. Predvsem Ingradovci lovijo čas, saj so bili pri urejanju nadvoza nad železnico v kar precejšnji zamudi. Zaradi urejanja tega cestnega odseka, ki bo omogočal lažjo vožnjo med Celjem in Laškim, zdaj najbolj trpijo prav vozniki. Med dosedanjim podvozom in delom, kjer se bo nova trasa priključila na že obstoječo cesto, poteka namreč promet enosmerno. Zaradi tega pa predvsem ob konicah nastajajo dolge kolone. Po predvidevanjih naj bi bil promet enosmerno urejen od sredine tega meseca, vendarle vse kaže, da se bo tak prometni zamašek podaljšal lahko celo za kak mesec. ■ k Priprave na lovski praznik BRASLOVČE - Člani lovske družine iz Braslovč imajo v teh dneh polne roke dela. Nadvse vestno se namreč pripravljajo na velik lovski praznik, in sicer 19. in 20. junga. Združili ga bodo s praznovanjem krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti bodo pripravili bogat program praznovanja. Začeli ga bodo z otvoritvijo lovske razstave (v soboto), nadaljevali pa naslednji dan z veliko lovsko povorko skozi Braslovče. V njej bodo sodelovali člani vseh lovskih družin žalske občine, pa tudi njej sosednjih krajev. Seveda ne bo šlo brez lovskega krsta, tekmovanja v streljanju na glinaste golobe in kulturno - zabavnega programa. ■ tp Krediti za plinske priključke CELJE - V Celju nadaljujejo s pospešeno napeljavo plina v stanovanjske in poslovne objekte, saj je to eden izmed načinov, da /boljšajo celjsko ozračje. Tako naj bi letos nadaljevali izgradnjo plinovodnega omrežja po še preostalih predelih Celja, tudi letos pa bodo tudi objavili razpis za dodelitev posojila za plinske priključke. Za dodelitev kredita omogočajo ugodne obresti, podelili pa jih bodo le tistim, kjer je res možno že letos urediti priključke. Za kredite so letos namenili sto milijonov tolarjev. Krediti bodo brez revalorizacije, kar naj bi bil prispevek k hitrejšemu priključevanju na plin in s tem za čistejše okolje. ■ k Štirje državni prvaki Vesele šole LJUBLJANA - VELENJE - Letošnje tekmovanje iz Vesele šole je bilo jubilejno, že 25 po vrti. Zato je bilo državno tekmovanje, ki se je odvilo v nedeljo, 30. maja v Ljubljani toliko bolj slovesno. Udeležilo se ga je kar nekaj osnovnošolcev iz občine Velei\je, med njimi pa so kar štirje dosegli najvišje možno priznanje. Državni prvaki so postali Lidija Križanič iz OŠ gustava Šiliha, Barbara Mazej iz OŠ KDK Šoštanj, Helena Brežnik iz OŠ Livada in Karli Kodrin iz OŠ Šmartno. ■ bš Danes teden spet Herman Celjski CELJE - Danes teden bo na celjskem Starem gradu spet izjemno živahno. Na svoje domovanje bo spet "prišel" Herman Celjski. V pravem avtentičnem okolju bodo namreč celjski gledališčniki ob pomoči nekaterih drugih tu pripravili znano delo Antona Novačana Herman Celjski. Slovesna prireditev bo prav danes teden, dan kasneje pa še predstava za premierski abonma. S to predstavo celjski gledališčniki nadaljujejo nekdanjo tradicijo prirejanja takih zgodovinskih predstav na gradu ali v starem celjskem mestnem okolju. Razen predstav na domačem "odru", se bodo celjski gledališčniki s Hermanom Celjskim podali tudi na ljubljanski grad. In morda še kam ■ k Iz dela velenjske vlade m m si % % m m m M%%%«stiii®Mm Odločnejši turistični koraki Javni razpis za izdelavo projekta Četudi v občini Velenje že dolgo ugotavljamo, da imamo dobre možnosti, pa tudi izkušnje, za razvoj turizma, nekako stopicamo na mestu. Že nekaj let ostajamo zgolj pri dogovorih in razmišljanjih, kaj bi bilo treba v tej smeri ukreniti. Odbor za turizem, oblikovan pri Območni gospodarski zbornici Velenje, pod vodstom Vojka Strahovnika in Slavka Hudarina, je že lani jeseni skušal premakniti aktivnosti z mrtve točke. Izdelali so razvojni program turizma v Šaleški dolini, kije zastavljen kot konkreten program razvojnih korakov, ki naj bi Šaleško dolino spremenili v turistično visoko razvito. Na osnovi pripravljenega gradiva bi bilo treba izdelati celovit projekt s popolno analizo naravnih danosti, nadgradnjo vsega obstoječega, definirati turistično ponudbo, prostorske možnosti, izgradnjo nočitvenih zmogljivosti in turistične infrastrukture. Podrobno je treba definirati tudi promocijo turistične ponudbe in uskladiti ponudbo med sabo. Omenjeni odbor za turizem je predlagal velenjski vladi, da zagotovi sredstva za omenjeni projekt iz občinskega proračuna, s čimer so se tudi strinjali, izvajalca pa bodo poizka-li z javnim razpisom. Srečko Meh je v razpravi podprl skupen nastop vseh, ki bi morali več narediti na področju turističnega razvoja , ob tem pa poudaril potrebo po natančni opredelitvi posameznih nalog. Izvršni svet mora prevzeti odgovornost za prostorsko načrtovanje. Opozoril pa je tudi na slab izbor spominkov in preslabo vodene aktivnosti na tem področju v preteklosti. Pogosti so bili namreč razpisi za pridobitev izvirnih spominkov, premalo pa je bilo narejenega, da bi jih kdo začel proizvajati. Peter Rezman je presenečen, da prav turistične organizacije niso nič ukrenile, da bi pospešile turistični razvoj. Po njegovem mnenju imamo v dolini marsikaj, nenazadnje bi bila za turiste zanima tudi ekološka pot ob ugrezn-inah velenjskega jezera. Člani velenjske vlade so soglašali, da je treba turistični razvoj Šaleške doline vključiti v celotno turistično ponudbo tega predela Slovenije, aktivnosti pa kar najbolj pospešiti. Ko nastopi suša... Suša je pustošila tudi v našem okolju kar celo pomlad, pa tudi zima ni bila prav nič radodarna s snegom. Posledice so že zdaj grozljive, zato lahko samo upamo, da nam bo deževno vreme bolj naklonjeno. Deževne kapljice, ki so nas prijetno osvežile konec prejšnjega tedna so bile sicer nadvse dobrodošle, a mnogo preskromne, da bi napojile žejno zemljo. Prebivalci priključeni na osrednji vodovod Šoštanj - Velenje, ki ga ima v upravljanju javno komunalno podjetje Velenje, pomanjkanja vode sicer še niso čutili, saj so bili izviri še dovolj močni in restriktivnih ukrepov ni bilo treba izvajati. Podobno je tudi v Šmartnem ob Paki, več težav pa imajo v Plešivcu, kamor so vodo vozili s cisternami že nekaj časa. Vodo dovažajo tudi v Lokovico, Mali vrh, Paški Kozjak in Vinsko goro. Zaradi vsega tega nastajajo veliki stroški, del naj bi jih pokrili iz občinskega proračuna, zato bo vlada pripravila posebne kriterije. Imenovali pa so tudi komisijo, ki jo sestavljajo Ivan Gaber, Marjan Jakob, Irena Štumberger, Anica Ugovšek, Ivan Dren in Marjan Denša. Ta bo ocenila nastalo škodo na poljih, travnikih, sadovnjakih in gozdovih. ■ M. Za košek Sveti Križ nad Belimi vodami Srečanje z ministrom Na 1051 metrih nadmorske višine, pri cekvi sv. Križa nad Belimi vodami so Slovenski krščanski demokrati občine Velenje minulo nedeljo pripravili srečanje z republiškim ministrom za kmetijstvo dr. Jožetom Ostercem in državno sekretarko za živinorejo Alenko Urbančičevo. Srečanje so začeli z mašo za mir in sožitje slovenskega naroda, nadaljevali pa z nekakšno javno tribuno na prostem o težavah in že sprejeti strategiji slovenskega kmetijstva. Dr. Osterc je zbranim ob tej priložnosti povedal, zakaj so se odločili za sodelovanje s slovensko vlado. Odgovoril je tudi na vprašanje, ali so uresničili zastavljene cilje oziroma ali so v ministrstvu zadovoljni z dosedanjim delom. "Smo, kajti uspelo nam je sprejeti strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Z njima smo na nekakšen način kmetijstvu priznali njegov pomen nc samo pri proizvodnji hrane, ampak ohranjanju rodovitne obdelovalne zemlje, ohranjanju podeželja." Tako kot dr. Osterc je tudi Alenka Urbančičeva poudarila, da imamo pogoje za proizvodnjo izdelkov za Evropo. Vendar je potrebno za dosego željnega "hoditi z roko v roki". Zbrane je med drugim zanimalo, ali je slovenska vlada že sprejela ukrepe za odpravo posledic suše, kje so ovire, da stvari v kmetijstvu ne tečejo kot so zastavljene. Prav tako pa so potožili, da slovenski kmet še ni bil nikoli v težjem položaju kot je danes. S tem mnenjem dr. Osterc ni soglašal, kot tudi ne s trditvijo, daje kmeta v dveh letih lahko "spraviti na kolena", v 25 letih pa gaje težko "dvigniti". Po končanem pogovoru so za prijetno vzdušje poskrbeli ljudski godci. ■ tp Mladi in alkohol Alkohol vse bolj postaja spremljevalec mladih. Tudi v Velenju je opaziti, da se je z različnim odpriralnim časom trgovin, povečal obisk mladih v tistih malih trgovinah, ki so odprte v kasnejših urah. Iz njih prihajajo mladi s steklenicami vina in žganih pijač, ki ga pijejo na javnih prostorih in se opijajo. Tako je svojo delegatsko pobudo že pred časom začela Hermina Groznik na zasedanju skupščine in pri tem poudarila, da ni problem v trgovinah in odpiralnem času, da ne bo kdo napačno razumel, ampak v zakonodaji. Na zahodu, kamor se tako radi obračamo, zakonodaja ščitijo mlade in mladoletne, tudi z zakonom, ki prepoveduje prodajo in točenje alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Kršitev tega strogo kaznujejo. Tisti, ki kljub vsemu proda ali posreže alkoholno pijačo mladoletni osebi, mora plačati visoko kazen, pri ponavljanju prekrška pa izgubi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ali pa mu sledi zaporna kazen. "Vendar samo z ugotavljanjem, da mladi pijejo, s preovedovanjem in igranjem žandarja, družba ne bo veliko naredila. Ob sprejemanju zakonodaje bi morali poskrbeti za programe, ki bi mladim ponudili vsebinsko in koristno izrabo prostega časa. Ena izmed realnih možnosti je, da te programe oblikujemo skozi programe javnih del. Potrebujemo nosilce, sredstva in prostor. Zakaj ne bi bili v Velenju eni prvih, ki bi s konkretnimi aktivnostmi dokazali, da nam resnično ni vseeno, kaj se dogaja z mladimi," je vprašala Hermina Groznik. ■ mkp Obritoglavci v Nemčiji - simbol rasističnega nasilja Berlin-Gibanje obritoglavcev se krepi od leta 1985, ko so v Nemčiji našteli kakih 2000 "skeanhedov", število njihovih pripadnikov pa neprestano narašča. Ponovna združitev Nemčije je njihovemu gibanju dala nov polet. "Kraft durch Freude" (Moč skozi vesolje), kot se programsko imenuje časopis obritoglavcev, je vedno bolj grozeča, njihov klic "Oi" vedno bolj slišen. Sedemnajst smrtnih žrtev lani, osem letos - kako bo šlo naprej? Večina obritoglavcev, kar 70% jih je mlajših od 20 let, po podatkih kolnskega zveznega urada živi v socialno revnejših okoljih. Zastopajo desničarsko ideologijo, razglašajo skrajni nacionalizem. Bonnsko ministrstvo je pred tremi leti sporočilo, da "v bistvu 90% izgrednikov vodijo politični motivi", vendar pa predstavljajo "nemajhno potencialno nevarnost na robu skrajne desnice". Gibanje "skinheadov" je nastalo leta 1968 v delavskih četrteh angleških mest. Prve nemške klike tega gibanja so se pojavile dobro desetletje kasneje, takoj ko so jih zasnubila neonacistična gibanja. Tudi v Nemški demokratični republiki so se v začetku osemdesetih pojavili mladi izgred-niki - kot obritoglavci so jezili komunistične oblasti. Vendar pa vsi "skinheadi" niso desničarski skrajneži; leta 1988 so v New Yorku ustanovili gibanje SHARP-Skinheads Against Racial Preju-dice (Gibanje skinheadov proti rasnemu razlikovanju). V Nemčiji obstajajo tudi Sharpsi in Redskinski, razpoznavni znak pa so rdeče vezalke. Ponosni so tudi na črne korenine glasbe, ki jo poslušajo. Vendar pajih je premalo, da bi lahko zaustavili naraščajoče rasno nasilje. Republiški kmetijski minister dr. Jože Osterc zbranim ni obljubil, da se bo čez leto dni z njimi na tem kraju srečal. Obljubil pa jim je, da bo ministrstvo po svojih močeh poskušalo storiti vse za lepši jutri slovenskega kmeta Ponudimo kar imamo Kar obrabljeno je že geslo, da moramo za turizem tudi kaj narediti. V našem ožjem okolju naj bi to tudi pomenilo, da moramo najprej očistiti zrak in vode in še kaj, šele nato pa bodo v vsej jasnosti zasijale naše znamenitosti, kijih tu kar mrgoli. Saj ne rečem - to je tudi prav, še posebno, ker bi od lake aktivnosti kaj več imeli tudi domačini; mislim pa tudi, da bi vendarle kazalo pokazati tudi kaj izvirnosti in tudi iz tega, kar že imamo, kaj iztržiti. Saj veste, da imamo dandanes turiste zelo različnih tipov. Včasih niti pomislili ne bi, da je za nekatere ljudi posebna zanimivost tudi kaj nevarnega, kaj ekstremnega, kaj takega, ob čemer bi kak naš človek rekel: vraga pa tak turizem. Ampak taki ljudje so. In zakaj ne bi tudi mi zaigrali na take karte. Lahko bi - na primer - izvedli turistično akcijo z naslovom, kako živeti s 3000 mikro-grami žvepla v kubičnem metru zraka in preživeti; lahko bi sem povabili gojitelje ribic ali drugih vodnih živalic na tekmovanje, katera žival bo najdalj vzdržala v velenjskem jezeru. Predlog mojega dobrega prijatelja pa ne pride v poštev. Predlagal je namreč, da bi lahko objavili razjns in pozvati strokovnjake, da bi vzgojili vrste rib, ki bi lahko živele tudi v tem našem mrtvem jezeru. Odvrnil sem mu, da je tak trud zamanj, saj imamo vendarle jasne načrte, da bo voda v jezeru že prihodnje leto čista. Seveda bi bilo treba iz istega razloga pohiteti z aktivnostmi glede mojega predloga o akciji "kako živeti s3000mikrogrami in preživeti". Tudi tej akciji namreč aktivnosti ne delajo v prid. Koncem prihodnjega leta bo namreč že tudi ozračje tako čisto, da bodo vse take akcije odpadle. Vse tako razgibano dogajanje pri nas je seveda verjetno krivo, da turizem tod okoli ne požene, kot bi moral. Pognati ga je hotelo že nekaj izvršnih svetov, pa kot da tudi njemu škodujejo sedanje razmere. Seveda je v škripcih gotovo tudi sedanja "ta zares" pobuda, da turizem le postavijo na noge, saj so razmere tod in širše naokoli še močno nestabilne. Glede turizma smo dejansko na prelomnici: na starem (onesnažen zrak, onesnažene vode in še kaj) ne moremo več graditi, saj nas vendarle z vseh strani prepričujejo, da je temu odklenk-alo, po novem pa si marsikdo še ne upa - kljub vsemu tistemu močnemu prepričevanju. Seveda pa bi vsemu navkljub le lahko tudi še izrabili to, kar imamo. Če ljudje hodijo na obale Mrtvega morja, zakaj ne bi še m obale našega mrtvega jezera. Dokler je sploh je! To bi lahko bilo naše geslo. Obiščite velenjsko mrtvojezero, kije v nevarnosti - v resni nevarnosti, da oživi! ■ Kr Ko ima zakonodaja luknje... »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»f« Brezposelni, ki to niso Na velenjsko enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje prihajajo delavci bivše Gorenje-ve Elektronike. Razočarani, obupani, nemočni. Pripovedujejo in sprašujejo. Pišejo anonimna pisma. V njih opisujejo. Slikajo skrite stiske in kažejo nezadovoljstvo s položajem, v katerem so se znašli, ko je šla Gorenjeva Elektronika po poti stečaja. Zdaj delajo pogodbeno za Novo elektroniko, ki nastaja. Menda za marko in pol na uro, kar je pogoj, pod katerim bodo morda nekoč zaposleni v Novi elektroniki. Samo enainosemdeset od štiri-stoenaindvajsetih je upalo reči: ne, to pa ne. S tem so si verjetno zaprli vrata. Zaposleni v bivši Elektroniki so danes torej brezposelni. Delovno knjižico imajo na Zavodu za zaposlovanje. Po zakonu dobivajo za čas brezposelnosti denarno nadomestilo. Prejemajo ga v višini, ki jim pripada. Čas je odvisen od delovne dobe, višina pa od plače, ki so jo imeli, ko so še delali. Novo elektroniko na starih temeljih gradi Drago Šulek in v njej delajo brezposelni iz stare Elektronike. Delajo, kot že rečeno, po pogodbi. De- Šaleška dolina narno nadomestilo pa prejemajo z zavoda. To bi lahko malo spominjalo na spretno izkoriščanje države, malo pa tudi na izkoriščanje bivših delavcev. Menda je tako zato, ker danes še ni jasno, ali bo Nova elektronika zaživela. Če bo in ko bo, naj bi pogodbeni postali pravi. Zato so zdaj tiho in nemočni. V zraku je obljuba Obljuba po delu. Zakonodaja? Po črki zakona nič narobe. Kar ni izrecno prepovedano je, če je bralec zakonov dovolj spreten, dovoljeno. Ključ rešitve, da se take stvari ne bodo dogajale, je v zakonodaji. Kakšno vlogo ima pri tem Zavod za zaposlovanje? "Nobenih zakonskih pristojnosti, da rešuje trenutno zaposlitveno situacijo delavcev bivše Elektronike v Novi elektroniki, nima. Nima niti zakonske osnove ukiniti denarna nadomestila, pa čeprav vemo, da ti delavci pogodbeno delajo v novem podjetju Elektronika. Nimamo niti pravice preverjati, ali obstajajo pogoji za sklenitev delavnega razmerja za določet. čas ali za čas, kije krajši od polnega delovnega časa, niti tega, ali je delovni proces že normalno stekel ali ne," pravi Darja Lesnjak z Za- voda za zaposlovanje, ko smo se o tem pogovarjali. Kdo pa bi lahko bil pristojen za pre-verjenje teh dejstev? Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da inšpekcijske službe, da te lahko edine ugotovijo, ali je trenutno ravnanje vodilnih v Elektroniki pravilno ali ne, oziroma ugotovijo, ali obstajajo možnosti zaposlitve in s tem tudi plačijo po dejansko opravljenem delu. "Želimo," pravijo tudi na Zavodu za zaposlovanje, "da se ta dejstva ugotovijo, da se delavce z njimi seznani in omogoči, da se prijavijo na delovna mesta, ki se z ustanovitvijo novega podjetja tudi odpirajo." Kako dolgo bodo delavci bivše Elektronike in pogodbeni delavci Nove elektronike na to čakali? Vprašanje smo postavili Dragu Sule-ku iz Nove elektronike in rekel je takole: "Jutri (sreda, op. pisca) bomo sedeli skupaj z gospo Kordeževo z Zavoda za zaposlovanje in skupaj proučili možnosti za takšno obliko zaposlitve, ki bi bila dovolj varna za delavce. Vedeti pa je treba, da morajo biti za zaposlitev izpolnjeni nekateri pogoji. Eden od pomembnih so zagotovljena sredstva na daljši rok, s katerimi se da delati." V zakonodaji pa bi bilo treba čimprej zamašiti luknje. Nič drugega. ■ Milena Krstič - Planine Koliko je še do stanja prevladujoče pameti? To fazo "očiščena" bo pač treba preboleti (kdo ve. kako dolgo je takšno pojasnilo lahko uporabno za najpri-ročnejšo tolažbo), kljub vsemu pa ni prijetno iz tedna v teden preštevati vedno nove in sveže dokaze o oddaljenosti od urejene države, od stanja prevladujoče pameti, ki bo preprečevala, da se zgodi, kar se zdaj dogaja, ali natančneje povedano, da se dogaja na takšni ravni, kot se zdaj dogaja. Bom kar konkreten. Ne vem. kaj naj si mislim o intelektualcu, o nedvomno sposobnem vodji pomembne slovenske politične stranke, o poslancu v državnem zboru, o pomembnem politiku, ki govori o odprtem lovu na Slovence, o jugoslovanskem sodišču, o zmagi Jugoslavije v Sloveniji in o ubogem slovenskem ljudstvu, ki se nc more zanesti na svoja sodišča zato, ker gaje roka pravicc prav iz teh hramov mandatno kaznovala zaradi streljanja na skupino Neslovencev s pištolo brez orožnega lista. Mar nc bi svojega "jugoslovanstva" dokazali prav s tem, ko bi na podobne revolveraške igre gledali skozi prste? Tudi ne vem, kaj naj si človek misli ob vsem tem, kar sc dramatičnega naplcta okoli nesrečne smrti mladega Gregorja Šiliha iz Slovenj Gradca. Skušam razumeti stisko staršev, čeprav le oni sami lahko vedo, kako boli, kako hudo jim je. Prav je, da hočejo izbezati na dan pravo resnico o vzroku za sinovo smrt in prav je, da sc primera lotevajo organi, ki ga bodo do zadnje podrobnosti osvetlili objektivno in stoodstotno korektno. Moramo verjeti v to. Toda ali je prav, da so mnogi (vključno z nekaterimi javnimi mediji) še pred uradnimi odkritji vseobsežne preiskave in nemara sodnega postopka prebili na pranger zdravnico, ki ji nobena oprostilna sodba nikoli več nc Piše: Jože Krajnc more sprati morda prezgodaj prilepljenega madeža, če bi se pokazalo, da je delo vendarle opravila po najboljših močeh? Ali tole! V poplavi Hit-vi-sovskih in drugih aktualnih novic seje kar nekako izgubilo po moji sodbi domala šokantno sporočilo Urada za žensko politiko vlade Republike Slovenije. Pravijo, "da sc dijakinje in študentke pri opravljanju izpitov srečujejo s prikritim spolnim nadlegovanjem, ki pomeni kupčijo za opravljeni izpit, kupčijo v zameno za pomanjkljivo zrfanje in tudi kot edini pogoj za pozitivno oceno." Če se kaj takega res dogaja in bržčas ne opozarjajo kar v tri dni, bi človek zavpil "hitro in z vsemi silami nad podle kriminalce takega kalibra." Toda z imeni in priimki potem, ko se jim dokaže greh. Ali ni za slovensko učiteljstvo v celoti tako obelodanjena ugotovitev le presplošna in preveč pavšalna obsodba vseh in počez? Brez dvoma je in to ni dobro. Kot tudi ni dobro, da zaupni dokumenti še naprej krožijo po deželi skorajda kot reklamni letaki za akcijsko prodajo pralnega praška, da agenti vseh vrst na vsa usta čvekajo o "skrbno varovanih podrobnostih," vse skupaj pa VIS in našo državo smeši pred zadnjo firmo povprečno sposobnost podjetnežev, ki vedo vsaj to, kaj je treba obdržati zase kot poslovno tajno. Dobro je rekel Voltaire. Kdor izda tujo skrivnost, je izdajalec, kdor izda svojo, je bedak. I Jože Krajnc Lastninjenje pred vrati! Suša že oklestila pridelek Skromne deževne kaplje minuli teden in v ponedeljek zvečer kmetov v Šaleški dolini niso razveselile v tolikšni meri kot bi si želeli. Prve padavine so bile preskromne za sušne razpoke, ponedeljkove pa niso "zajele" celega območja velenjske občine. Letošnja suša je namreč že povzročila kar precej škode. Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina trdijo, da bodo njene posledice hujše od lanske. Sušni dnevi so se namreč "pojavili" že na začetku kmetijske sezone, rezerv, ki so jih kmetje pred lansko imeli, letos ni več. Po prvih ocenah je suša povzročila od 20 do 30 odstotkov škode, največ na peščenih poljih v Pa.ški vasi ter v Šmartnem ob Paki in na hribovitih predelih. Posledice suše so trenutno najbolj vidne na žitnih posevkih, kjer pšenica in ječmen že prisilno zorita, zrnca pa niso napolnjena. Prav tako na travnikih, ki so po prvi košnji postali rjavi. To vzbuja skrb za nadaljnji pridelek osnovne krme. Odraz tega bo najbolj viden v hlevih, kjer bo stalež živine še manjši od lanskega. Suša se pozna pri hmelju. V sadjarstvu je položaj sploh kritičen. Kajti, tu so še vidne posledice lanske suše, zaradi letošnje pa kljub obilnemu cvetenju plodovi močno odpadajo. Na ostalih poljščinah - koruzi, krompirju, pesi in vrtninah za zdaj še ni večjih posledic. Omeniti pa je treba še gozd in kritično oskrbo s pitno vodo v tistih predelih velenjske občine, kjer kmetje nimajo zagotovljenih trajnih vodnih virov ali so ti slabi. Edina rešitev, pravijo na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, je dež. Dušična gnojila ne bodo povsod učinkovita. Nakup pesnih rezancev kot zamenjava za krmo je sicer rešitev, vendar tudi teh ob nadaljevanju sušnih dni ne bo dovolj. "Treba bo krepko razmišljati o namakalnih sistemih tudi v Šaleški dolini. Treba bo proučiti možnosti za izkoriščanje obstoječih vodnih virov in se tega zalogaja lotiti. To bo rešitev za dolino, ne pa za hribovske kmetije, ki predstavljajo v velenjski občini večino v kmetijstvu" poudarja direktor omenjene zadruge Marjan Jakob. Nekatere aktivnosti za omilitev posledic suše so v zadrugi že pripravili. Na seji, prejšnji teden, pa je velenjska vlada sprejela sklep, da od I. junija dalje iz sredstev občinskega proračuna krije 50 odstotkov prevoznih stroškov za vodo. Ostale ukrepe bodo pripravili v naslednjih dneh. ■ (tp) Čeprav približno polovico slovenskih podjetij še čaka revizija, pa se pravzaprav povsod pripravljajo na lastninjenje, ki naj bi nas dokončno pripeljalo iz prejšnjega sistema v obljubljeni kapitalizem. Določene nedorečenosti so sicer spodbudile svetnike, da so na zakon postavili odložilni veto, vendar pa to večine bistvenih členov ne spreminja. Eden od teh, ki nas vse najbolj zanima, so lastninski certifikati. Kako si bomo z njimi znali pomagati, bo prav gotovo zanimiva zgodba, verjetno paje dobro prisluhniti gospodu Mencingerju, ki pravi, da si po tem lastninjenju še naslednja generacija ne bo opomogla. Po sedanjih spremembah se bo premoženje delilo glede na starost državljanov. Lastninski certifikat bodo dobili vsi, ki so rojeni do 5. decembra 1992 in so državljani Slovenije. Lastninski certifikati ne bodo natisnjeni in jih ne bomo dobili v roke, ampak bo imel vsak lastnik pri SDK odprt račun, na katerega bo nakazana vrednost, ki mu pripada. S certifikati se tudi ne bo trgovalo, možno pa jih bo zamenjati za delnice podjetij. Z njimi pa se bo seveda lahko trgovalo in to bo veijetno glavna zabava Slovencev naslednjih nekaj mesecev. In kako se bodo delili lastninski certifikati? do 18 letlOO.OOO SIT od 18 do 23 let200.000 SIT od 23 do 28 let250.000 SIT od 28 do 38 let300.000 SIT od 38 do 48 let350.000 SIT od 48 let dalje400.000 SIT Zbor krajevnih skupnosti ostal brez delegata Staneta Upnika .................... .. .. .. .. UUUUWMAAMMMMUMMWMUWUUM»H Odlagališče terjalo prvi odstop Na zasedanju velenjske skupščine prvega dne v juniju, po glasovanju o osnutku ureditvenege načrta za odlagališče pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja, je odstopil delegat v zboru krajevnih skupnosti. Stane Lipnik. Ker nas je zanimalo, zakaj se je odločil za tak korak, smo ga povabili na kratek klepet. NČ: Gospod Lipnik, zakaj torej? Stane Lipnik: "Razloge sem navedel v pismeni izjavi, kjer sem zapisal, da rezultati, ki jih dosegam, niso skladni s trudom in časom, ki ga v to vlagam. Sodelovati še naprej je samo izguba časa." NČ: Na osnutek ureditvenega načrta ste tako v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec kot v Odboru za varstvo okolja, ki ste ga vodili, posredovali kar nekaj pripomb. Kaj pa je bilo tisto odločilno, zaradi česar ste menili,da osnutka ne bi smeli sprejeti? Stane Lipnik: "Osnutek ni osnutek. Delal gaje Zavod za urbanizem in je v bistvu zagovor projekta. Pričakovali smo, da bo osnutek izdelal izvršni svet, in da bodo v njem zaščiteni interesi krajanov in občanov. Vpliv odlagališča bo vplival na vso dolino, ne samo na nas,ki smo najbolj prizadeti." NČ: Kako pa bi se dalo ta problem, po vaše, drugače razrešiti? Stane Lipnik: "Dvakrat smo dali pisne pripombe Zavodu za urbanizem Velenje. Prepričani smo, da je način odlaganja, ki ga TEŠ uporablja sedaj, in ki ga namerava po tem projektu naslednjih trideset let, najslabši, kar jih je uporabljal doslej. Najprej je odlagal pepel v jezero, potem so izčrpali vodo iz jezera in pepel odlagali na dno kadunje, zdaj ga odlagajo ob jezero. Ta način je najslabši, ker je okolje najtežje zaščititi pred vplivi nasipa. TES tega ne obvlada, čeprav ima odločbo republiškega sanitarnega inšpektorata, staro osem let, po kateri ne sme zapreševati okolice, pa jo še vedno." NČ: Vedno ste se oglašali, kadar se je v skupščini pojavljala tema varstva okolja. Po odstopu vaših aktivnosti na tem področju ne bo konec. Kako se boste borili naprej? Stane Lipnik: "Izzid glasovanja v skupščini je pokazal, da tu svojih odgovorov na upravičene zahteve ne bomo našli, in da jih bo treba iskati drugje. Verjeno v republiški skupščini ali pri republiški vladi. Sami še ne vemo kje, mislimo pa, da bo krajevna skupnost iskala pot." NČ: Kdaj pa ste se odločili, da bo- ste v primeru, če poslanci sprejmejo osnutek, odstopili? Stane Lipnik: "Že prej sem sc odločil, da v primeru, da delegati osnutek sprejmejo odstopim. Odstopno izjavo sem imel pripravljeno že za sejo, kije bila prekinjena in odložena." NČ: Ampak v torek je v obravnavi spet pomemben dokument: sanacijski program za varstvo zraka v občini Velenje? Stane Lipnik: "To se zdaj mene ne tiče več. Ta obarvava. Zrak še, obravnava v velenjski skupščini pa ne več." ■ Milena Krstič - Planine Občina Velenje: uradne ure poslancev Poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Ivo Verzolak je ta ponedeljek prvič uradoval v prostorih zgradbe občine Velenje. Odslej bodo njegove uradne ure vsak prvi ponedeljek v mesecu od 13.00 do 15.00 ure, tako da bodo imeli volilci možnost poslancu sporočiti svoja stališča, mnenja ali težave. Svoj obisk pri poslancu lahko občani najavijo v poslanski pisarni, soba 40/a v prostorih občine Velenje, ali prek telefona 856-151 int. 253. Ob svojem prvem obisku se je Verzolak seznanil z organizacijskimi in tehničnimi možnostmi, ki jih poslancem za njihovo delo zagotavlja strokovna služba skupščine. Ob tej priložnosti je povedal, da se bo zavzemal predvsem za vitalne interese državljanov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Ivo Verzolak je aktiven tudi v komisijah Državnega zbora. Trenutno so njegova delovna področja okolje in infrastruktura, kmeijstvo in gozdarstvo ter področje, ki se nanaša na položaj in pravice žena. V ponedeljek 14.06. bo od 15.00 do 18.00 ure volivcem dostopen Jože Zupančič, predsednik lokalnih interesov občin Velenje in Mozirje v Državnem svetu, ki seje odločil za uradne ure vsak drugi ponedeljek v mesecu, vsak tretji ponedeljek v mesecu od 12.00 do 15.00 ure pa bo mogočen neposreden kontakt z Francem Avberškom, poslancem v Državnem zboru. Poslanec in obenem predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik uradujc praviloma vsak tretji petek v mesecu od 15.00 do 17.00 ure. Iz Smartnega ob Paki v posvetovalnico v Velenje Pediater k otrokom ali otroci k pediatru? Starši šmarških otrok obiskujejo posvetovalnico v velenjskem zdravstvenem domu, kamor otroke vozijo t tudi na preventivna cepljenja. Za to porabijo precej časa in denarja, ma-teram pa je potreben velikokrat tudi spremljevalec. Delegat Šmartnega ob Paki v zboru krajevnih skupnosti Ivo Rakun je menil, da bi bilo ceneje in enostavneje, če bi velenjski pediater enkrat ali dvakrat na mesec obiskal šmarški zdravstveni don Dr. Jože Zupančič, direktor Zdr stvenega zavoda Velenje nam je p vedal, da so se za tak način odloči.. zaradi organizacijskih razlogov. V Velenju je možno opraviti ob enem pregledu tudi tisto, za kar morajo matere z otroki iz Šmartnega v Velenje, to paje recimo ultrazvok kolkov ali laboratorijske preiskave. Če v Šmartnem ob Paki želijo drugače, se bodo že v kratkem pogovorili, kakšne so možnosti za to. Po ureditvi priročnega laboratorija v tamkajšnjem zdravstvenem domu, bo ena ovira manj. 107,8 MHz IMIIIO VELEKJG L.....HJ Lili 10. jiKfiija 1993 Računalniški izziv Računalniki v medicini ■ Piše dr. Stanko Blatnik Mikroelektronika in računalniki imajo veliko uporabo v medicini in medicinskih raziskavah. V nadaljevanju bomo opisali nekaj najbolj zanimivih primerov. Zbiranje, shranjevanje in obdelava medicinskih podatkov. Medicinski podatki se bistveno razlikujejo od podatkov, ki jih imamo v tehničnih vedah. V dialogu zdravnik - bolnik imamo namreč dve vrsti podatkov. Prvi izvirajo od bolnika, ki opiše svoje stanje in odgovorja na vprašanja zdravnika. Drugi tip so podatki, ki se dobijo z meritvami kot so elektrokardiogrami, rentgenski posnetki, analiza krvi, meritve z ultrazvokom in so objektivni. Uporaba računalnikov za pogovor z bolnikom je pokazala, da so bolniki bolj iskreni, ko odgovarjajo na vprašanja računalniku, kot zdravniku. Človek verjetno podzavestno, pa tudi zavestno, nekatere podatke prikriva zdravniku. Na računalnik pa ne gleda enako, kot na zdravnika in ne skriva resnice. Računalniki omogočajo, da se shrani veliko podatkov o bolniku in da se ti podatki enostavno in hitro prikličejo. Z računalnikom se tudi dokaj enostavno obdela tako velika količina podatkov in se na ta način poveča učinkovitost klinične prakse. Sprejemanje odločitev v medicini. Odločitve so globalnega pomena pri diagnozi in terapiji bolezni. Razvito je mnogo programov, ki pomagajo pri odločanju v medicini. Računalnik ne more zamenjati izkušenega zdravnika, posebno ne njegove intuicije, ker računalnik sploh nima te lastnosti, vendar lahko pomaga pri procesu odločanja na naslednji način: -izboljša natančnost pri dijagnozi, ker uporablja sistematične pristope in eksplicitne kriterije odločanja, - povečuje zanesljivost diagnoze, - izboljša razumevanje medicinskih znanj, - pojasnjuje proces kliničnega odločanja. Vsekakor je to področje uporabe računalnikov v medicini pomembno, vendar samo kot pripomoček in ne kot zamenjava zdravnika. Računalniška tomografija Računalniška tomografija predstavlja revolucijo v diagnostični radiologiji. Skaniranje z računalniška tomografijo sestavljata dva procesa: - zbiranje podatkov o absorbciji x žarkov, - vnos teh podatkov v računalnik, obdelava teh podatkov in prikaz slike na zaslonu. Slika dobijo s pomočjo x-žarkov, ki prehajajo skozi telo iz različnih kotov. Ti signali se shranijo v računalniku in se z kompliciranimi matematičnimi postopki obdelajo, tako, da dajejo podatke o posameznih tkivih. Za razliko od klasične radiologije, ki opazi razliko v gostoti od 5 do 10 %, računalniška tomografija pa omogoča opažanje razlike gostot od 0,5 % in je zato postala zelo pomembna metoda uporabe računalnikov v diagnostiki. Ultrazvočne preiskave. Za razliko od x-žarkov ima ultrazvok nekatere prednosti in ga uporabljajo za slikanje gibajočih se delov kot je na primer srca pri nosečnicah, ki ne smejo biti izpostavljene x žarkom. Princip delovanja ultrazvoka je podoben radatju. Ultrazvočni signali se oddajajo s pomočjo posebne naprave in se širijo po telesu pacijenta. Del impulzov tkivo absorbira, majhen del pa se odbija z različnimi akustičnimi lastnostmi. In ta odbiti del vsebuje korisno informacijo. Računalniki omogočajo, da se ti podatki obdelajo in rezultat obdelave prikaže na zaslonu. Ultrazvočni inštrumenti z računalniško kontrolo se danes uporabljajo za slikanje srca, ledvic, možgan, jetr in drugih organov. Ultrazvok je zahvaljujoč računalnikom postal skoraj idealen za uporabo, ker je varen, enostaven pri rokovanju in daje natančne meritve. Velikoje še drugih možnosti za uporabo računalnikov v medicini, kot je spremljanje bolnikov v kritičnem stanju, ali pa kot pomoč telesno prizadetim osebam, ki sejim na ta način omogoča boljša kakovost življenja. Zanimivo je, da raziskave kažejo, da bolniki v sicer tehnološko lepo opremljenih bolnicah pogrešajo stik z zdravnikom, to pa dokazuje, da visoka tehnologija pri zdravljenju ne zadošča, ampak daje nad ve pomemben tudi stik s človekom. Podaigi strani pa je jasno, da računalnik, čeprav se lahko uporabi na vseh področjih medicine, ne more zamenjati človeka. enake zavarovalne standarde, enake pogoje, kot če bi obiskali zdravnika v Zdravstvenem domu? "Ja, ja. Nobenih doplačil ni pri meni, če mislite na to. Tudi nobene razlike ni. Zagotavljam povsem enak standard." NČ: So tisti, ki so se hodili zdravit k vam že prej, ko ste delali še v velenjskem Zdravstvenem domu, tudi zdaj vaši pacienti? Kako so se odločili? "Ja, prav presenetljivo. Samo šest se jih ni odločilo za to. Prišli so, da smo podpisali izjavo o zamenjavi lečečega zdravnika. Pričakovala sem, da se jih bo za spremembo zdravnika odločilo veliko več. Prijetno sem bila presenečena." NČ: Napotite jih v laboratorij, k specialistom... " Ja povsem enako kot prej. Zaenkrat imam z Zdaravstvenim domom Velenje pogodbo, po kateri zame opravljajo fizioterapijo, specialistične storitve... Posebno pogodbo pa imam za laboratorij in sterilizacijo." NČ:Vidimo, da ste kar sami? Medicinske sestre nimate? "Ne še. Sem pa že v dogovoru z eno." NČ: Kaj paje s pacienti v času, ko zboli-te, ko greste na dopust,...? "V tem času me bo nadomeščala dr. Aleksandra Žuber, s katero imava sklenjeno obojestransko pogodbo. Tako bo mojim pacientom tudi v času dopusta zagotovljeno zdravstveno varstvo." I Milena Krstič - Planine Obrtna zbornica Velenje Obrt utrjuje mesto v svojem prostoru Kar nekaj časa je preteklo od prvih opozaijanj obrtnikov, nosilcev samostojnega osebnega dela v velenjski občini, kako malo pozornosti jim namenja širša družba. Vse kaže, da so zadeve vendarle krenile z mrtve točke. Rast števila obrtnikov (635), dejavnosti, o katerih včasih še razmišljali nismo, prehod iz popoldanskega v redno obrt so dovolj tehtni razlogi za tesnejši stik z velenjsko vlado. Kot pravi sekretarka velenjske Obrtne zbornice Sonja Jamnikar, ni težnja zbornice množičnost, ampak kakovost. Pri tem so se s sedanjo velenjsko vlado na nedavnem skupnem uvodnem pogovoru povsem ujeli. "Zbornica bo poskrbela za to, da bodo ljudje stopali v obrt pripravljeni, vlada pajim bo pomagala pri zagotavljanju pogojev za njihov nadaljnji razvoj in obstoj." Za pogovor, za uresničevanje potreb in želja obrtnikov je potrebna - tako poudarja sogovornica- generalna usmeritev izvršnega sveta, "saj bomo le tako lahko začeli pogovor o lokacijah, o vseh vrstah finančne pomoči." Najbrž želja po aktivnem vključevanju obrtne zbornice pri vodenju politike izvršnega sveta ni tja v en dan. Velenjska vlada naj bi v bljižnji prihodnosti imela tako še enega nepoklicnega člana. Skrbel naj bi za področje obrti in malih podjetij. "Upamo, da bo iz skupnih uvodnih pogovorov nastalo ogromno konkretnih zadev. Začetki reševanja nekaterih primerov obrtnikov so spodbudni." Po njenem mnenju izkazana 12 - odstotna akumulacija v obrti (po izkazanih poslovnih rezultatih za lani) daje moč in zahtevo za takšen odnos do IS. In če že šest let tečejo pogovori o obrtni coni v Stari vasi, in če se stvari spreminjajo, kažejo na "start" z mrtve točke. Ustanovitev sklada kot pravne osebe pa napoveduje boljše učinke njegovega delovanja od dosedanjega. Na velenjski obrtni zbornici se med drugim nadvse vestno pripravljajo na sprejem zakona o gospodarskih družbah in obrtnem redu. S spremembami, novostmi namreč želijo kar najbolje seznaniti svoje člane, da ne bi zaradi nepoznavanja iskali odgovor na dvom: ali obrt ali se kako drugače organizirati. Vzporedno s sprejemom prej omenjenega zakona bodo izšli še sistemski predpisi s področja finančnega poslovanja. Torej, tem za organiziranje predavanj več kot dovolj. Zahteva skupščine Obrtne zbornice Velenje je bila vključitev v sistem gospodarskih informacij CIS. Tako že več kot mesec dni na zbornici nudijo svojim članom tovrstne informacije. Ne bo pa več daleč dan, ko bodo "zgradili" sistem INFO -HAN-DY, v katerega je vključen tudi register obrti. Izobraževanje za prenašanje sistema in posodabljanje svetovalnega dela je v polnem zamahu. "Upamo, da se bomo v jesenskem času pod pokroviteljstvo IS občine Velenje sestali na borzi ponudbe in povpraševanja blaga ter storitev obrtnikov ter malih podjetnikov gospodarstva Šaleške doline", je sklenila pogovor Sonja Jamnikar. Prepričanje, da si obrt uttjuje svoje mesto v prostoru pa gradi na dejstvu, da bo s sprejemom nove zakonodaje obrt pridobila tudi na upravnih postopkih. Mimogrede to pomeni, da se status pridobitve naziva obrtnik konča z vpisom v obrtni register. Ob koncu naj zapišemo, da bo letos zbornica proslavila 20 - letnico delovanja. Svečanost pripravljajo zajesen. ■ (tp) Prijavite črne gradnje, sicer... Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUNDPP) v 1. členu določa, da se kot ukrep pri gradnji ali drugačnem poseganju v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločba o dovolitvi priglašenih del odredi odstranitev objekta ali del objekta. Pri tem ni pomembno ali je črna gradnja na zazidljivem ali neza-zidljivem zemljišču. Če ne vložite zahteve po 11. členu zakona (odlog prisilne izvršbe) tvegate prisilno odstranitev, se-sveda na vaše stroške. Kaže, da Slovenci bolj slabo poznamo zakone in iz njih izvirajoče predpise ali pa se res znamo napraviti nevedne, kadar nam to godi. Če se spomnite gesla, kije sprem- ljalo neko širšo zasnovano javno akcijo pred nekaj leti in seje glasilo "Narave nismo podedovali od naših prednikov, temveč so nam jo zapustili v varovanje naši vnuki", vam ne bo težko razumeti, da se to geslo v enaki meri kot na naravo nananš tudi na celoten prostor na katerem živimo. Prav zato, da bi v prostoru, ki je nepovratna in nenadomestljiva dobrina, ohranili možnost za nadaljni razvoj, moramo s prostorom gospodariti razumno in ga varovati pred požrešno rabo. To je temeljna naloga dejavnosti, ki sodi v področje urejanja prostora. Načrti, s katerimi se ureja raba prostora, imajo trdne strokovne podlage. Sprejemajo se zato, da se zavarujejo javne koristi v prostoru pred samovoljo posameznikov. La- stnina nad zemljiščem nikomur ne daje pravice, da bi z njo ravnali samo po lastnih koristih. Dogovatjanje o rabi prostora je namreč izvirna lastnost življenja v naseljih, odkar ta obstajajo. To pravilo je prevečkrat kršeno ravno z nedovoljenimi posegi v prostor, za katere seje udomačil izraz črna gradnja. Predpisi, ki se nanašajo na delo urbanistične inšpekcije so s sprejetjem novega zakona jasni. Ponovno vas opozarjamo na datum 09.07.1993. Z Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli faks z naslednjo vsebino - citirano: "Prav tako vam naročamo, da upravne izvršbe v predpisanih rokah tudi opravite, razen v primerih, ko jih bo mogoče odložiti na podlagi zahtev iz 11. člena Zako- na o spremembah in dopolnitvah ZUNDPP. Če naročenega ne boste opravili, bo to v skladu s 4. alineo 77. člena ZUNDPP opravil Republiški urbanistični inšpektorat na stroške vaše občine". Konec citata. Pritiski z republike so iz dneva v dan večji. Urbanistična inšpekcija je po sprejetju novega zakona izdala že dvajset odločbo odstranitvi objektov. Pozivamo vse investitorje, da plačajo depozit po 11. členu, sicer sledi odstranitev - odstranjena sta že pomožna objekta v Starem Velenju in na Prešernovi cesti. Investitorja sta sama opravila odstranitev. Odstranitev nedovoljenega posega v Lazah paje opra-vilo pooblaščeno podjetje na stroške investirtoija. M Urbanistična inšpekcija občine Veinje šli so z njo Zasebna ambulanta dr. Dušanke Janežič - Blatnik Pacienti so se odločili, Prva, gotovo pa ne zadnja, ki se je v občini Velenje odločila za zasebno zdravniško prakso je dr. Dušanka Janežič - Blatnik. Prejšnji teden smo jo obiskali v zasebni splošni ambulanti, ki si jo je uredila na Sta-netovi 45 v Velenju. Niti zunanjost ordinacije (v prijetnem okolju nad velenjskim osrednjim parkom), niti prvi vtis, ko vstopiš v čakalnico, ne daje občutka, da prihajaš k zdravniku. Nekako drugače deluje. Ljudje smo pač vajeni vse življenje prihajati k zdravniku v zdravstvene domove, kjer te značilna belina in tipičen vonj ambulant spomnijo na to, kje si. NC: Bili ste prvi v občini Velenje, ki ste dobili dovoljenje za zasebno ambulanto. Ste imeli pri tem kaj težav? "Ne, le postopek je bil dolgotrajen. Trajalo je šest ali sedem mesecev. Treba je bilo kar nekaj papiijev spraviti skupaj." NC: Kako vaši kolegi, s katerimi ste delali skupaj, gledajo na zasebno prakso? Jih je veliko, ki bi si želeli na svoje? "Prepričana sem, da jih je veliko, ki razmišlja o tem. Lahko pa zdaj tudi mene malo opazujejo." NČ: Kaj je vas pripeljalo do odločitve, da greste na svoje? "Težko rečem. Mogoče izziv v nečem novem, mogoče iskanje druge kvalitete dela, mogoče poskus ponuditi kaj novega, recimo daljši delovni čas, možnost družinskega zdravnika...Kaj vem?" NČ: Kdaj imate odprto ordinacijo, kako boste na voljo pacientom? "Dopoldne in popoldne sem jim na voljo in to od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, vsak da, Dr. Dušanka Janežič - Blatnik je bila prva, ki je v Velenju sprejela Izziv zasebne zdravniške prakse. M foto vos razen sobote in nedelje. Za obisk se lahko naročijo po telefonu, določimo uro, in ko pridejo, so na vrsti." NČ: Kaj pa, če zbolijo takrat, ko ne delate, recimo ob koncu tedna? "Če je stvar nujna, lahko iščejo pomoč v dežurni službi Zdravstvenega doma. Če ni nujno, pa se morajo obrniti name." NČ : Kako paje s plačevanjem zdravstvenih storitev, pogoji zdravljenja? Imajo Mozirje Anketa as s as m n % Ni prijetno, še manj komu v ponos Rade Rakun, podpredsednik Skupščine občine Mozirje »■»»■»■»»•■»■■■■»■•■•»■»»KBaaiBaanaaKiiaBBaa "Rešitev je: novo vodstvo" Kar nekaj mnenj v zvezi s skupščinsko krizo v mozirski občini smo na straneh našega tednika že objavili. O njej smo pobarali tudi podpredsednika Skupščine občine Mozirje in trenutno predsedujočega Radeta Rakuna. "Tako naprej ne more iti. Nič se ne da več narediti. Niti toliko nismo sklepčni, da bi lahko sprejeli sklep o novih volitvah. In tako "stojijo" tudi stvari, ki bi jih ne glede na skupščinsko krizo lahko izpeljali. Kar nekaj poskusov za vzpostavitev normalnih odnosov je že za mano, a žal neuspešnih. Ne vem, zakaj. Sklicujem seje predsedstva (šest sej smo imeli v kratkem času, prej v šestih mesecih le 4), bil sem pobudnik za sestanek med strankami. Tudi za pogovor z direktorji, da ja pošljejo delegate na sejo skupščine, da enkrat to zadevo res rešimo do konca. Vsaj točno ne vem. Ali je bila to konstruktivna nezaupnica Izvršnemu svetu, ali... Kandidata za novega predsednika mozir-ske vlade smo imeli, a je žal odstopil." Ali gre za prestiž med strankami? "Ne bi rekel. Če so te podpisale sporazum o konstruktivni nezaupnici, potem ne bi mogel govoriti o prestižu." ^ Ljudje menijo, da gre za stare, neporavnane račune."Če ljudje tako rečejo, potem bo temu že tako." Rešitev? "Forinjen sem v nek ogenj. Ne po svoji zaslugi, ne po svoji krivdi. Rešitev je izvolitev novega vodstva skupščine občine, drugače ne bo šlo. No, možnost je tudi že četrto glasovanje o zaupnici sedanjemu Izvršnemu svetu oziroma če vlada jutri končno pade." ■ tp sporoča kupcem naših poslovalnicah Kmetijsko preskrbovalni center Ljubija tel. 063831-040 tel. 063842-016 Blagovnica Ljubno tel. 063 841-020 - termo okna vseh velikosti že od najmanjšega npr. 60 x 60 cena z davkom samo 5.710.00 SIT in največjega npr. 180 x 140 23.080.00 SIT s p. davkom. ~ - vhodna balkonska vrata termo 80x210 cena s p. davkom 15.378.00 SIT «■ 80 x 220 cena s p. davkom 16.445.00 SIT g, 140 x 220 cena s p. davkom 27.852.00 SIT u * Posebno ugodna cena pa je za strešna okna, npr.: s 'M £ 65x112 samo 18.200.00 SIT £ 2 "S 85x112 samo 19.900.00 SIT -i-2* 54x80samo 15.500.00SIT oz Vso stavbno pohištvo in drugo blago lahko » g plačate na posojilo 1+4 in 1+6 obrokovz g g S minimalnimi obrestmi. .s s >2 Opozarjamo vas, da take ugodnosti veljajo |j=j S g. do razprodaje alinakjasneje do 15.6.1993. £ g £ Ni logike, ne filozofije, so nerazumljiva dejstva, kijih vdel-egatskih klopeh mozirske občinske skupščine povzročajo zdrahe. Kot jara kača se vlečejo in ni jim videti skorajšnjega konca. Kam vodijo? Tega najbrž tisti, ki jih na takšen ali drugačen način povzročajo, ne vedo. Vsekakor pa ne tja, kamor si vsi skupaj želimo. Muka mozirske občinske skupščine se bo nadaljevala na jutrišnjem zasedanju vseh treh zborov. Pred njo smo se s fotoaparatom ter beležko mudili med občani in zabeležili nekaj njihovih mnenj. Stojan Markelj, Spodnja Rečica: "Nimam besed za mozir-sko občinsko krizo. Odstaviti je treba tiste, ki jo povzročajo, delegate, ki"se sej skupščin ne udeležujejo, pa poklicati na odgo- vornost. Povsem nepotrebna je, stare grehe med sabo je treba razčistiti drugje. Skupščina ni mesto za to. Je mesto dogovorov, usklajevanja in načrtovanja nadaljnjega razvoja doline, našega gospodarstva, ne pa za metanje polen pod noge drug drugemu. Škoda časa, ki ga takole po nepotrebnem tratijo nekateri. Kdo bo presekal gordijski vozel? Najbrž bi ga morali sami. Bo pa to zelo težko." Slavko Žagar, Mozirje: "Kaj naj rečem? Ostajam brez besed. ' Tol i ko časa za nepomembne stvari, tako malo, skoraj nič pa o razvoju gospodarstva, iskanju novih programov, o razvojnih usmeritvah, od katerih je odvisno naše nadaljnje življenje. Za prestiž gre, za prevlado enega ali drugega, ene ali druge stranke. Kam vodi? V to, da se bomo občani skregali med sabo, v anarhi- jo. Drug drugega prepričujejo, nihče pa ne zadane v jedro. Ni prijetno, še manj komu v ponos." Stanko Flere, Pusto polje: "Kriza se vleče že dalj časa. Namesto, da bi jo odpravili, stranke vlečejo vsaka na svojo stran. Delegatov občani nismo volili za to, da se bodo v skupščinskih klopeh kregali med sabo, ampak za mnogo bolj pomembne stvari. Po mojem mnenju so v ozadju vsega medsebojni nesporazumi v zasebnem življenju posameznikov. Nekaj paje vmes seveda tudi strankarskega prestiža. Škoda je, da ne najdejo skupnega jezika. Ljudem bo vsak čas prekipelo. Tako več ne more naprej. Denar dobijo, čeprav nič ne naredijo. Če bi bili slabo plačani, bi ...Gospodarska kriza bi morala biti temeljno vprašanje vseh, ne pa obrobne zadeve." Marica Besovnik, Ljubno: Marica Besovnik toliko bi rad "spravil skupščino skupaj", da bi lahko izpeljali redne zadeve. Vsa moja prizadevanja imajo skupen cilj: da bi skupščinski sistem zaživel tako kot je nekoč. To je moj cilj in nič drugega" Rade Rakun (foto:jp) Čemu pripisujete vzroke za skupščinsko krizo? "Med strankami je nastalo to gibanje. Kaj je vzrok zanj, pravzaprav povsem Nadaljevanje skupne seje »SilS5SS8SS:S8!«Si!S8SjS88!!Sh5i®SSiSS58;8gS Se bo zapletlo z dnevnim redom? Res najbrž ni nihče pričakoval hitrega razpleta mozirske skupščinske krize, vseeno pa kaže, da se bo zapletlo še dodatno.Tokrat z dnevnim redom za nadaljevanje skupnega zasedanja vseh treh zborov. Na vabilu za to nadaljevanje (v petek ob 7.30 v nazarskem delavskem domu) sta namreč uvodni točki (kot 5.in 6.) predlaganje kandidatov za predsednika skupščine občine Mo-ziije in volitve predsednika; za tem seveda še 12 preostalih točk, o katerih pa poslanci niso imeli namena razpravljati tudi na zasedanju, ko so bili sklepčni. Manjka torej (konstruktivna) nezaupnica izvršnemu svetu in volitve predsednika izvršnega sveta. V obrazložitvi je zapisano: "Točka volitve predsednika izvršnega sveta skupščine občine Mozirje (konstruktivna nezaupnica IS) se z dnevnega reda umakne, ker je g.Anton VRHOVNIK dne 31.5.1993 pismeno umaknil soglasje za kandidaturo za predsednika izvršnega sveta z obrazložitvijo, daje soglasje podal le za sejo skupščine 12.5.1993." Zvedeli smo, da se politične stranke s tem ne strinjajo, saj gre za nadaljevanje zasedanja 23.skupne seje, za katero so dnevni red po dolgi razpravi sprejeli in torej velja. Poleg tega stranke menijo, da ni moč vnaprej trditi, da kandidata ni ali ga ne bo, zato so se stranke še posvetovale, seveda pa je zmanjkalo časa, da bi zvedeli še, kaj so se dogovorile. ■ Jp Lokalna samouprava Bo novih občin pet? Sredi prejšnjega tedna je bil v Mozirju posvet predsednikov svetov krajevnih skupnosti mozirske občine. Pogovarjali so se o bodoči lokalni samoupravi in pri tem (razumljivo) niso sklenili nič prav konkretnega. Seznanili so se z najnovejšimi informacijami na tem kočljivem področju, predsednike paje zanimalo še marsikaj drugega v zvezi s tem. Denimo kdaj bodo volitve, kakšni so pogoji za nove občine, vprašanje vmesnega organa (okraj, pokrajina...) in podobno. V republiških izhodiščih je za sedanjo občino Mozirje predvidenih pet (5) novih občin: Mozirje, Nazarje z Rečico ob Savinji in Šmartnim ob Dreti, Gornji Grad z Bočno in Novo Štifto, Ljubno in Luče s Solčavo. Sestanek je pokazal, da so mnenja o tem zelo različna. Prvi bi se strinjali s to delitvijo, drugi bi obdržali enotno (sedanjo) občino, spet tretji bi še kar imeli svoje občine. O vsem tem bo v prihodnjem obdobju tekla razprava po krajevnih skupnostih v želji, da bi ugotovili utrip med ljudmi, saj si pretiranega vpliva na novo lokalno samoupravo, ko bodo končno opredeljeni pogoji, najbrž ne kaže obetati. ■ jp Solčava a x & s m m V soboto bo veselo in zanimivo % ■ Stojan Markelj Slavko Žagar Stanko Flere "Mozirska skupščinska kriza me sploh ne zanima več. Kaj bolj pametnega me raje vprašajte. Zakaj je nastopila? Mogoče zaradi lastnih interesov, nesposobnosti. Vloga delegatov v skupščini ni prepiranje, ampak reševanje mnogo bolj pomembnih življenjskih zadev -od varstva okolja, gospodarstva. Ne vem odgovora na vprašanje, kdo bo krizo rešil. Tisti, ki še vztrajajo, naj se dokažejo, kaj je kdo naredil. Sicer je bolje, da odstopijo. Zgornja Savinjska dolina je bila poznana po lepi, neokrnjeni naravi. Turisti sojo obiskovali za to. Danes nas žal, poznajo po zdrahah in se sprašujejo, kje ima ta hišo, kje drug. Daje do tega prišlo, ima prste vmes nevoščljivost, nekaj pa tudi to, da lahko v skupščini vsak reče, kar hoče." ■ tp,jp Pri turističnem prebujenju Solčave gre tokrat zares. Novo in pomlajeno vodstvo tamkajšnjega turističnega društva je že letos veliko storilo in še več bo. Prilika za to je 40 - letnica solčavskega turističnega društva, enak jubilej slavijo tudi planinci, družno z vsemi ostalimi pa bo Solčava v petek in soboto po dolgih letih deležna tiste prave narodopisne, turistične in zabavne prireditve. "Dan turizma" so jo zaenkrat imenovali, sodelovali bodo člani turističnega, planinskega in športnega društva, čebelarska in lovska družina, kmečke žene in dekleta, pa podjetje Logarska d.o.o., solčavski župnik s svojim pevskim zborom in še kdo. Pravijo, da se bodo v petek zvečer zabavali s Čuki, v soboto bo šlo pa zares. Že dopoldne bodo po vasi postavili štante, na njih predstavili Solčavo in okolico ter marsikaj dobrega ponudili, v dvorani bo razstava ročnih del, dopolnjena z video posnetki vsega lepega na Solčavskem, razstava s posebno ponudbo bo tudi v lovskem domu, strigli bodo ovce in tekmovali v lupljenju lesa ter vmes kuhali žganje, med tem pa bodo ob 13.uri pripravili še lep uvodni kulturni program. Na ogled bo tudi solčavska cerkev z znamenitim in svetovno znanim kipcem Marije Snežne. Povejmo še to, da bodo "deležni" še obiska preko 500 posebnih gostov iz Prekmuija in okolice. Pomurski vestnik in radio Murski val iz Murske Sobote namreč vsako leto organizirata izlet za zveste bralce in poslušalce. Letos bo to že 20.po vrsti, cilj bo Zgornja Savinjska dolina, tisti končni cilj z vsem kar zraven sodi pa Solčava. ■ jp LJUBNO NEKOČ IN... NIKOLI VEČ Rane po polavah v Zgornji Savinjski dolini ne bodo zaceljene nikoli, kaj šele, da bi bila dolina ob Savinji na nekaterih mestih vsaj podobna nekdanji lepoti. Sežimo tokrat malo nazaj. Pred vojno je bilo na Ljubnem lepo kopališče, kasneje objekta sicer nibilo več, kopališčena tistem mestu, pod in nad jezom pod ljubensko farno cerkvijo, pa je bilo desetletja priljubljeno zbirališče domačinov in gostov. Dandanes ni ničesar več. Poplava je naredila svoje, sanacija po njej tudi, razlika je očitna. ■JP Direktorji in zbor ZD m % % % % % & M m m % & m Podpora delitvi sredstev Prejšnji teden so se v prostorih skupščine občine Mozirje na sestanku zbrali direktorji gospodarskih organizacij Zgornje Savinjske doline. S predsednikom izvršnega sveta in drugimi predstavniki so obravnavali aktualne politične in gospodarske probleme v občini in se ob tem posebej pogovorili o delitvi sredstev po poplavah, kar je vsekakor dovolj pereča tema zadnjega obdobja po vsej dolini. Sprejeli so stališče, da so bila sredstva razdeljena gospodarno in podprli napore občinskega izvršnega sveta pri tej zahtevni in pomembni nalogi. V zvezi s tem so sprejeli še dogovor, da mora o tem razpravljati in sprejeti stališče še zbor združenega dela, ki se bo na ločeni seji sestal danes, v četrtek. ■ J P RDEČI PAJEK Turistični teden z Žalsko nočjo m m m » % Dnevi kulture, športa in zabave Teden od 19. do 27. junija bo v Žalcu minil povsem v znamenju turističnih prireditev, katerih višek bo že dvanajsta tradicionalna Žalska noč. Program, ki ga je pripravilo turistično društvo iz Žalca, je zelo pester, prva prireditev pa bo že v petek, 19. junija zvečer. To bo 8. festival akustične glasbe v Hmeljarskem domu. 21. junija prav tako ob 20. uri bo v Občinski matični knjižnici ob diapozitivih o svojem potovanju prek Himalaje na Kitajsko pripovedoval Andrej Strahovnik. V znamenju letošnjega leta turizma bo 24. junija v Domu II. slovenskega tabora potekalo srečanje turističnih delavcev spodnje Savinjske doline, na katerem bo predsed- nik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič podelil najboljšim izmed njih posebna priznanja. V petek, 25. junija, se bo ob 10. uri začel teniški turnir Združenja menedžerjev Slovenije v športnem centru, na katerem pričakujejo mnoge ugledne goste, med njimi tudi predsednika vlade. Po turnirju naj bi ustanovili občinski odbor Zveze menedžerjev. Hortikulturno društvo bo v Mestnem parku (pri Savinjki) pripravilo cvetlično razstavo, ob 17. uri pa bo tam koncert Mladinskega pihalnega orkestra Miš-Maš v Grižah Že sedmo leto zapored so v Grižah pripravili zabavno prireditev za najmlajše, ki je bila tudi letos zelo dobro obiskana. V nedeljo so otroci lahko ves dan nastopali na odru sramežljivih, ustvarjali in razstavljali v likovni delavnici, jezdili konja in občudovali celo kamelo. Sicer pa so na velikem odru v letnem gledališču nastopili mnogi znani in tudi malo manj znani slovenski ansambli ter pevci. V soboto, 12. junija, bo na istem mestu še veliki ročk žur. Mestna straža Te dni se po Žalcu že sprehajata prva dva redarja mestne straže, ki ju boste prepoznali po uniformah in predvsem po zelenih baretkah. Njuna naloga je kršitelje opozarjati na spoštovanje občinskega odloka o javnem redu, če pa opozorila ne bodo zalegla, bosta o tem obvestila policiste, občinskega sodnika za prekrške ali inšpektorje. Mestna straža je organizirana v okviru javnih del, ker pa naj bi zagotavljala nadzor po žalskih ulicah štiriindvajset ur na dan, bi moralo v njej sodelovati več ljudi. Zaradi precejšnjih stroškov to še nekaj časa ne bo mogoče, po prvih izkušnjah pa se stražarja Dani Kisovar in Simeon Golavšek že sama organizirata tako, da bi bilo njuno delo čimbolj učinkovito. ■ rox Aktualni komentar Preklicljivi nepreklicni odstop Dogodki iz majske skupščine, ko je predsednik IS Žalec Boris Kranjc podal po neizvolitvi Mare Mohorko svoj nepreklicni odstop, še vedno razburjajo žalske kroge uprave in ljudi, ki se za to zanimajo. Župan Milan Dobnik je njegov odstop komentiral z ugotovitvijo, da on ne more odstopiti, če ga skupščina ne razreši. Meni se vseeno dozdeva, da temu ni ravno tako, kajti skupščina nekoga razreši, če ta noče odstopiti (primer v Celju, Lenartu ali v republiki), mmedtem ko ima predsednik temeljno pravico in dolžnost, da odstopi, če se mu zdi, da nima več pogojev za svoje (in delovanje IS) normalno delo. Slednje pa je gospod Kranjc ob neizvolitvi že druge kandidatke za podpredsednico IS popolnoma upravičeno ugotovil. Druga zanimiva zadeva v zvezi z dogajanjem na omenjeni skupščini, jc ugotovitev (bivšega ?'?) predsednika IS, da ni politik. Žalostno toda resnično. Boris Kranjc res ni politik, kakor so to povečini predsedniki IS po Sloveniji. Da pa mora biti tudi politik, pa seje sedaj pokazalo nujno. Političen konsenz o svojem deluje nujen, če hočemo, daje nekdo nadzorovan in hkrati, da so njegova dejanja, po mnenju večinskejavnos-li v korist vseh in doline. Tretja misel se mi je utrnila ob očitkih o nekakšnih političnih intrigah, zakulisju strankarskih igricah in gledanju iz oči v oči. Ne vem če je gospod Kranjc svoje odločitve na mestu predsednika sprejemal iz oči v oči z željami in interesi množice občanov, kijih reprezentira. Niti ne vem, čemu vso sprenevedanje o političnih igrah, ko paje več kot očitno, daje večina poslancev, njegov predlog zavrnila kot neprimeren. Krivdo bi bilo torej potrebno iskati tudi v sebi in svojih odločitvah. In nenazadnje, če on smatra (in šc res jc), da ima vso pravico, da kot mandatar sam izbira svojo-ekipo, potem mora v normalni demokratični maniri dati možnost poslancem, da se odločijo po svoji presoji in volji. Odstop sedaj da ali ne? Razlogov za odstopanje ali obratno ni potrebno več iskati. Boris Kranjc je presodil, da pod takšnimi pogoji, ko mu poslanci ne dajejo prostih rok in torej onemogočajo normalno delo, odstopa. Ta odločitev je meritorna. Kajti nismo otroci, smo odrasli, smo politiki, kot je ugotovil župan nekje ob koncu seje. Vsi smo za-mcnljvi in dobro je, daje tako. ■ V.G. iz Žalca. Uro pozneje bo potekal na Šlandrovem trgu glasbeni večer, ki bo posvečen Dnevu državnosti in ki so ga organizatorji poimenovali "Pozdravljena Slovenija". V okviru turističnega tedna bodo Gotovl-jani praznovali praznik svoje krajevne skupnosti, ob 20. uri bodo tako pripravili veselico pod stoletnimi lipami. Sobotno dopoldne bo namenjeno športu, tako bo v športnem centru več prireditev, ob 10. uri pa se bo začela spretnostna kolesarska dirka in srečanje oldtajmerjev kolesaijev na Šlandrovem trgu. Pred Žano bodo ob 17. uri nastopili žalski osnovnošolci s svojo prireditvijo "Srcu in pesmi prosto pot", ob pol sedmih zvečer pa bo po mestnih ulicah promenadni koncert Godbe Laško in mažuretk. Pred SKB banko bodo nastopili člani kulturnega društva Anton Tanc iz Marija Gradca, vrhunec tedna pa bo Žalska noč z ognjemetom. Za zabavo bodo skrbeli ansambli Slovenija, Nočna izmena, Mix-Max, Cmok, Šank ročk, Tomaž Domicelj, Helena Blagne in Jaka Šraufciger. ■ rox NA KRATKO Pevci za opremo dvorane V soboto zvečer je moški pevski zbor iz Petrovč, ki ga vodi Metka Degen, v tamkajšnji zadružni dvorani pripravil koncert. Nanj so povabili tudi mešani pevski zbor iz Tabora, katerega zborovodja je Milan Kasesnik. Denar od koncerta bodo namenili za opremo dvorane oziroma za nakup novih stolov. Koncert zborov žalske šole Vsako leto se na zaključnem koncertu predstavijo mladi pevci iz osnovne šole Petra Šprajca - Jura iz Žalca. Na letošnjem, ki so ga v kulturnem domu pripravili prejšnji četrtek, so nastopili vsi štirje zbori, med njimi po dolgem času tudi zbor podružnične šole Gotovlje (na sliki), ki ga poleg dveh žalskih vodi Zdenka Markovič. Pridelali naj bi tisoč ton zelja Kmetje v žalski občini se poleg s hmeljarstvom, živinorejo in pridelavo mleka bavijo tudi s pridelavo zelja. Prejšnji teden so že posadili zelje, ki ga bodo jeseni odprodali kisarnam, da bo za zimo dovolj kislega zelja. Pridelali naj bi ga kakih tisoč ton. Na posnetku pa vidimo Trobišove iz Gotelj pri sajenju zelja s posebnim strojem. Kot je povedal gospodar so ga posadili na njivi, ki meri okrog 25 arov. Če bodo vremenske razmere ugodne ga bodo pridelali tudi 50 in več ton. ■ Besedilo In slika: -er Za večjo varnost pešcev Pri mestni skupnosti v Žalcu so se odločili, da bodo ob nekaterih ulicah v mestu zgradili pločnike za pešce. S tem hočejo temu delu udeležencev v prometu zagotoviti večjo varnost. Minuli teden so pričeli graditi pločnike v Kardeljevi ulici (na sliki) v dolžini 300 m, pred tem pa so ga že zgradili na odseku ceste na Ložnico v dolžini 200 m. Po besedah predsednika sveta mestne skupnosti Janez Krof-lič so dela vredna okol i 3,5 milijona tolarjev, izvaja pa jih Cestno podjetje iz Celja. Pred kratkim pa so na novo asfaltirali 1 km odseka ceste proti Vrbju. ■ Besedilo in slika: -er Revija pihalnih orkestrov Na letošnji občinski reviji pihalnih orkestrov prejšnjo soboto v žalskem kulturnem domu so nastopili štirje orkestri. Po kratkem nagovoru predsednika odbora za glasbeno dejavnost pri občinski ZKO Jožeta Jančiča, je najprej nastopila Godba na pihala iz Zabukovice, ki je najstarejša v občini. Sledili soji Pihalni orkester Teksti I ne tovarne Prebold, Godba rudarjev in keramikov Liboje ter Mladinski pihalni orkester iz Žalca. ■ rox, Foto: -er Turizem bomo zapravili Nedolgo tega sem potovala iz naše slovenske prestolnice in sem se zgolj naključno ustavila v Domžalah v zdaj že razvpiti pivnici Metoda Ravbarja. Nekaj sem pojedla, spila kozarec ali dva "domačega kvašenega piva" in si za povrhu še kupila dve dvolitrski steklenici (za katere sem samo za kavcijo odštela 400,00 sit) ravbarjevega piva. Potem sem se odpeljala naprej proti Savinjski dolini in se vprašala takoj ko sem odbrzela mimo Ločice pri Vranskem, kako je to možno, da v dolini, kjer imamo hmelj, ki ga turisti ugledajo ponovno šele v Bavarski pokrajini, nismo sposobni narediti nekakšne celostne podobe turistično prisrčnega kraja. Kaj narediti? Nič drugega kot ljudem predstaviti matico, zibelko slovenskega hmeljarstva. Narediti lastne manjše pivovarne, izkoristiti inštitut ter omogočiti privatno pobudo na tem področju, vendar zagotoviti makrokoordinacijo v občinskem merilu. Ne znamo postaviti tančic skrivnostnosti, na površje spraviti viktorijanske stole in baročne mizice, ki bi jih hodile skupine ljudi gledati, ne znamo pomagati samoniklim višinskim kmetijam stoterih turistično rekreativnih možnosti, nočemo povezati kup prireditev (družina poje iz Andraža, harmonika iz Liboj, braslovška Ivneljarska princesa, citrarje in miš maš iz Griž, festival akustične glasbe v Žalcu itd..) v nekakšen venček ponudbe, ki jo ta čudovita dolina z neumornimi ljudmi dobre volje, prelepimi kraji in obronki daje. Seveda se mi je takoj postavilo vprašanje, ali se to ne da narediti, ali pa nekdo lo noče narediti. In če se vprašam, kdo pa je najbolj odgovoren, za razvoj in blagor doline savinjske, mi jasno prihaja naprej predvsem ena ekipa ljudi. Veste, to da zakonodaja ne omogoča vmešavanje v gospodarstvo in še kam je sprenevedanje po principu povesti o jari kači in steklenem polžu! Tudi v Laškem, v Portorožu, v Postojni, V Radovljici in še kje imamo, mislim da, enako zakonodajo. ■ Tea Rinček, Foto: Ljubo Korbar Novice, ki odkrivajo tančice Le nekaj dni po nepreklicnem odstopu Boris Kranjca kot predsednika IS Žalec, si je sekretar OO LDS Žalec Gregor Vovk nabavil drugo vozilo. Namesto klasičnega modrega JUGOta, je potrebno sedaj biti pozoren na belega NISSANa. Še iščemo povezave. **** Prometni režim v Žalcu še ni dorečen. Prehod v Griže ostane odprt, ostale opcije še visijo v zraku. Dogajanja okoli te vroče zadeve rojevajo nove junake in antijunake. Žalski župan Milan Dobnik vroče podpira neodbod starega izvršnega sveta. Zlobni jeziki pravijo, da se župan boji, da bi ga novi izvršnik slabše ocenil in bi se mu zaradi tega zmanjšala plača. »»** Šolniki tudi v Žalcu pridno štrajkajo. Zaenkrat smo odkrili le enega stavkokaza in šc ta jc v službi na občini. **♦* Po neizvolitvi Mare Mohorko za podpredsednico izvršnega sveta, je ena izmed žalskih vzgojiteljic izjavila: "Oh, škoda, šc kar bomo morali gledati to ženščino kot našo ravnateljico!" Med nastopom godbe Iz Zabukovice, ki Jo vodi France Tratar. Lanska prireditev FAG 92' Rekli so: Franc Oset, dipl. ing. agr. svetovalec za hmeljarstvo pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarništvo Slovenije v Žalcu: "Imamo stalno službo, ki je ves čas na terenu in spremlja vse bolezenske spremembe in raz-, voj škodljivcev na hmelju. Tako smo prejšnji teden opazili začetek peronospore in uši. Tam, kjer je bilo potrebno, smo pričeli s škropljenjem hmelja. Sicer pa hmelj zelo bujno raste in je za ta čas previsok. Idelano bi bilo, če bi bil visok okrog 3 m, sedaj pa je 3,60 do 4.20." -er Vlado Rančigaj, dolgoletni predsednik turističnega društva Vransko, zdaj predsednik Združene liste Slovenije: "Vransko je izredno lep kraj, ki ima vse pogoje za umirjen turizem. Pred leti smo tu organizirali vrsto tradicionalih prireditev, ki pa so po desetih, petnajstih uspešnih letih počasi zamrle. Časi so se spremenili. Včasih smo delali prostovoljno in ljubiteljsko, zdaj pa vse ideje usmerja predvsem kapital. Tu pa nismo dovolj močni. Vransko še čaka, da ga turisti odkrijejo." ■ rox Šaleški gasilci praznujejo V petek in soboto bo v krajevni skupnosti Šalek veliko prireditev, saj tamkajšnje gasilsko društvo slavi svojo 60. letnico, poleg tega pa so ob tej priložnosti pripravili še 25. tekmovanje gasilcev za pokal Šaleške doline. Na oba jubileja so gasilci upravičeno zelo ponosni, saj se lahko pohvalijo s številnimi uspehi, tako pri gašenjev požarov, pri preventivnem delu, vzgoji in izobraževanju ter seveda tudi na tekmovalnem področju. Ob tem ne moremo mimo številnih, v domovini in tujini spletenih vezi, mimo kulturnega in družabnega življenja, katerega gibalo je bilo v tej krajevni skupnosti, tako kot tudi marsikje drugje, predvsem gasilsko društvo. V obstoj društva so vpletene tudi mnoge udarniške ure, nesebična pomoč ob nesrečah, torej toliko prizadevanj in truda, daje to nemogoče strniti v teh nekaj vrstic. Gasilsko društvo Šalek ima trenutno 218 članic, članov, mladine in pionitjev, ki so za svoje delo tudi ustrezno usposobljeni. Tudi tehnično so zadovoljivo opremljeni, ntijno pa potrebujejo predvsem večjo cisterno. Zaradi tesnih prostorov so se v letošnjem letu lotili obnove gasilskega doma, ki naj bi jo sklenili prihodnje leto. Pri tem so jim zelo pomagali krajani krajevne skupnosti Paka, ki so jim podarili les in seveda nekateri delovni kolektivi. Gasilci pa so doslej za obnovo doma sami prispevali več kot 1800 delovnih ur. V petek bodo v počastitev jubileja pripravili v novem naselju v Šaleku veliko gasilsko vajo v kateri bodo sodelovalagasilska društva Velenje, Rudnik in Šalek. Vaja sc bo pričela ob 19. uri in bo gotovo zanimiva za ogled. Ob 20. uri bodo imeli v gasilskem domu svečano skupščino, na kateri se bodo ozrli na prehojeno pot in posameznikom podelili zaslužena priznanja. V soboto pa bo pred pošto teklo jubilejno 25. tekmovanje za Šaleški pokal. Predvidevajo, da bo nastopilo okoli 100 gasilskih desetin. Ob 18. uri se bo nato začela velika parada, ki bo svojo pot sklenila v Šaleku. Tu bo tudi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Ob 19. uri pa se bo ob gasilskem domu pričel zabavni program. Oživitev društva ekonomistov Velenje Na pobudo Franca Žemve iz LB SB Velenje se je 24. maja letos spet zbralo 15. zainteresiranih članov društva. Franc Koletnik iz EPD Maribor jc v aktualnem in kvalitetnem predavanju predstavil Slovenske računovodske standarde, nato pa še odgovaijal na vprašanja iz razprave. Standardi bodo sicer objavljeni v posebni stanovski brošuri, a živabesedaje le nekaj povsem drugega V zanimivi razpravi smo lahko slišali marsikaj: o novi vlogi računovodstva in računovodij, shemi otvoritvene bilance, očiščenih bilancah /letni popravki na premoženju, obveznostih in kapitalu/, projektnih tirnih in kdo naj jih sestavlja, cenilci agencije in sodnih cenilcih ter njihovih metodah dela idr. Pomombna novost je tudi v tem, da bodo podjetja v prihodnje izdelovala bilance predvsem za vse bolj osveščene in izobražene lastnike kapitala in ne toliko za SDK, občino in druge institucije. V nadaljevanju pogovora smo ugotovili, da društvo ekonomistov Velenje zadnja štiri leta praktično ni delovalo, čeprav seje občasno čutilo nekaj zanimanja. Zadnji UO je bil izvoljen že marca 1986, glede na dejstvo, daje v občini Velenje zaposlenih okoli 150 ekonomistov, ki so stanovsko nepovezani, smo se odločili in imenovali nov upravni odbor. V njem so Darja Medved, Marjana Zagode, I vi-ca Dolenc, Anton Vrhovnik, Borut Meh, Alenka Tomažič in Erika Veršec. Nov predsednik Borut Meh iz Gorenja GA je nakazal nekaj možnih oblik dela in obljubil, da se bodo v kratkem sestali in sestavili okvirni program delovanja. ■ Miroslav Žolnir Velik letalski miting Na Slovenjgraškem letališču je bil v soboto, predvsem pa nedeljo velik letalski miting v spomin na Edvarda Rusjana, našega letalskega pio-nitja, ki seje ubil v letalski nesreči 1911 leta. Številni obiskovalci so si pod sicer že kar prevročim soncem lahko ogledali vragolije naših letalskih mojstrov, obenem pa se seznanili s številnimi manjšimi letali, ki križarijo po našem nebu. Prijetno in poučno druženjeje gotovo navdušilo marsikaterega mlajšega obiskovalca, da se bo poskušal uvrstiti ESO aMp oprema d.o.o. ^ - Preloška 1,63320 Velenje ESO OPREMA, d.o.o. Velenje, Preloška c. 1, objavlja skladno s sklepom upravnega odbora javno licitacijo za prodajo naslednjih nepremičnin - poslovnih prostorov, ki stojijo na pare. št. 2692/1 k.o. Velenje. 1. Poslovni prostor v pritličju na Prešernovi 22, Velenje, v izmeri 70.85 m2. Izklicna cena je 1.500 DEM za m2 v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prostor je zaseden. 2. Poslovni prostor v pritličju na Prešernovi 22, Velenje, v izmeri 60.55 m 2 in kletni prostor v izmeri 18.10 m2. Izklicna cena je 1.500 DEM za m2 pritličje in 1000 DEM za m2 kletnega prostora v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prostor je zaseden. 3. Poslovni kletni prostor na Prešernivi 22, Velenje v izmeri 103.35 m2. Izklicna cena je 1000 DEM za m2 v tolarski protivrednosti na danplačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prostor je trenutno zaseden. Javna licitacija bo 28.6.1993 ob 11. uri v prostorih jedilnice ESO OPREMA, d.o.o., Preloška c. 1, Velenje. Varščina za pristop k javni licitaciji znaša 10 % od izklicne cene in jo je treba plačati pred licitacijo na žiro račun 52800- 601-26320 pri SDK Velenje. Dokaz o plačilu varščine morajo zainteresirani predložiti do pričetka licitacije. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspelim udeležencem bo varščina vrnjena v roku 5. dneh po končani licitaciji brezobrestno. Pogodba o prodaji mora biti sklenjena v roku 8. dneh po javni licitaciji, sicer uspelemu ponudniku zapade varščina, plačilo kupnine pa sprovesti v 3o dneh po sklenitvi pogodbe. Vse informacije o prodaji nepremičnin vključno z ogledom lahko dobijo interesenti vsak dan od 6.00 do 14.00 ure na telefon 063 853-312 (Angelca Lubarda, Nada Fedran). A • S • I • S • T • A ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČLANOM P.O. Nove možnosti za brezobrestna večnamenska posojila ASISTA, Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, ponuja nove možnosti za uresničitev obetavnih poslovnih projektov in zasebnih načrtov. S ponudbo brezobrestnih večnamenskih posojil v tolarski in devizni obliki fizičnim in pravnim osebam je dejavnost ASISTE privlačna za vse, ki iščejo možnosti za reševanje finančnih zagat. Sistem najema brezobrestnega posojila temelji na določenem obdobju združevanja oz. varčevanja. Višina posojil, ki se dajejo na dobo 3, 5 in 10 let, zavisi od obdobja združevanja in od obdobja, v katerem namerava član koristiti sredstva. Najvišji znesek posojila dosega 7.000.000 tolarjev s tolarskim varčevanjem ali 144.000 DEM z devizno klavzulo. Mesečne anuitete ostajajo ves čas varčevanja in odplačevanja nespremenjene. ASISTA ima razvejano poslovno mrežo po vsej Sloveniji. V PONEDELJEK, 7. JUNIJA JE ODPRLA VRATA POSLOVALNICE TUDI V VELENJU, SPLITSKA 19, tel. 851-755, uradne ure od 8h - 16h. ekspanzijska posoda VARFLEX SO STVARI, KI JIH JE DOBRO VEDETI! ZAKAJ KUPIMO EKSPANZIJSKO POSODO 1VARFLEX"? 15 letna tradicija serijske proizvodnje nad 400.000 proizveijenih in montiranih posod zagotovljen servis in rezervni deli i izdelek v skladu z veljavnimi predpisi oz. standardi 12 - letna garancija i enostavna montaža in brezšumno delovanji • možnost zamenjave membrane "Kvaliteta ima I /AV\/ sv0,°ceno' K IV ekspanzijska posoda KT / Varflex tudi" PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.o.o. 69220 Lendava, Industrijska cesta 4 b telefon: h.c. (069) 76-111, prodaja: (069) 75-804 teto: (069) 75-806_____ ' u Šoštanj Uspešen petkov kulturni večer V petek, je bil v avli Kulturnega doma v Šoštanju že tretji petkov kulturni večer. Ideja takih kulturnih večerov se je v tem času že dodobra uveljavila, kar je dokazal zelo dober obisk na tretjem petkovem kulturnem večeru. Obiskovalcev je bilo namreč toliko, daje zmanjkalo sedežev, kljub temu, da so jih veliko prinesli tudi iz drugih prostorov, in precej obiskovalcev je moralo kar stoje uživati ob igranju mladih glasbenikov ter plesu plesalcev. Tema tretjega kulturnega večera (organiziral gaje Šaleški oktet) so bili slovenski ljudski instrumenti in ples. Da bi bila stvar zanimivejša, so se predstavili sami mladi glasbeniki in plesalci. Najprej je nadiatonično harmoniko zaigral DANIEL SAMEC dve Slakovi melodiji, za njim pa se je predstavil GREGOR VACOV-N1K, prav tako z diatonično harmoniko. Kljub temu, da igra harmoniko šele dve leti, je dobro odigral zahtevno Miheličevo Ples snežink ter Sla-kovo skladbo Poštar. MARKO BARLEje nacitre zaigral Rado polko v priredbi Ivana Kiferleja ter avstrijsko narodno Lander. Citre so bile nekoč pogost ljudski instrument, zdaj pajih redkeje slišimo. Za konec instrumentalnega dela smo poslušali še JANIJA ŠTRIGLA z diatonično harmoniko v skladbah Snežni valček in Slakovi Sto obljubi. V drugem delu je zaplesala in zapela mladinska folklorna skupina KOLEDA in Velenja, ki deluje od jeseni, v petek paje nastopila drugič. V pisanih narodnih nošah so izvedli Gorenjske plese v priredbi in koreografiji Tončke Marolt. Gromko ploskanje ob koncu večera je pokazalo, da si ljudje želijo prijetne sprostitve. Nastop jim je bil kar prekratek in tudi vest, da se bodo petkovi kulturni večeri nadaljevali šele vjeseni, jih ni najbolj razveselila. Zaenkrat nam torej ostaja upanje, da se bo ideja takih večerov še razvila, vjeseni pa na svidenje na petkovih kulturnih večerih v kulturnem domu Šoštanj. ■ Barbara Sevšek Zgodilo se je... 10. Rožnika LETA 1872 V Slovenskem narodu so objavili zanimiv članek o škodljivosti kajenja: "Za tiste, ki tobak kade. V Angliji je društvo, ki hoče iztrebiti iz zemlje kadenje "smrdljivo - strupene zeli" tobaka. Minoli mesec je to društvo imelo svoj občni zbor, v katerem so bila brana grozna poročila o škodljivosti tobaka. Mi nečemo popisovati, koliko grehov društvo tobaku prisoja in omenimo samo, daje društvo izračunalo, da na Angleškem vsako leto 180 milijonov goldinarjev za tobak gre. Ono tobaku nasprotno društvo pa tako slabo izhaja, da kaže njegov letni račun 420 gld. izgube." Prepričan sem, da bi bila večina današnjih kadilcev zelo hvaležna "onemu društvu, kije tako slabo izhajalo", če bi že pred stotimi leti uspeli v svojem boju proti kajenje. Tako pa se še danes mnogi zaman trudij(m)o, da bi se odvadili te sicer prijetne, pa hkrati zelo nevarne razvade. LETA 1878 Slovenski gospodarje v rubriki "Dopisi" objavil članek z naslovom "Iz Velenja. (Samomor - rogo-vilež.): "Kamor človek brez vere naposled pride, kaže naslednji dogadjaj, kterega smo v preteklem tednu tukaj doživeli. V grajšini na Gorici so našli v nedeljo jutro obešenega hlapca. Samomorilec uže dolgo časa ni več v cerkev dohajal, zaklel je pa skoraj pri vsaki besedi tako grozno, da so ljudje se bali ga. Vkljub temu življenju in takej nesrečnej smrti, je pa hotel vendar grajšak župnika siliti, da bi bil nesrečnež pokopan z vsemi obredi, kakorje to navada pri pogrebu poštenih katoliških kristijanov. Seveda mu je ta nameravana demonstracija spodletela. Dobro je, dostikrat tudi potrebno, da se napake prebivalstva ali osobja očitno grajajo. Hudobno in nesramno je pa, če izmišljene reči kdo javnosti podaja. Uže več mesecev se nahajajo v "Gosp." dopisi iz "Šaleškedoline", iz "Šmartina", iz "Velenja" pisani od neke osebe, ktera sedaj tega, sedaj unega brez svega uzroka napada. Človek je "privandral" iz Trsta, Velenjčani so mu pomagali, daje zamogel živeti, in da ga sodnija ni djala na boben. Sedaj pa v zahvalo za prejete dobrote tukaj rogovili, ter nemir in laži seje med poštene prebivalce. Ker uže dolgo drugod kje službe prosi, želimo, da mu jo Bog nakloni kmalu. Vsi mu želimo: radostno potovanje! J.S." Samomorilstvo je žal še danes med Slovenci zelo razširjeno, saj smo po številu samomorov glede na število prebivalcev v samem svetovnem vrhu. LETA 1953 Za konec današnje rubrike pa še krajši prispevek iz Velenjskega rudarja z naslovom "Opomin velenjskim pekom": "Menda je res potrebno pisati v vsaki številki o velenjskih pekih. Toda škoda je prostora za takšne stvari, kar je samo ob sebi umevno, da se ne sme zgoditi. To, kar seje meni zgodilo, paje že od sile. Delal sem v jami in sem za malico jedci kruh, seveda brez mesa. Toda glej ga spaka, tudi meso sem i mel zraven. V kruhu je namreč bil dva centi metra debel črv. Priporočal bi pekarni, naj si kupi sito in odslej naprej vso moko preseje vsaj sedaj poleti, ko je nevarnost,da bi se taka zalega čim bolj razširila. Črvov tudi rudarski želodec ne prenese! Št., rudar." Brez komentarja! ■ Damijan Kljajič Bogastvo hotenjevcev v Šaleški dolini Izid Stropnikove zbirke Skrivalnica v času GLASB€N€ NOVICC * GLflSB€N€ NOVICC * GlflSB€N€ NOVIC6 27. maja zvečer je bila v Knjižnici Velenje svečana prireditev. Organiziraalojoje literarno društvo Hotenje Velenje. Dogodek je pomemben, saj so hoten-jevci praznovali petnajst uspešnih let delovanja. Iz odbora za literarno dejavnost pri ZKO Velnje seje razvijlo literarno društvo in tako nadaljevalo tradicio razmeroma bogatega dela. V teh letih so izdali enajst številk literarnega zbornika Hotenja in prav sedaj pripravljajo dvanajsto. Da ne omenjam številnih literarnih večerov daoma in drugje, objav v republiških literarnih revijah in še kaj. Večer razprav o vlogi in nadaljnjem literarnem snovanju je prijetno dopolnjevala Jerca Mrzel s kitaro in pesmijo. Na prireditvi je predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Ivo Stropnik. Njegova Skrivalnica v očesu je ponoven dokaz nadatjenosti tega študenta, in prav od njega bomo lahko še slišalii, saj je to že njgo-vo četrto samostojno delo. Knjigo je izdalo Založžništvo Šaleških razgledov v Kulturnem centru Velenje. Zapišemo le še, daje poezija humus slovenstva in humus slovenske identitete. Zato je gotovo zelo pomembno delo hotenjevcev, ki dokazujejo, daje prav Šaleška dolina bogara kulturnoumetnost-nih dejavnosti. Jubilej to pottjuje. Prepričaani smo, da bo literatuu-ra s teh poljan tudi v prihodnosti številčno in kakovostno bogata. ■ V/s Glasbena šola Velenje Koncert mešanega zbora CSS V dvorani velenjske glasbene šole bo drcvi (v četrtek) letni koncert mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Velenja. Začeli ga bodo ob 20. uri. Ubranemu petju zbora, ki ga nadvse uspešno vodi Danica Pirečnik, bo najbrž vredno prisluhniti. ■ tp TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 719-220 džus Fructal 11 sirup PINGO 31 cetPIATI4l mehčalec točeni 11 ječmen 1 kg pesni rezanci 1 kg gnojilo VREJA 1 vreča kozarci g rt. 6 kom. krožniki grt. 18 kom. skodelice grt. 6 kom. moka T400 1 kg 59.90 Sit moka T50025/1 kg 33.90 Sit moka T850 25/1 kg 27.90 Sit sladkor 50/1 kg 55.90 Sit olje Zvezda 11 114.90 Sit riž 1 kg 79.90 Sit testenine 1/2 kg 57.90 Sit vegeta 1 kg 640.00 Sit čokolino 200 gr 109.90 Sit viki krema 550 gr 230.00 Sit ZELO UGODNE CENE VSEH VRST KRMIL. PRALNIH PRAŠKOV. PIJAČ IN OSTALIH ŽIVIL! Za večje nakupe brezplačna dostava na dom. Vabimo vas, da se sami prepričate! 89.90 Sit 473.00 Sit 369.00 Sit 80.00 Sit 21.90 Sit 22.50 Sit 950.00 Sit 259.00 Sit 2.990.00 Sit 790.00 Sit Prepovedano sadje je vedno najslajše. Ker je temu tako, se ne gre čuditi velikemu vzemirjenju in zanimanju, ki gaje vzpodbudila novica o prepovedi predvajanja pesmi "Lola" skupine Chateau. Novica je, kot vedno v takih primerih, vzpodbudila še večje zanimanje za omenjeno skladbo kot sicer, kajti človeška radovednost je pač taka lastnost, pri kateri šele neka nevsakdanjost spodbudi mehanizme, ki v človeku sprožijo zanimanje za določeno stvar. Prepoved je torej sprožila ogromno zanimanje javnosti, ki si je pesem želela čimprej in čim- Koj počnejo, go Kitarist skupine Guns'n'Roses GILBY CLARKE, se je hudo poškodoval v nesreči, ki jo je doživel na motociklističnih dirkah v kalifornijskem Castic Lakeu. 28-letni Gilby, ki se je Gunsom pridružil leta 1991, seje s svojim motociklom znamke Harley Dav-idson udeležil te vsakoletne dirke, ki se je sicer udeležujejo same znane osebnosti in katere prihodek je namenjen dobrodelnim ustanovam. V drugem krogu dirke mu je spodrsnilo na oljnem madežu, tako da je nesrečno padel in si zlomil levo zapestje. V bolnišnico so ga morali odpeljati s helikopterjem. Medtem se je njegovo zdravstveno stanje že izboljšalo, tako da evropska turneja Guns'n'Roses zaradi njegove nesreče ni vprašljiva. *** Britanska najstniška skupina EAST 17 pripravlja v začetku julija izid novega singla z naslovom "West End večkrat slišati, da bi ja lahko ugotovila, kaj je bilo v pesmi tako spornega, kar je odgovorne sililo v nepriljubljeno odločitev o prepovedi. No, resnici na ljubo je treba povedati, da seje kasneje izkazalo, da pri omenjeni pesmi ne gre za prepoved v klasičnem smislu. Posebna komisija pri Radiu Slovenija, ki bdi nad tem, da je glasbeni program našega edinega nacionalnega radia (po njihovih besedah) primeren, je namreč ugotovila (tako vsaj pravi Tomo Pire, član te komisije in glasbeni urednik 2. programa Radia Slovenija), da omenjena skladba zaradi domnevno nepri mernega besedi la ni primerna za uvrstitev v redni program naše nacionalne radijske postaje. To ne pomeni, daje pesem prepovedana, saj ste jo ves ta čas (in jo boste še) lahko poslušali v programih lokalnih in neodvisnih radijskih postaj, pa tudi v posebnih oddajah Radia Slovenija jo boste najbrž lahko slišali. Moti pa že samo dejstvo, da lahko nekdo po samo njemu znanih merilih omejuje pretok informacij na tak administrativen način. Če kot osnovni kriterij pri odločanju o tem, kaj je in kaj ni primerno za program veljajo najprej splošne družbene norme, potem je neprimerna ocena "Lole" več kot vprašljiva. Po teh merilih je namreč težko govoriti o neprimernosti besedila ali celo o njegovi žaljivosti do določenih družbenih segmentov, kar bi sicer lahko bil razlog za eventualno negativno oceno s strani prej omenjene komisije. Opirati se zgolj na dejstvo, daje bila tudi originalna verzija te pesmi v izvedbi skupine Kinks na britanskem nacionalnem radiu BBC1 prepovedana, paje spričo pregovorne konzervativnosti Britancev in še posebej njihovih medijev pač vse prej kot primerno. vorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... Girls". Gre za priredbo znane pesmi skupine Pet Shop Boys, s katero je omenjena skupina leta 1985 prvič resneje opozorila nase. East 17 so se sicer pred kratkim vrnili z uspešne turneje po Avstraliji, po kateri so si privoščili tudi dvotedenske počitnice na Havajih. V drugi polovice junija načrtujejo nekaj nastopov po Evropi, v avgustu pa se za šest mesecev odpravljajo v ZDA. *** Člani skupina BON JOVI pripravljajo glasbo za film "Romeo's Bleeding", najnovejši film v katerem bo nastopil Gary Oldman, sicer znan po vlogi v filmu "Dracula". Ker imajo fantje veliko dela, so prisiljeni snemati glasbo za omenjeni film kar med njihovo evropsko turnejo, K3 1 1 ■ v * 11 r.Tt* m WfjJ)i H idH m \f i I ž-jLg^rg- * ■ v V jgjh Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Trije ansambli so se v nedeljo, 6. junija potegovali za prvo mesto. Zmagal je le eden: I .ANS.SLAK: "Vinska trta" 6 glasov 2.ANS. CVERLE: "Na kmetiji" 5 glasov 3.ANS.HENČEK: "Šmentana harmonika" 4 glasovi 4.ALFI NIPIČ: "Špilaj stari" 3 glasovi 5.ANS. KLAVŽAR: "Materin nasmeh" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 13. junija: 1.Miha DOVŽAN: "Ko bo nedelja prišla" 2.GAŠPERJI: "Kadar grem sam na pot" 3.NAGELJ: "Planika" 4.PREROD: "Nedeljska maša" 5.Toni VERDERBER: "Nič ni lepšega" Vili Grabner zato morajo poleg hotelskih sob v mestih kjer nastopajo najemati tudi snemalnestudije. *** Kadar MA-DONNA ne nastopa, snema novih plošč, videospotov ali filmov, opozarja nase z raznimi drugimi nevsakdanjimi idejami. Zadnja, ki ji je padla na pamet, je odprtje verige zabaviščnih lokalov, v katerih bi dekleta, ki bi tam skrbela za dobro počutje gostov, morala biti popolnoma gola. Klube, ki jih je poimenovala "Maverick", naj bi najprej odprli v Chicagu, New Yorku in Los Angelesu. *** V kraju Santa Ynez-Tal, blizu mesteca Los Olivos v Kaliforniji, sije znani ameriški pevec in glabenik MICHAEL JACKSON zgradil pravi paradiž. Na 2700. hektarjev veliki površini, ki jo je poimenoval "Neverland Valley Ranch", je 34-letni Michael ustvaril svoj pravljični svet v katerem je poleg živalskega vrta z 200 živalmi še majhna kinodvorana s štiridesetimi sedeži, dvonadstropna igralnica z najnovejšimi igralnimi aparati in videoigrami, železnica, ki vodi skozi ves zabaviščni park, pa umetno jezerce z otočkom in še marsikaj. Tukaj preživlja Michael svoj prosti čas, družbo pri tem pa mu delajo otroci, ki jih vabi na svoje posestvo. Pred kratkim je tri tedne gostil 300 neozdravljivo bolnih otrok, ki jim je kazal Disneyeve filme, jim delil sladkarije in jih drugače zabaval. V septembru misli v ta pravljični svet pripeljati 200 otrok z vsega sveta, s katerimi bo v okviru akcije "Heal the world" poskušal odkriti lepši svet. *** 14. junija bo v Mriboru nastopila odlična, čeprav širšemu občinstvu nekoliko manj znana newyorška funk skupina DEFUNKT. Koncert bo v dvoran ŠTUK-a v Mariboru, cena vstopnic v predprodaji (če jih je še kaj ostalo) paje 750 SIT. Pričetek koncerta je napovedan za 21. uro. *** Dva dni kasneje pa bo v Ljubljani nastopila ena bolj pomembnih skupin novejšega časa FATIH NO MORE, znana po skladbah "Epic", "Midlife erisis", "Be Aggressi ve" in pa predvsem po uspešni predelavi starega hita skupine Commodores "Easy". *** Nov album je predstavila skupina OMD (Orchestral Manoeuvers in the Dark). Njegov naslov je "Lib-erator" (Osvoboditelj), prvi single s tega albuma pa nosi naslov "Stand above me". *** 7. junija je 35 let dopolnil eden največjih skladateljev in izvajalcev sodobne glasbe, "the one and only", gospod PRINCE. ■ Mitja Čretnik .........j.......... mW ....................... IIIIP..... llilli Wmmm. mi lisa mmm. ZARAZVEMLO ■lil! mm Horoskop f OVEN 21. marca do 21. aprila V tednu, ki je pred vami, nikar ne zamudite ugodnih priložnosti, ki vam podo ponujale bolj živahno in sigurno bodočnost. Sploh v ljubezni je sedaj pravi čas, da se resno zaljubite. Izbranec vam bo vedno bolj všeč, saj ga boste spoznali v povsem novi vlogi, ki vas bo očarala. S financami Še nekaj časa ne bo najbolje, slabo pa tudi ne. tf BIK od 22. aprila do 20. maja Če si želite spremembe v svojem ljubezenskem življenju, ki vam že nekaj časa nc odgovarja več povsem, se pripravite. Ze kmalu boste spoznali več zanimivih oseb, ki vas bodo razvedrile in vam dale misliti. Z malo truda lahko pri eni izmed njih dosežete več kot prijateljstvo, le tega, da ne boste edini, se boste morali kmalu zavedati. Finančno stanje se bo bistveno popravilo, zdravje pa ne bo najbolj trdno. H DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Kljub vsem naporom, ki vas bodo počasi izžemali, saj tako hudega tempa življenja niste navajeni, se boste ob večerih zabavali, kot že dolgo ne. Ugotovili boste, da ste to močno potrebovali, saj boste v družbi nabirali moč in energijo, ki jo sedaj še kako potrebujete. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da to, kar čutite, ni dobro. Ne poslušajte njega, ampak le sebe! 23 RAK od 22. junija do 23. avgusta Predvsem pazite na zdravje, to bo v naslednji h dneh vaša najšibkejša točka. Razdražljivi boste in nc da bi sami hoteli večno v sporu s svojo okolico. Prtner vas bo imel rahlo dovolj, zato se poskušajte obvladati, če ne želite v poletje zajadrati s povsem zrahljanimi živci. Pozabite na denar in sc ne obremenjujte z njim, kmalu ga bo LEV od 23. julija do 23. avgusta Le šc nekaj preizkušenj vas čaka, ki vam bodo še rahlo kravžljale živce, potem pa boste zaživeli in zadihali veliko lažje, predvsem pa bolj veselo. Če boste uspeli sanjarjenje premekniti za kakšen teden, boste vse naloge zelo dobro opravili. Nič vam ne bo ušlo, časa za ljubezen je šc dovolj. Izbranec vas je pripravljen čakati še dolgo, dolgo. ti)! DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Počasi si boste lahko oddahnili. Kar nekaj težkih kamnov sc vam bo zvalilo z ramen, na koncu pa boste začudeno ugotovili, da vas vse skupaj sploh ni utrudilo. Če je le mogoče, preživite velikočasa v naravi. saj jc vaš obrambni mehanizem rahlo načet in lahko hitro zbolite. Pa koga povabite s sabo! ^ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Uredili boste nekaj pomembnih stvari in se potem posvetili sebi. To potrebujete bolj, kot vse drugo, sploh v naslednjih dneh boste sami sebi najboljši prijatelj. Vendar se nc izolirajte, ampak se odzovite vabilu v prav vsako družbo. To vam namreč še vedno manjka. Pustite vsakodnevna opravila, ki niso ravno nujna, čisto pri miru! TO. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Naporno zabavni dnevi se bodo nadaljevali. Odvijali sc bodo točno tako, kot si želite, čeprav se vam največja želja šc nc bo izpolnila. Težave lahko pričakujete ledoma, kjer pa boste preživeli zelo malo časa. Ravno zato. Pri igračkanju s čustvi drugih bodite vseeno malo bolj previdni/nekdo hi znal stvar vzeti preveč resno. Nato pa še niste pripravljeni. / STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Po nekaj čudovitih dneh, polnih nežnosti in ljubezni, ki vam jo bo izkazoval partner, vas bo načel črv dvoma. Nekaj se vam nc bo ujemalo, vendar bodo sumničenja neutemeljena. Če jih boste znali zatreti, se bo srečno obdobje nadaljevalo, siccr lahko spet pričakujete ohladitev odnosov. Nakup, ki nc bo ravno poceni, vas bo zelo osrečil. Pazite na cesti. >)o KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Čeprav neprestano grozite, nič od povedanega ne mislite čisto resno. In to tisti, ki jim grozite, že vedo. Spremeniti bo treba taktiko, sicer vam bodo stvari spet pričele uhajati iz rok. To pa v temtrenutku ne bi bilo dobro, saj se najhujše obdobje šele pričenja. Finance vam bodo kravžljale živce, rešitve pa še ni videti. ~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Če si boste znali čas prav organizirati, lahko pričakujete še velike uspehe. In to tako na poslovnem kot finančnem področju. Energijo sproščajte v veseli družbi, ki vam jo zadnje čase ne manjka, le tu in tam si vzemite čas za dober počitek. Že vezani se boste s partnerjem odlično razumeli, vsi drugi pa dobro opazujte. Čas je primeren za velike ljubezni. M RIBI od 20. februarja do 20. marca Vsake nekaj časa izgubite občutek za obveznosti in prekoračite mejo, kije že nevarna. Vendar se bo tokrat izteklo veliko bolje, kot ste lahko pričakovali. Dosegli ste, kar ste se trudili že dolgo, pa niste znali. V doseženem uživajte in nikar ne ponovite stare napake, saj lahko to stanje porušite v hipu. Sicer pa se vam bo počutje poznalo že na obrazu, kar žareli boste. Moda Poletje v barvah Sploh ni treba kaj veliko vedeti o barvah, pa to, da temne barve poleti niso najbolj priporočljive, vsi vemo. Prav gotovo smo to že čutili, ko se je v nas uprlo vroče sonce, ki ga temne barve še bolj privlačijo. Zato je v vročih dneh na naših ulicah videti več beline, svežine, živih barv in vedno prisotnih barv peska, kot imenujemo safari oblačila drugače. Modni kreatorji so navdih seveda iskali v vroči Afriki, dodali nove, modne materiale in zarisali modele, ki času in materialu, pa tudi barvam tega, pašejo. Safari stil ni novost, dobro seje prijel pri športno elegatnih tipih ljudi, ki znajo ceniti udobnost in lepoto tega stila. Seveda je letošnji safari stil "pobral" modne smernice te sezone, važno paje nekaj. Niso obvezne stroge linije, važno je le, da so barvni toni izbrani med peska različnimi barvnimi odtenki peska. Tudi nakit, čevlji in drugi modni dodatki, ki jih ta stil diskretno uvaja in dopolnjuje, brez njih je skoraj pust. Kakšen model izbrati? V isti barvi hlačni komplet, ki spominja na safari lovce, sestavljen iz kratkih ali dolgih, na rob krojenih hlače, so primerne tako za dopust, kot vsakodnevno potepanje po mestu. Dolgo široko ali osko krilo, ki ga dopolnjuje srajno krojena srajca v drugem barvnem tonu, prav tako. Preprosta obleka, ravno krojena, ne preveč prilegajoča, brez rokavov in ne prevelikimi rokavni-mi izrezi, bo primerna tako podnevi, kot zvečer... Pri izbiri čevljev pa tudi ne boste imeli problemov. Če boste športni, so lahko kar platneni, če boste iskali navdih v eleganci, pa usnjeni. Dobro je vedeti Shranjevanje živil v hladilniku Živila lahko shranjujemo po nasvetih naših babic, poleg tega jih lahko shranjujemo v hladilniku, vendar moramo biti tudi v teh primerih pozorni na nekatere podrobnosti, saj živila pri neprimernem shranjevanju izgubijo kakovost in težo, ker se zaradi mraza sušijo. • Ribe: rečne in tudi morske ribe lahko dalj časa obdržite sveže, če jih najprej nasolite, nato pa jih zavijete v čisto krpo, prepojeno s kisom. Čez dva dni morate tako "balzamirano" ribo obvezno pripraviti. • Solata: tista, ki ste jo "pozabili" v hladilniku, je že uvela. Lahko jo pripravite kot špinačo. Da bi solatni listi ostali sveži, jih zavijte v vlažno kuhinjsko krpo. • Suhomesnati izdelki: ker se suhomesnati izdelki hitro suše, jih pred spravljanjem v hladilnik ovijemo v oprani in osušeni solatni list. Če pa so ti izdelki narezani, jih ovijemo v čisto vlažno kuhinjsko krpo. Tako jih lahko pustimo v hladilniku vsaj dva dni, še najboljše pa je, če kupimo posebej za to primerno posodo. • Maslo-margarina: se rada na vzameta neprijetnega vonja, če dolgo stojita v hladilniku. Toda zaradi tega ju ni treba zavreči, ampak damo v posodico, kjer ju hranimo, list žajblja in jo spet postavimo v hladilnik. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA Želite ohraniti realno vrednost svojih sredstev? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačijivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti. Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8 % letno. Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega: - uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite; - podarite, prodate ali zastavite; - hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki; - zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita; -predčasno, t. j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom. Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. Novo na vašem jedilniku Palačinke s sadjem Potrebujemo: za palačinke - 40 dag moke. 1/4 I mleka, malo soli, 3 jajca, kapljica olja, maščoba za proženje; sadje po izbiri, sladkor v pralm, če želite , tudi sladko smetano ali sladoled. Stepite rumenjake s sladkorjem in postopoma prilivajte mleko, moko, sol in olje. Vse to naj počiva najmanj pol ure. Potem primešajte trd sneg iz beljakov in specite odebeljene palačinke. Ne zvijajte jih, ampak jih ponudite na velikem krožniku. Na palačinko položite sadje, sladoled, tolčeno sladko smetano, sladkor v prahu in drugo. Riževa torta s češnjami Potrebujemo: 20 dag rila, 70 dag češenj, 15 dag sladkorja, 1 del rdečega vina, 3 dag posladkanega sadja, 2 jajci, II mleka, 10 dag breskovega želea, limono, košček cimeta. 2 klinčka, 2 žlici vinjaka, maslo, drobtine, malo soli, češnjev liker. Nekaj češenj pustite za okras, druge očistite in jih namočite v vino skupaj z 10 dag sladkorja in cimeta. Kuhajte tako dolgo, da se češnje povsem zmehčajo, sok pa zgostite. Pristavite mleko, v katerega daste malo limonine skorje in čisto malo soli. Ko zavreje, dodajte riž in skuhajte. Umaknite s štedilnika, odstranite limonino skorjo, primešajte pa zmlete klinčke in vinjak. V mlačno zmes dajte češnje z vsem sokom, v katerem so se kuhale in preostali sladkor. Pečnico segrejte na 190 stopinj celzija. Kalup za torto posujte z drobtinami. prej ga dobro namastite. V zmes umešajte še jajca, vlijte v kalup in specite. Ohlajeno torto okrasite še s sadjem. Breskov žele malo segrejte in ga polijte po tem, potem pa dodajte še malo svežih češenj. Og Vremenska ^i) prorokovanja v obliki pregovorov Rožnik Če svetega Barnaba (II.) deži. bodo jeseni grozdja polne kadi. Dež o svetem Vidu (15.) nič ječmenu k pridu. Pred sv. Vidom muhe napovedujejo dneve prav suhe. Sveti Vid je češenj sit. Urbanovo solnce in Vidov dež, prav dobrega leta upati smeš. Če trs pred sv. Vidom ocvete. dobrega vina se nadejati smete. Megla na dan sv. Vida je pšenici malo prida. Imenski koledar 11.6. Srečko. Barnaba. Urh, Zala 12.6. Ada, Čcdo (Čedomir), Vanek 13.6. Anton, Peregrin, Danica. Zvonko 14.6. Vaško (Vasja), Elza, Metoda 15.6. Vid (Vitmar), Manca, Vida 16.6. Beno (Benon), Fran, Joši 17.6. Ado (Adolf). Gora/d, Rajko O Lunine mene 12.6. Zadnji krajec ob 07.36h TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CIELJIE CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 VELENJE, Partizanska 3, tel.: 063/ 855 828 d.o.o. VELIKA IZBIRA: • GUM SAVA (za osebna in tovorna vozila) • AKUMULATORJEV TOPLA - 2. letna garancija, VESNA -1. letna garancija • KOLESA ROG (otroška, ženska, moška) • OLJA CASTR0L, 0LI0, FIAT, LM - OLJE, DELTA, 0MV, VALVOLIN... • TOVORNE PRIKOLICE ZA OSEBNA VOZILA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV! Del. čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. KS Topolšica Uspeh je samo v sodelovanju vseh Že kar lep čas smo se dogovarjali za pogovor o uresničenih in načrtovanih naložbah v krajevni skupnosti. Minuli konec tedna pa nam je vendarle uspelo sesti skupaj s predsednikom sveta Vikijem Drevom in podpredsednikom omenjenega organa v krajevni skupnosti Topolšica Bogdanom Menihom. Ni razloga za skromnost Narediti z. razpoložljivim majhnim kupčkom denarjem toliko kot so v zadnjih nekaj letih krajani krajevne skupnosti Topolšica res ni razloga za skromnost. Seznam uresničenih nalog je precejšen, naložbe za krajane pomembnejše vsaj še enkrat več od njihove vrednosti. Pa naj si gre za trgovino, ki je po osemletnih prizadevanjih vendarle "zaživela", za cestno povezavo med Šoštanjem in Topolšico ali za izgradnjo pločnika od središča kraja do tamkajšnje podružnične šole. "Že 5,5 km posodobljenih, skrb za vzdrževanih 6 km makadamskih cest v dandanašnjih časih ni tako majhen zalogaj. Kot tudi ne opravljenega ogromno dela pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav iz leta 1991. Kilometer 300 m ceste v Strmino je odneslo takrat in bilo je treba na novo zgraditi mostove. Sanacijska dela opravljamo še sedaj," je začel pogovor Viki Drev. Ob tem je bilo treba rešiti še nekaj drugih življenjsko pomembnih vprašanj. Med drugim oskrba s pitno vodo v zahodnem delu KS za 25 gospodinjstev in na Lomu. Ta pridobitev je bila ne samo fizično, ampak tudi finančno zahtevna. Predvsem zaradi zajetja v Šentvidu nad Zavodnjami (dela pri izgradnji vodovoda na Lomu bodo nadaljevali letos). Pred dobrim letom in pol pa so "spravili pod streho" največjo naložbo v zadnjih letih - razžiritev telefonskega omrežja. Nakupiti je bilo treba novo telefonsko centralo. Bogdan Menih položiti 30 km PTT kablov, izkopati 20 km jarkov. O zahtevnosti naložbe dovolj zgovorno govori podatek, daje veljala ta pridobitev milijon nemških mark. Danes ima v Topolšici telefonski priključek že 95 - odstotkov gospodinjstev. "Če omenim še toplifikacijo spodnjega dela Topolšice kot podaljšek toplifikacije Metleč, je najbrž razlogov za zadovoljstvo kar nekaj." Že dobro leto paje v ospredju pozornosti krajevnih veljakov in mnogih drugih krajanov ekološka sanacija kraja oziroma toplifikacija Topolšice. To ni zgrešena naložba! Po besedah sogovornikov so leta 1990 izglasovan referendumski program skoraj že v celoti izpolnili. Ostalajim je namreč le še ekološka sanacija zraka. Zaradi te naloge, trdita sogovornika, je referendum v tem kraju tako uspel. Za toplifikacijo kraja so se odločili iz treh razlogov: zaradi krajanov, turistov in navsezadnje tudi bolnikov. Zato je, po mnenju Viki Drev Bogdana Meniha in Vikija Dreva nerazumljiva polemika, ki je je deležna. Čeprav so večkrat naleteli na nasprotovanja o odločitvi, jim je v letu dni uspelo pridobiti lokacijsko odločbo, podpisati sporazum za izvedbeni projekt in gradbeno dokumentacijo. "Toplifikacija kraja ni potrebna samo zaradi nas krajanov samih, ampak ji pripisujemo širši pomen za dolino. Seveda v močni povezavi s turizmom kot eno od prednostnih gospodarskih panog v velenjski občini ter obstojem bolnišnice Topolšica. Zaradi tega menimo, da bo morala celotna dolina podpreti naša prizadevanja za čistejši zrak. Žalostno pa je, da temu projektu nasprotujejo prav ljudje, ki so v prejšnjih letih sami naredili veliko napak pri naložbah. Zahtevajo dodatne študije o upravičenosti" se je hudoval Bogdan Menih. Te so menda bile že narejene, vse pa govore v prid vročevodu kot najugodnejšemu predlogu. "Res je, da je projekt drag, vendar gre za čas in ljudi. Kajti, reševanje ogrevanja s plinom ali geotermalno vodo sta odmaknjena vsaj od 8 do 15 let Če smo se v dolini odločili za ekološko sanacijo, potem jo moramo delati s skupnimi močmi. Republika mora sanirati TEŠ, mi pa moramo imeti pripravljene projekte za sanacijo zraka, vode in zemlje." Sedem milijonov nemških mark naj bi veljala toplifikacija Topolšice. "To res ni malo, ampak vemo, kako se dela v KS -udarniško, samoprispevek (vsa sredstva tega v naslednjih dveh letih bodo namenili tej naložbi), lastna sredstva krajanov, ..." Zajela naj bi 150 individualnih hiš, bolnišnico in celotno zdravilišče s stanovanji. Ustanovljen gradbeni odbor bo do jeseni pripravil podrobno finančno konstrukcijo in takoj za tem se bodo krajani izgradnje toplifikacije pospešeno lotili. Končali naj bi jo v treh letih. Za 45 gospodinjstev v Lajšah so poiskali drugačno rešitev ekološke sanacije zraka. Po besedah sogovornikov so jim strokovnjaki - zaradi oddaljenosti -odsvetovali vključitev v projekt toplifikacije. Zato so se odločili za izgradnjo plinske postaje. Z levjim deležem prispevka krajanov in nekaj malega s sredstvi KS se danes s plinom ogrevajo v 8 gospodinjstvih. Ugodni rezultati jih vodijo k razmišljanju, da bi tako poskrbeli tudi za preostala gospodinjstva v Lajšah. Če pa bo uresničena izgradnja plinovoda ob severni obvoznici, bodo naselje Lajše priključili na ta zemeljski plin. ■ tp KS Gaberke Odločitev bo "padla" jeseni Peščica ekološko osveščenih krajanov Gaberk se najbrž letošnje jeseni veseli. Vedo, zakaj. Preostala večina, ki namenja varstvu okolja - od zbiranja komunalnih odpadkov, odpravljanja divjih odlagališč do onesnaževanja potoka Velunje z odpadki in odplakami vred - se jim bo morda pridružila ob prebiranju naslednje vesele novice. Po besedah sekretarja občinskega sekretariata za varstvo okolja Petra Rezmana bo namreč letošnjo jesen "padla" odločitev, kako in kaj v prihodnje s čistilno napravo v tem kraju. "Zadeve ne teram zato, ker sem Gaberčan, ampak gre pri tem bolj za preprečevanje onesnaževanja Šoštanjskega jezera. To je za zdaj še čisto, njegovi pritoki pa kar močno onesnaženi." Pri tem je imel v mislih predvsem potok Velunjo. Izgradnjo čistilne naprave so krajani Gaberk predvideli že ob sprejemanju zazidalnega načrta Gaberke 2, in sicer v letu 1988 oziroma 1989. Zadeva paje obstala zaradi sporov. Lastniki zemljišč teh namreč najbolj zainteresiranemu kupcu Rudniku lignita Velenje niso želeli prodati, ta paje nato odstopil od nadaljnje izpeljave začrtanega. Od vsega jc danes "ostal" le kolektor, katerega "produkti" se iztekajo v potok Velunjo. Lani je sekretariat predvidel za nadaljnjo izgradnjo čistilne naprave v Gaberkah v občinskem proračunu 2 milijona tolarjev. Zaradi neznane končne rešitve postavka ni bila uresničena. Letošnji občinski proračun zanjo ne predvideva sredstev. Omenjeni sekretariat pa vsemu navkljub obljublja, da bo kril stroške študijskega dela - pripravo sanacijskega programa. Tisti, ki bodo odločali o vrsti čistilne naprave, imajo na voljo tri predloge: prvi vključuje mehansko varianto. Ta tip je zapisan tudi v načrtih. Eden od podprogramov sanacije voda v velenjski občini, ki ga vodi prejšnji sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolja Emil Štrbenk, predvideva speljavo čimvečjega števila odplak v centralno čistilno napravo Šaleške doline. Če bi se ogreli za ta predlog, bi bilo v Gaberkah le črpališče, od tam tlačni cevovod do prvega kolektorja za omenjeno čistilno napravo. Na nedavnem obisku v Nemčiji seje porodila še ideja o tako imenovani izgradnji lagunskega tipa. Tovrstna čistilna naprava bi .bila prva v Sloveniji, zanjo pa se strokovnjaki ne ogrevajo.' 'Vsak predlog zase ima svojo "napako". Po prvih ocenah je prvi predlog najtežje obvladljiv in Finančno zahteven. Vprašljiva je tudi stopnja čiščenja. Priključitev na centralno čistilno napravo bi bila za naravovarstvenike najsprejemljivejša rešitev. Zal, je tu desni breg Velunje, na katerem je nekaj hiš ter dve, tri večje kmetije, ki niso priključene na kolektor. Pa tudi severno od od-kopnega polja nastane problem, kajti zaradi ugrezanja tega dela ni mogoče priključiti na centralno čistilno napravo. Mimogrede še mešanje živih in odpadnih voda bi bilo treba rešiti. Lagunski tip pa bi bil finančno naj-sprejemljivejši, vendar tudi ne tako enostavno rešljiv. Odločitev bo znana torej letošnjo jesen. Temeljila pa bo na osnovi strokovnih mnenj in finančne obremenitve' ' je sklenil pogovor Peter Rezman. ■ tp Krajevna skupnost Bevče "Gasilsko društvo nas združuje" Bevče so majhna, primestna krajevna skupnost, v ravnini še pretežno kmetijska, na obronkih pa rastejo prva strnjena naselja. Ljudje se v tem lepem kraju dobro počutijo. Sicer pa o tem razmišlja predsednik sveta KS Bevče Jože Ramšak takole: "Tu zaenkrat še ni zaživelo strankarsko območje, ampak živi v našem kraju Gasilsko društvo, ki žanje velike uspehe, saj so v lanskem letu naši starejši gasilci, ki vneto trenirajo, postali prvi državni prvaki, ženske pa viceprvakinje. Kraj uspeva v tej težki gospodarski situaciji reševati najnujnejše zadeve. Lansko leto je bila suša tista, ki je tudi malo združila krajane. Poiskali smo dodaten vir vode. Želja je še veliko, virov, ki omogočajo normalen krog dogodkov v kraju, dovolj. Naše minimalne potrebe sicer niso dobile v planu za leto 93 zelene luči. Nimamo še razsvetljave, veliko moramo še storiti na vodovodnem zajetju, saj imamo po večjih neurjih oporečno vodo. Seveda pa si krajani želimo tudi zabave in kulturnih prireditev." To željo bodo izpolnili 19. junija na prostoru pri Gasilskem domu in domu krajanov. Gasilsko društvo Bevče, v katerega je iz vsake od 54 hiš včlanjen vsaj en krajan, pripravlja V. med-društveno tekmovanje gasilskih veteranov. Tekmovanje za me-morial Ivana Grudnika, njihovega sokrajana, kije za kraj veliko naredil, bil paje tudi 22 let poveljnik Gasilskega društva v Bevčah, bodo povezali s krajevnim praznikom. Povabilu na prireditev se je odzval tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Zato se v krajevni skupnosti in Gasilskem društvu še posebej skrbno pripravljajo na dogodek. Pravijo, da sedaj delajo vsi kot eden. Vlado Pečečnik,ki je predsednik Gasilskega društva Bevče pol leta, nam pove:" Bevče so dobile svoje gasilsko društvo leta 1955, že kmalu je prvi gasilski dom postal pretesen in leta 1982 smo pričeli graditi novega, povezanega z domom krajanov. Danes ima društvo 102 člana, od tega 5 moških desetin, eno veteransko, veteransko žensko, pionirsko in mladinsko. Vsi se dobro pripravljajo na številna tekmovanja, v teh dneh pa že tečejo priprave na tekmovanje za memorial Ivana Grudnika, ki je ponesel ime našega gasilskega društva tudi v svet. 19. junij bo za nas velik gasilski dogodek, tekmov alo pa bo vsaj 30 gasilskih enot iz vse Slovenije in zamejstva." Predsednik organizacijskega odbora tega tekmovanja Andrej Koren nam je dogajanje tega dne opisal takole: " Tekmovalni del bo ustaljen, precej sprememb pa smo pripravili v popoldanskem času. Na čast predsedniku Milanu Kučanu in v čast naših veteranov bomo pripravili zabav no-kulturni program pod naslovom "Zapojmo in zaigrajmo predsedniku", ki ga bo izvedlo vsaj 10 glasbenih skupin in pevcev, veselje pa bo potem trajalo še pozno v noč." ■ bs Krajevna skupnost Pesje Zaščitna ograja? Krajevna skupnost Pesje je pred časom zahtevala strokovno mnenje o hrupu med nakladalno postajo RLV in tamkajšnjim naseljem. Iz strokovnega mnneja, ki sta ga podala Zavod Slovenije za varstvo pri delu in ZRMK Ljubljana, je razvidno, da prihaja do delnih prekoračitev hrupa v nočnem času in to predvsem zaradi cestnega prometa ter vleke in premikanja vagonov. Strokovna mnenja so, da je treba zmanjšati hitrost cestnega prometa vsaj na 40 km/h in da se v celotni dolžini naselja na cestišču izdelajo izbokline (grbe). Prav tako naj bi v železniškem prometu uporabljali lažje lokomotive. Omenjena strokovna komisija meni. da presežki hrupa niso pretirano visoki. V krajevni skupnosti Pesje ob tem razmišljajo tudi o protihrupni ograji, ki bi jo morali postaviti tik za drevoredom na vrtovih lastnikov zgradb, kar pa za krajevno skupnost predstavlja velik strošek. Ograja naj bi bila visoka 4 metre. Kako se bodo krajani Pesja odločili, je zaenkrat težko reči, nekaj paje povsem jasno, da namreč živijo na takem področju, kije hrupu in drugim nevšečnostim žal stalno izpostavljeno. ■ B.M. Hrup jih moti, vendar... Prometna ureditev v Starem Velenju Le nekaj sprememb 20 let KS Konovo Kratko, razgibano, pomembno Minulo soboto so krajani Konovega pripravili zaključno prireditev ob 20 - letnici delovanja svoje KS. V tamkajšnjem domu krajanov so se zbrali na svečani seji skupščine KS, nanjo pa povabili vse, ki so v teh letih kakorkoli pomagali pri razvoju kraja. Kratko, razgibano, pomembno, predvsem pa delovno je na kratko označil prehojenih 20 let obstoja krajevne skupnosti Karli Stropnik, sedanji, že peti po vrsti, predsednik sveta KS. Spomnil se jc začetkov združevanja, uresničevanja interesov in potreb krajanov od Vodemlje do Pakc. Kopanja po dolgem in po čez zdaj za to, drugič za drugo pridobitev. Uspeli so jim "veliki meti" zaradi skrbi za sočloveka, zaradi složnosti, pripravljenosti krajanov za delo ter tudi pomoči in razumevanja širše družbe. V obdobju demokratičnih sprememb je skoraj delo KS zamrlo, z njo vred dejavnost društev in organizacij. "Stvarem se je treba prilagajati umirjeno in zavestno ter dati času čas, pri tem pa ohraniti kar je dobrega" je poudaril Karli Stropnik. Ob koncu svojega govora se je dotaknil vprašanj bodoče lokalne samouprave ter predstavil naloge KS v prihodnje. Ni jih tako malo. "Naloge so zastavljene. Jutri je nov dan, treba bo nadaljevati delo. Usklajeno, vztrajno in se morda bolje oglašati s težavami v občinskem parlamentu," je sklenil pogovor slavnostni govornik. Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili mešani pevski zbor K UD Lipa Konovo ter domači mlajša in starejša tamburaška skupina. ■ tp Že 5. srečanje družine Repnik iz Škal Zraslo je močno drevo Repnikov rod s kmetije na obrobju Podkraja pri Velenju seje razrastlo v mogočno družinsko drevo, ki šteje trenutno 282 sorodnikov. Zakonca Janez Meža in Terezija Miklavžina sta podarila življenje 13 otrokom, na peto družinsko srečanje pa sta prišli le še Cecilija (Ferder) in Angela (Špital). Sicer pa med prvo generacijo sodi še Antonija Meža, vdova po sinu Jožetu. Petič so se srečali minulo soboto v Rdeči dvorani v Velenju in pripravili kar pester kulturni program. Vselej ga odlikuje pevski zbor, ki mu je tudi tokrat dirigirala Tanja Meža. "Kmečki kruh je trd, posebno če je kmetija na hribčkih in v dolincah, a tako lepo zadiši, ko ga vzame gospodinja iz krušne peči", je bila le ena od misli Ivanke Meža, kije bila izbrana za slavnostno govornico. ■ N Vsak jubilej zase je lep in neponovljiv. Sobotni pa je bil za vse, ki so se zbrali v posebni sobi Delavskega kluba v Velenju, nekaj izjemnega. Kako tudi ne bi bil, ko pa 50 - obletnica zaključka meščanske šole v Šoštanju ni vsak dan, vsak mesec ali leto. Je le enkrat v življenju tistih, ki jim je dano to proslaviti. Topel stisk roke, obujanje spominov na otroška šolska leta, klepet o sedanjosti je gotovo polepšal večer in napolnil srca vsem zbranim. 21 jih je bilo. 21 mladeničev in mladenk v zrelih življenjskih letih se je veselilo neponovljivih in dragocenih trenutkov. Kar nekaj se jih namreč ni videlo, slišalo že celih 50 let. Da so si imeli kaj povedati, najbrž ni treba posebej poudarjati. Sreča in zadovoljstvo sta žarela z njihovih obrazov. Kar škoda je, da oba tako rada prehitro mineta. ■ tp HA - HA -HA Po toči zvoniti... V manjšem kraju na Gorenjskem so predvajali erotični film. Varčna prijatelja sta si kupila vstopnici za prvo vrsto parterja, ker sta bili najcenejši. Napeto opazujeta prizor, kako mlada igralka prefinjeno vstopa v kopalno kad. Prijatelj, ki si je od napetega opazovanja skoraj zlomil vrat, zašepeta: "Le zakaj nisva dala nekaj tolarjev več i n bi sedaj sedela na balkonu ter videla, kaj se dogaja v kadi." Odličen posel "Ali veš, da sem odkril odličen posel?" "Kaj pa delaš?" "Prodajam golobe pismonoše." "In?" "Kupil sem samo dva, zjutraj ju prodam, do večera pa sta že doma." Ob tej uri Jaka se pozno ponoči vrača domov, precej ga ima pod kapo. Ura bije dve. Ko gre mimo neke hiše, prebere napis na vratih: "Poučujem trobento, saksofon in trombon." "Strašno," se zdrzne Janez, "pa ob tej uri!" Razumljivo! Jane/, vpraša soseda: "Ali misliš, da so na mesecu ljudje?" "Seveda so, saj jc tam večkrat prižgana luč." Prijazno Gorenjski par se sprehaja po parku. Nekdo ju zelo spoštljivo pozdravi. "Glej . glej, žena, kako je ta neznanec prijazen!" "Prijazen že, ampak, ko bi ti vedel, kako smrči..." Razumeti Ne razumem, kaj pomenijo besede: Grehi staršev se maščujejo na otrocih." "To jc jasno!" Če mi na primer oče naredi domačo nalogo, mi profesor pri maže nezadostno. Solidarnost Solaje poleg telovadnice gradila bazen za plavanje. Ker je zmanjkalo denarja. so učitelji pritisnili na posameznike in na njihov športni duh, da s samoprispevkom pripomorejo k dograditvi tega športnega objekta. Bojana dvigne roko: "Tovariš učitelj, ali to pomeni, da mora slehrni učenec prinesli vedro vode v šolo?" in veliko strpnosti V petek zvečer je Sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje sklical sestanek v KS Staro Velenje, na katerem so prisotni obravnavali le eno točko dnevnega reda - ureditev prometa na Starem trgu in na Ljubljanski cesti. Zakaj je prišlo do tega sestanka, kamor so bili vabljeni vsi lastniki tamkajšnjih poslovnih lokalov in stanovalci, poleg teh pa tudi predstavniki policije? Ureditev prometnega režima v tem delu Velenja v zadnjem času izziva številna negodovanja in vprašanja, med drugim je bilo postavljeno s tem povezano tudi delegatsko vprašanje. Stanovalci namreč niso zadovoljni s sedanjo prometno ureditvijo, saj je nihče ne upošteva, ogroža pa varnost vseh udeležencev v prometu. Odločba o prometni ureditvi v Starem Velenju,ki jo jc izdal leta 1988 Sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje, namreč prevideva vsakodnevne zapore za ves promet in sicer od ponedeljka do petka od 20. do 05. ure, ob sobotah od 16. do 05. ure in ob nedeljah od 13. do 05 ure. Na to opozarjajo tudi table ob vstopu na Starotrško cesto, vendar jih žal nihče ne upošteva. Stanovalci in drugi upravičenci si bodo sedaj vendarle morali urediti posebne dovolilnice, ki jim bodo omogočale dostop do domov tudi v času zapore, ki jih do sedaj ni imel nihče. Tudi zato, ker nihče ni ukrepal. Vendar niso najproblematičnejši stanovalci. V tem predelu jc veliko poslovnih prostorov, trgovin in gostinskih lokalov, vsi, ki jih obiskujejo pa se najraje zapeljejo kar do vrat. Ozka cesta onemogoča srečevanje vozil (zato je promet urejen enosmerno), pa se še vendarle najdejo taki, ki svoje avtomobile puščajo kar na pločnikih in delno na cesti. Prava prometna zmeda, ki sledi temu. seveda jezi vse. Tudi v župnijskem uradu niso zadovoljni s sedanjo prometno ureditvijo. Obvoz pod župniščem je sicer začasne narave, nima pločnikov in je zelo ozek. Cesto uporabljajo številni stanovalci Podkraja in drugi, zato so otroci, ki hodijo k verouku in verniki, ki obiskujejo verske obrede, precej ogroženi. V križišču Ljubljanske in dovoza na Starotrško je do sedaj prišlo že do dveh nesreč z manjšo materialno škodo... Na sestanku jc Tone Brodnik, sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve občine Velenje, ugotovil, da so zahteve lastnikov lokalov in stanovalcev različne, vendar je treba upoštevati dejstvo, da Ob še večji omejitvi hitrosti skozi Stari trg in strogemu upoštevanju sedanje prometne ureditve, bo prometna varnost veliko večja. Tudi v tem spornem križišču. Staro Velenje še ni dokončno urejeno in daje temu prilagojena tudi trenutna prometna ureditev. Ni še urejenih parkirnih prostorov, ki naj bi Stari trg razbremenili in omogočili stanovalcem novih blokov, da bi prišli do svojega parkirnega prostora, upoštevati pa je treba tudi kulturo voznikov, kije žal še vedno nizka. To so bila dejstva, ki so bila najpogosteje slišana v razpravi stanovalcev in lastnikov lokalov. Peter Kosi, svetovalec za promet, je opozoril, da bodo kompromisi potrebi" ni do dokončne ureditve tega predela mesta, zato je želel slišati le, ali so stanovalci in lastniki lokalov za ukinitev prometne zapore ali ne. Na koncu so sprejeli nekaj sklepov. Lastniki gostinskih lokalov, ki postavljajo mize po pločnikih in zato nimajo posebnih potrebnih dovoljenj, si morajo te pridobiti, tisti, ki ovirajo varnost pešcev, pa jih morajo odstraniti. Skozi Stari trg naj bi se uvedla še večja omejitev hitrosti, pri trgovini Pocajt se bo zaradi varnosti pešcev zarisal prehod za pešce. Prisotni so sklenili, da so zato, da sedanja prometna ureditev, vključno z zaporami, ostane, zato je Stane Brglez, predstavnik Policijc Velenje opozoril, da si morajo vsi urediti potrebne dovolilnice, saj bo Policija v nasprotnem primeru ukrepala. Vsi krajani, ki prebivajo na Starem trgu in na Ljubljanski cesti, lahko vloge za dovolilnice vložijo jutri, ob 19. uri, na sedežu krajevne skupnosti. Navesti morajo ime in priimek voznika in reg-istersko številko vozila. Seveda prometna ureditev po tem sestanki ne bo veliko boljša, nekaj stvari pa so vsi, ki se z njo srečujejo, vendarle dorekli. Če se bo dogovorjeno upoštevalo, bo prav gotovo manj vroče krvi in več varnosti tudi v tem delu Velenja. ■ Bojana Špegel Neponovljivi, dragoceni trenutki Cecilija Ferder, Angela Spita! in Antonija Meža z vnuki ms j 7 ! - - mmmm mmmm mmmm. _ Nogomet Po zaslugi Cvikla Morda o nobeni tekmi Velenjčanov doslej ni bilo toliko ugibanj, kakšen bo rezultat, kot s Potrošnikom v nedeljskem predzadnjim kolom. Beltinčani so ekipa, ki je veliko vložila v tem prvenstvu v nogometaše, kupila tudi v minuli sezoni najboljšega Miloševiča, a so se vseeno znašli med kandidati za selitev v drugo ligo. Točki, ali vsaj točka proti Rudarju v Šmartnem ob Paki, bi zanje pomenila veliko brezskrbnost v zadnjem kolu. Ljudje s(m)o pač večni dvomljivci in zato je tudi pred tem srečanjem bilo slišati govorice, češ, da se bodo Velenjčani usmilili Beltinčanov. Rudarji pa so zaigrali resno in predvsem po zaslugi kapet-ana Matjaža Cvikla zmagali. Hitro so povedli, že v 12.minuti, z 1:0, strelec je bil Mcšanovič, nato pa so nerazumljivo prepustili pobudo gostom, ki so imeli veliko več od igre in nekaj izrazitih priložnosti za zadetek. Sredi silovitega pritiska. po nekaj zaporednih strelih, paje njihov napadalec Škaper, ki bi se lahko vpisal med strelce že veliko prej, izenačil. Vse je kazalo na prijateljsko delitev točk in tu in tam glas iz publike, "saj smo vedeli". V 75.minuti paje bilo konec vseh upov za Potrošnik. Kapetan Cvikl je hitro prišel z žogo v kazenski prostor, nasproti mu je šel gostujoči branilec. Rudarjev igralec je padel, portoroški sodnik Tabarjc takoj pokazal na belo točko, Karič paje bil natančen izvajalec. Ta sodnikova odločitev jc seveda povzročila veliko razburjenja med gostujočimi igralci, predvsem pa pri njihovem trenerju Ivanu Markoviču, saj so menili, da si je sodnik 1 l-metrovko izmislil. Enako so si za poraz krivi tudi gostje, saj so imeli, kol smo že omenili, veliko priložnosti za zadetek, pa jih, tudi po zaslugi v nedeljo odličnega vratarja Čaniča, niso izkoristili. ■ VOS Šmarčani že brez skrbi Izredno pomembno tekmo z Orio Rudarjem so igralci ERE Šmartno odigrali in z zasluženo zmagali pripravili res lepo presenečenje. Z osvojenima točkama so si zagotovili obstanek v ligi. ob ugodnem razpletu pa imajo celo možnost ša napredovati s trenutno 9.mesta. V Trbovljah seje začelo izredno ugodno za goste, ki hi lahko povedli žc v I minuti, a jc žoga zletela tik mimo vrat. Domači so imeli pobudo, vendarje šmarška obramba dobro delovala, v 25.minuti pa so Šmarčani povedli. Strel Brajdičaje vratar domačih kratko odbil, Malus pa je žogo potisnil v mrežo. Do konca tekme so domači želeli rezultat vsaj izenačiti, vendar so bili neuspešni. V nedeljo bo v Šmartnem gostoval Korotan Suvel, ki mu šc močno gori pod nogami. ■ Janko Goričnik Mali nogomet Sportklub prvak Žc tretje leto zapovrstjo poteka slovensko prvenstvo občinskih prvakov v malem nogometu. V letošnjem finalu štirih najboljših sta nastopili kar dve ekipi - Sportklub in KMN Fori Škale. V zaključnem delu v Pamečah so bilidoseženi naslednji rezultati - polfinale: Sportklub:KMN Fori 6:3, Slovenske Cioricc: Krcmcnčkovi 2:8: v tekmi za 3.mesto so Slovenske Gorice premagale Fori Škale s 3:2 po šestmetrovkah, v finalu pa je Sportklub premagal Kremenčkove z 9:6 in tako v treh letih dvakrat osvojil naslov slovenskega občinskega prvaka in bil enkrat drugi. Najboljši strelec finalnega dela je bil Boris Tomažič. ■ Zdravko Golob "Skale 93" V ligi malega nogometa "Škale 9.3" so odigrali 7.kolo. Rezultati- skupina A: Mister X:Madl brokat 1:1. KMN Podkraj:Saloon Konovo 2:5, Prijatelji:Lir 5:0, Iron man's:Zlatorog Škale 0:2, Lipov list:Texas 1:1, Šalek prost: vrstni red: I .Mister X 13 točk (7 tekem i. 2.Lipov list 9 (6), 3.Prijatelji 9 (6). 4.Saloon Konovo S (6). 5 Madl brokat S (6). 6.KMN Podkraj 8 (7). 7.Texas 5 (7), S.Zla-lorog Škale 5 (7). 9.Šalek 4 (6). lO.Lir I (6), 11.Iron mans 0 (6); najboljši strelec je 12 zadetki R.Hudarin (Mister X). Skupina B:Bellvue:Vigo Vinska Gora 2:0. KMN "Fori" Škale:Topolšica 6:0. Mušketirji:Tcmpo Florjan 7:1, KMN Bambino:ŠK Cirkovce 3:1. Plešivec:Bistro Don Juan 1:1, Šentilj prost; vrstni red: 1.KMN Fori Škale 12(6). 2.Bistro Don Juan 10 (7), 3.KMN Bambino 10 (6). 4.Topolšica 8 (7). 5.Vigo Vinska Gora 7 (6). 6.Mušketirji 6 (6), 7.Bellvuc 6 (6), S.Plcšivcc 4 (7), 9.Tempo Florjan 4 (7), I i*.Šentilj 3 (6), I I.ŠK Cirkovce 0 (6); najboljša strelca sta Ograjenšek (KMN Bambino) in Dobnik (Topolšica) s po 7 zadetki. Goooi... Rudar.Potrošnik 2:1 (1:0) ŠMARTNO OB PAKI - Igrišče ERE Šmartno, gledalcev 800. sodnik Tabar (Portorož). STRELCI: 1:0 - Mcšanovič (12). 1:1 - Škaper (66), 2.1 - Karič (75, II m). RUDAR: Čanič, Polovšak, Oblak, Grajfoner (Muslimovič), Golač (S.Javomik), Bulajič, Purg, Karič, Spasojevič, Cvikl, Mcšanovič. Oria:ERA ŠmartnoO:l (0:1) TRBOVLJE - Igrišče Rudarja, gledalcev .300, sodnik Medved (Kotlje). STRELEC: 0:1 - Malus (25). ERA ŠMARTNO: Magrič, Fajdiga, Žurej, Brajdič, I rman, Magliea, Štefančič (Novak), Mašič, Malus, Druškovič, Kostrež (Podgoršek). Petranovič še eno sezono Polzela - Eden najboljših tujih košarkarjev v Sloveniji, Veljko Petranovič, ki je minulo sezono igral za Savinjsko s Polzele, je pred dnevi podpisal pogodil i še za eno sezono, čeprav je imel več drugih ponudb. K podpisu nove pogodbe jc največ pripomogla celjska Kovinotehna, vsote v tolarjih ali markah pa nismo izvedeli. Na Polczcli pravijo, da se bodo s še nekaterimi okrepitvami zanesljivo obdržali v zeleni skupini slovenske lige. ■ -er Atletske novice *tt«»»»«aK»x* Mladim kar 21 kolajn Atletski klub Triglav iz Kranja je vsoboto vzorno organiziral mednarodnih miting mladih atletov. Organizatorji so s sodobnimi prijemi presenetili vse sodelujoče, med drugim so ob zaključku tekmovanja atletom startne številke služile kot srečke v atletski tomboli. Tudi tekmovalni del je potekal po vseh atletskih pravilih, dosežki v večini disciplin pa so ponovno potrdili vzpon slovenske atletike. Velenjski treneiji Popetru, Jamnikar in Tanja Šalamon so prijavili za tekmovanje večje število mladih, ki vadijo v atletskih selekcijah in doseženi rezultati potrjujejo pravilen izbor. V skupnem seštevku je velenjska ekipa osvojila 21 kolajn - 8 zlatih, 7 srebrnih in 6 bronastih. Uvrstitve in dosežki najboljših. Mlajši dečki (12 in 13 let) -skok v višino: I.Ocepek 150cm;300m: l.Rajh4L10;600m: l.Šinko 1:37,18; met žogice: 2.Re-pinc 53,74; 60 m: 2.Šmon 8,31; daljina: 2.Fortak 498 cm. Mlajše deklice (12 in 13 let) -skok v višino: 2.Kop 120 cm; 300 m: 3.Tešanovič 46,10; 4x100 m: 3.Ve-lenje (Sršan, Šalamon, Runjak, Tešanovič) 55,22. Starejši dečki (14 in 15 let) -met žogice: I.Verlič 81,56; 80 m ovire: l.Poles 12,01; 300 m: I.Krajnc .37,96; suvanje krogle: l.Ramšak 12,41; višina: l.Poles 183,3.do4.Selimovič in Pan 175; 1.000 m: 2.Žagar 2:47,11, 3.Videmšek 47,38; 4x100 m: 2.Velenje (Marinovič, Krajnc, Poles, Gutman) 47,38. Starejše deklice - višina: 2.Majdak 145; suvanje krogle: 3.Podpečan 10,72. ■ B.Šalamon Solidni nastopi tekačev Več kot 850 tekačev iz 13 držav Evrope in Amerike seje v nedeljo pomerilo na 25 km teku okoli jezera Mondsce v Avstriji. Tekaška sekcija Gorenje je sicer pripravila vabljivo ponudbo za dvodnevni izlet, žal pa so nekateri najboljši slovenski tekači v zadnjem trenutku nastop odpovedali. Vseeno je 18 tekačev doseglo solidne rezultate. Med množico tekačev je na zmagovalno stopničko najprej stopila Heda Kotarmed mlajšimi veterankami, njej je z drugim mstom med starejšimi veterankami sledila Kazimira Lužnik, na stopničko za drugo mesto paje med mladinci stopil tudi Aleš Sopotnik.. Med 71 ekipami so si Gorenjeve trojice pritekle 17., 19., 55. in 67.mesto. ■ H.J. Strelski šport s® « as m m a »s « « m m. Veternik odličen na SP Minuli teden je Muenchen v Nemčiji gostil strelske ekipe z vsega sveta.Tekme za svetovni pokal seje udeležila tudi slovenska reprezentanca. V pištolski ekipi je barve Slovenije ob Štuhcu s Ptuja in Kranjcu iz Ljubljane zastopal tudi Velenjčan Simon Veternik, ki se je med vsemi tremi najbolje odrezal. V močni konkurenci 88 strelcev je s 570 krogi osvojil odlično 32.mesto, Štuhee in Kranjc pa sta se uvrstila na 65.in 68.mesto. Simon tako nadaljuje serijo odličnih rezultatov v letošnji sezoni in si vedno bolj utrjuje mesto v reprezentanci. ■ b.s. Pomerili so se ostrostrelci V soboto je bilo na strelišču Crngrob pri Škofji Loki 2.odprto državno prvenstvo v streljanju z ostrostrelno puško. Streljali so na razdaljo 300 metrov, kvalitetno puško za prvenstvo paje prispevalo podjetje ORB1S iz Velenja. Med 94 ekipami strelskih in lovskih družin, policije in vseh obrambnih struktur je ekipa Sekretariata za obrambo občine Velen je zasedla odlično 7 .mesto, streljali pa so Robert Borovnik, Slavko Oštir in Igor Pečovnik. ■ Bojan Trnovšek Namizni tenis Na zaključnem regijskem pionirskem pozivnem turnirju v Gornji Radgoni je nastopilo 7 velenjskih mladih igralcev. Boljši del ekipe so bili fantje. V I .skupini je brez poraza zmagal Damijan Vodušek, drugi je bil Bogdan Simončič, v 3.skupini paje z enim porazom zmagal Jure Gruber. Pri dekletih je največ pokazala obetavna Saša Koprivec, v 4.skupini paje bila Maja Ahtik druga. Omeniti velja še prvo uradno zmago Tamare Rampre, ki je bila sicer najmlajša udeleženka turnirja. ■ A.Vodušek Smučarski skoki Kolenc 6 med najboljšimi V Tržiču je bila konec tedna prva od štirih tekem smučarskih skakalcev, ki bo skupaj s tekmami v Kranju, Ljubljani in Velenju štela za poseben slovenski pokal. V Tržiču sc je s 6.mestom v najmočnejši članski konkurenci izkazal Kolene, ki je bil med drugim boljši tudi od Franca, Jekovca in drugih odličnih skakalcev, zmagal paje Fras pred Gostišoin Petkom. Kolenc je sicer že član državne reprezentance. Pri mladincih je bil Kaligaro četrti, pri pionirjih do 13 let Živic šesti, do 15 let Zapušek osmi,v nordijski kombinaciji je bil pri članih Jelen drugi, pri mladincih pa Čeh tretji. "Ski jumping challenger" sasssississBsaijsss:« s? m *t s » * » » s V nedeljo tudi za pionirje Kot pri alpskem smučanju iščejo nove oblike tekmovanja, ki naj bi pritegnile zanimanje publike, iščejo takšne oblike tudi v smučarsko-skakalnem športu. Ena izmed njih je ideja "sku jumping challenger", to je izločilno tekmovanje parov, izvedba pa podobna teniškim tekmovanjem. Takšno tekmovanje je bilo prvič izvedeno 22.septembra 1991 v Velenju ob začetku samostojnost slovenske države in pomeni začetek te vrste tekmovanj. Že prvo je bilo uspešno, veliko število tekmovalcev je potrdilo, daje ta izločilni sistem zanimiv, organizatorji pa so si nabrali dragocene izkušnje. Na podlagi teh so se pravila dopolnila in sedaj imamo v finalu namesto enega štiri pare, ki se borijo za uvrstitev od I .do 8.mesta. Ta velika mednarodna tekmovanja so predvidena vsako leto za rudarski praznik, -4.julij. Ker pri takšni kvaliteti tekmovalcev pionirji nimajo kaj iskati, seje SSK Velenje odločil, da bo letos prvič organiziral takšno tekmovanje tudi za pionirje do 15 let in na to tekmovanje povabil vse najboljše iz vseh slovenskih klubovter goste iz zamejstva. Denarne in praktične nagrade bodo gotovo dodatna spodbuda za zanimive boje. Vsi prijavljeni bodo najprej opravili kvalifikacijski skok in bodo rangirani samo po dolžini stoječih skokov, prvih 32 pa se bo uvrstilo na "ski jumping challenger". SSK Velenje ima v tej kategoriji uspešne tekmovalce, ki se bodo seveda vsi prijavili, uspeh bo v veliki meri odvisen od spodbujanja publike, zato organizator vabi pod velenjsko skakalnico čim več ljubiteljev tega športa. Uradni trenig bo v nedeljo, 13.junija, od 9.30 do 11.00, tekma pa se bo pričela ob 14,uri. Skupaj z Našim časom izbiram NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. [KUPON ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki: Ime in Priimek:.............. Točen naslov:................. Šoštanj: ob 35-letnici rokometa Zanimiv jubilejni turnir Tudi v Šoštanju je rokometna igra že kar precej stara. Pred 35 leti so tamkajšnji zanesenjaki začeli gojiti ta šport, po katerem je to mesto postalo znano daleč naokoli. Jubilej bodo v Šoštanju kar najbolj dostojno proslavili v soboto. Poseben organizacijski odbor pod vodstvom Marka Kompana bo pripravil rokometni turnir veteranov, na katerem bodo ljubitelji te igre videli igrati nekdanje odlične rokometaše Šoštanja (nastopili bosta dve veteranski ekipi). Slovenj Gradca in Velenja. Jubilejno prireditev bodo pričeli ob 15.uri s sprejemom gostov in ekip, na kar bodo podelili priznanja najzaslužnejšim domačim rokometnim delavcem in rokometašem, ob 16.uri pa bo že prva tekma turnirja. Košarka Šoštanjski dečki tretji V športnem parku na Jezici v Ljubljani je bilo v soboto državno prvenstvo v košarki za dečke osnovnih šol. Za najvišja mesta se je pred tem potegovalo 432 šolskih ekip, v finalu paje bila najuspešnejša šola Miarana Jarca iz Ljubljane. Izredno so se odrezali tudi dečki z OŠ Biba Roeck iz Šoštanja, ki so osvojili tretje mesto. Državno prvenstvo modelarjev Velenjčani spet zelo dobri V soboto, 5.junija, je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo s čolni na daljinsko vodenje v kategoriji FSR-V. Tekmovanja se je udeležilo tudi šest modelarjev iz Velenja, ki so se odlično odrezali. Rezultati: Kategorija FSR-V-3,5: 3.Vodončnik. 5.Škoflek; FSR-V-6,5: I .Melanšek, 4.Vodončnik. 5.Škoflek; FSR-V-15: 2.Melanšek, 4.Vodončnik, S.Knaus. Naslednje tekmovanje za državno prvenstvo no v Velenju 27.junija. Poleg domačih tekmovalcev se ga bodo udeležili še tekmovalci iz Avstrije, Italije, Češke in Nemčije. m B.M. Squash Presenečenje v pokalu V soboto in nedeljo je bilo v Mengšu slovensko pokalnofirvenstvo v squashu. S po dvema ekipama so nastopile vse najboljše slovenske ekipe, Velenjčani celo s tremi. Igralci in igralke velenjskega kluba so bili pravo presenečenje tekmovanja. Fantje so namreč v državni ligi osvojili zadnje, dekleta pa predzadnje mesto, v pokalnem tekmovanju pa so oboji osvojili odlično tretje mesto. Za prvo velenjsko moško ekipo so igrali Erik Vihar. Bojan Pavšek in Karli Knez, /a bronasta dekleta pa Petra Vihar, Jasna Tamše in Špela Turk, priznanje /a uspeh in dobre iere pa velja tudi drugi in tretji ekipi. ■ S. V. Balinanje Ligaši v 2.državni ligi - vzhod so bili v sobotnem kolu polovično uspešni. BK Trebeliško Instorje doma odpravil Branik kar s 13:4, z enakim rezultatom pa je BK RLV v gosteh izgubil v Virtusom i/ Kamnika. Vodi še naprej Trebeliško Instor, Partizan Trbovlje je 7.. RLV paje s 6.zdrsnil na 9.mesto. Balinarski klub G1P Vegrad je v nedeljo pripravil tradicionalni turnir v počastitev dneva gradbincev. V prijetnem in prijateljskem vzdušju so zmagali balinarji iz Lesc. drugi so bili igralci iz Žirov, tretji RLV, četrti Partizan Žalec itd., vseh 12 ekip pa seje po tekmovanju zadovoljno vrnilo domov. Dečki so v petek odigrali zadnje, 3. kolo. lige ŠOBZ v prvem krogu. Zmagali so dečki BK RLV pred Velenjem II, Šampionom 85 in Velenjem 1. Vjeseni bo na vrsti še drugi krog tekmovanja za kristalne pokale, ki jih bo poklonil BK Šampion 85 iz Rogaške Slatine. ■ Boris Knavs ŠPORT, BEKREflCUfl ^ ?0 HRIBIH IN DOLINAH Bojan Prašnikar - profesor, trener, selektor Slovenci nismo le smučarji! Vrtiljak drugega državnega nogometnega prvenstva v ljigi seje včeraj iztekel. Prvenstvo je bilo dolgo, za igralce zelo naporno, nekateri so seveda zelo zadovoljni, drugi malce manj, štirje klubi pa so dali slovo prvi ligi. Ob koncu, ko vsi občutki še niso bili narejeni, ko še ni poglobljenih analiz, smose pogovarjali s profesorjem Bojanom Prašnikarjem, ki je letošnje prvenstvo spremljal kar v dveh vlogah, kot selektor državne reprezentance, hkrati pa jc morda v odločilnem trenutku prevzel dirigentsko palico ljubljanske Olinipije. Njegovo trimesečno delo je bilo nadvse uspešno, saj je skupaj z nogometaši vodstvu ljubljanskega kluba prinesel kar dvojno krono. Najprej prvi pokalni naslov, nato pa še ponovitev državnega naslova, našemu sogovorniku smo seveda najprej čestitali za ta laskava naslova, še posebej, ker je Olimpija postala državni prvak že dve koli pred koncem prvenstva. Bojan Prašnikar očitno ste pre-porodili Olimpijo? "Kakorkoli že, izključno merilo nekega dela so na žalost rezultati, ni pa bilo vse lahko in enoslavno. Ko sem prevzel Ljubljančane, smo pač uvedli pravi red, nekaj novosti, v zadnjih desetih kolih supcriorno^jsvojili 19 točk in sad tega sta dva naslova." Z dvojno krono se liziko pohvalile redkokateri trener?" "Pokal je pač tekmovanje, v katerem gre na izpadanje in ni popravnega izpita. Olimpijo sem prevzel v polfi-nalu, tudi v finalni tekmi sem bil prepričan v zmago, saj je forma igralcev nenehno rasla. Enajsterica Publiku-ma je bila seveda zelo neugoden nasprotnik, ki ima dobre posameznike, tudi reprezentante. vendar menim, da smo zasluženo zmagali." Bojan Prašnikar - selektor? Kako ocenjujete prvenstvo? "Lani smo prvič dobili svojo ligo, v kateri jfc igralo 21 klubov, z vsemi slabostmi, vsi pa so bili kar najbolj motivirani. Možnosti posameznih klubov so zelo različne, tako igralsko, kol glede objektov. Pogoji in objekti še niso povsod na primerni ravni, je pa bil v letošnjem prvenstvu v primerjavi z lanskim že viden napredek, tako v sami organizaciji klubov, ureditvi objektov, kot tudi v sami profesionalizaciji nogometa. Sedaj veliko več ljudi živi od te igre, s čimer pa tudi raste kakovost." Morda še nekaj več o sami igri? "Nekateri še vedno podcenjujejo slovenski nogomet in pravijo, daje to nekaj tistega, karje bila prej četrta ali peta liga; to pa niti približno ni res." Torej nc drž.i ugotovitev, da Slovenci nismo nogometni narod? "To spet niti približno ni res. Nogomet jc kot vse druge dejavnosti, ne samo šport, pravo delo, v katerega moraš vložiti celega sebe, veliko naporov ter znanja in Slovenci smo tudi' tu sposobni veliko napraviti. Prejšnja razmišljanja, ko naj bi se na jugu igral nogomet, Slovenci pa naj bi samo smučali, ne držijo. Tudi zadnji rezulta- ti z bivšimi republikami, recimo z mediteransko reprezentanco Hrvaške, s katero smo igrali dvakrat neodločeno in to izključno na podlagi dobre igre, enako tudi drugi rezultati, posebej mlade in mladinske reprezentance, kažejo, da imamo določeno kakovost in ogromno rezerv. S Hrvati se naprimer še zdaleč ne moremo primerjati glede profesionalizacije, objektov, z odnosom in maksimalno zavzetostjo pa jim že lahko dokaj dobro konkuriramo." Začeli ste orati ledino kot prvi slovenski selektor? "Vsak začetek je težak, tudi to delo ni bilo enostavno. Orjemo ledino in veliko improviziramo v razmerah, ki jih imamo. Moram pa reči, da nam za sedaj kar dobro gre, saj smo že veliko stvari spravili na ustrezno raven. Reprezentancam smo dali primeren status in danes že lahko rečemo, daje A reprezentanca obraz slovenskega nogometa in ji dajemo velik poudarek. V njej nam je uspelo zbrati vse najboljše igralce, tudi igralce iz tujine. Vsi imajo kar največji profesionalni odnos, kar največji domovinski pristop in prepričan sem, da lahko ta reprezentanca doseže ustrezne rezultate. Kaj je to, je drugo vprašanje. Moja teza je, da nc smemo prehitevati stanja, ki ga imamo v državi, tu predvsem mislim na gospodarstvo. Tudi za nogomet velja, da je odraz razmer v posamezni državi in sami lahko vidimo, katere države imajo najboljše reprezentance. Moram pa reči, da ponekod to stanje celo prehitevamo, karje seveda zelo dobro." Časa za zadovoljstvo ni in ne bo. Pred nami so mediteranske igre? "To bo prvi uradni nastop naše reprezentance na takšnem tekmovanju. Na njih želimo pridobiti izkušnje za kvalifikacije za evropsko in svetovno prvenstvo, posebne izkušnje pa naj bi seveda pridobili tudi nogometni delavci glede organizacije vsega tega, saj je to zelo zahtevno delo. Čeprav bomo igrali v zelo težki skupini z Italijo in Marokom, kdo so Italijani ni treba posebej poudarjati, tudi Maroko skoraj redno nastopa na svetovnih prvenstvih, mi pa bomo novinci. Kljub temu bomo storili vse in našo kožo čim dražje prodali." Vrnimo se nazaj k državnemu prvenstvu. Začeli smo z 21 klubi, letos jih je l.liga štela 18, prihodnjo sezono samo 16. Je to najustreznejša številka? "Slovenija je majhna država. Sprijazniti se moramo s tem, da v prvi ligi pač ne more nastopati vsak, karje kruto, a resnično. Menim, daje treba kakovost še bolj zbrati na enem mestu, saj vsi klubi ne bodo imeli maksimalnih pogojev. Z združitvijo kvalitete bomo ustvarili dobre klube, ki bodo lahko uspevali tudi v evropskih tekmovanjih. Koliko klubov? FIFA je sprejela zakon, da lahko imajo državne lige največ 18 klubov, da bo dovolj terminov za reprezentance, ki bodo lahko nastopale z najboljšimi igralci, obenem pa domače prvenstvo zaradi tega ne bo moteno. Vemo, da imajo ponekod 16 klubov, da so lige tudi desetčlanske, s play offi (Avstrijci) in štirikrožnim sistemom. Ni nam treba iznajti nekaj novega, moramo biti nekje med tem." Bojan Prašnikar je bil najprej nogometaš, nato profesor, trener, selektor. Kje se bomo v prihodnje bolj pogosto srečevali? "Najprej sem se odločil za poklic, šele nato za igranje nogometa, tudi kot trener sem dajal prednost poklicu. Takšnega tempa seveda ni mogoče zdržati. V kratkem se bom moral odločiti. Mislim, da bo tokrat prišel nogomet v prvi plan." Čestitka k dvojni kroni in kar najboljša predstavitev na mediteranskih igrah v Franciji od 14,do 27.junija. "Hvala." ■ VOS Šahovske novice V četrtek, 3. junija, je bil na sporedu še zadnji turnir za prehodni pokal v prvem polletju. Udeležilo se gaje 19 tekmovalcev, ki so odigrali 8 krogov po švicarskem sistemu. Tempo igre je bil tokrat za spremembo 2x10 minut. Vrstni red: I. Milan Matko 6.5, 2. Milan Goršek 6,3.Ivan Dražnik 5.5,4. Boris Brešar 5.5 itd. V nedeljo, 13. junija ob 10. uri pa ŠŠD organizira turnir s piknikom na Lubeli. Vabljeni so vsi člani ŠŠD. ■ Andrej Novak Po slovenski planinski poti-od Vremščice do Slavnika Ko smo v prejšnji številki objavili program izletov za ta mesec smo omenili tudi priložnost za vse tiste planince, ki se podajate po slovenski planinski poti. Manjka pa vam še primorski del, kije zaradi oddaljenosti in slabih prometnih vezi za marsikoga precej težaven del te naše prve planinske transverzale. V tem mesecu se tako vsem tistim, ki jih mučijo takšni problemi, ponuja možnost, da skoraj ves zadnji del te planinske poli prehodijo organizirano. Karje po mnenju mnogih planincev zdaleč lažje in najceneje. PD Velenje je pripravilo za naslednjo soboto: 19.6. izlet, od Vremščice do Slavnika. Odhod avtobusa je ob 5. uri izpred Rdeče dvorane. Peljali se bomo do Senožeč, odkoder je do vrha Vremščice debelo uro zmerne hoje. Pot bomo nadaljevali proti znamenitim škocijanskim jamam, in si tudi ogledali njihov podzemni svet, katerega je skozi stoletja oblikovala reka Reka. Po ogledu tega sveta, nas čaka še pot do Divače, kjer nas bo čakal avtobus, ki nas bo popeljal do Podgorja, odkoder je do Tumove koče na Slavniku še dobro uro hoda. Domov se bomo vrnili v večernih urah. Vodstvo tega izleta sta prevzela: Branka Žagar in Damjan Mestnik, ki si pridružujeta tudi pravico, da v primeru slabega vremena spremenita prvotni plan. Ker je zanimanje za podobne izlete veliko, število sedežev v avtobusu paje omejeno, priporočamo vsem tistim, ki se nameravate udeležiti tega izleta, da se prijavite pravočasno. Prijavno mesto je kot običajno v planinski pisarni, ki ima po novem drugačen delovni čas, in sicer: V Ponedeljek, Sredo in Petek od 9. do 10. ure. Ob Torkih in Četrtkih paje pisarna odprta od 13. do 19. ure. Lahko Pa pokličete tudi po telefonu štev. 851-192. Za konec, da ne pozabimo. Proti koncu tega meseca imajo šentiljski planinci v svojem programu tudi izlet proti primorski, in sicer: od Javorni-ka do Nanosa. V načrtu pa imajo tudi obisk znamenitega podjamskega gradu, kraja kjer je živel roparski vitez Erazem Predjamski, ki je po ljudskem izročilu pokopan pod mogočno lipo, ki raste sredi vasi. Več o tem izletu pa v naslednji rubriki. Pa nasvidenje! ■ JVI.H. V soboto na Smrekovec To soboto (12. junija) ljubitelji gora, narave - vsi na Smrekovec. Tako vabijo na že tradicionalno srečanje člani štirih planinskih društev, in sicer Šoštanja, Črne, Mežice in Mozirja. To bo že četrto srečanje planincev in drugih ljubiteljev narave zapored, pokrovitelj akcije paje tudi tokrat Gorenje Servis. Pohod bodo planinci treh regij pripravili ob vsakem vremenu. Trdijo, daje primeren za družine. Od začetne točke - gostišča Grebenšek v Belih vodah do cilja - na 1569 m visokem Smrekovcu - bo potrebne tri do štiri ure hoje. Star bo med 7. in 9. uro, avtobusi pa bodo vozili brezplačno na progi Velenje - Grebenšek ob 7. in 8. uri. Seveda bodo ustavili na vsaki avtobusni postaji. Organizatorji se bodo tudi tokrat potrudili za razpoloženje vseh udeležencev pohoda. Na cilju samem pa bo za presenečenje poskrbelo gostišče Grebenšek. Prava planinska veselica z bogatim srečolovom se obeta vsem, ki bodo soboto preživeli v naravi med planinci. ■ tp Srečanje žalskih karateistov Žalec - Z iztekom tekmovalne sezone so se srečali žalski karateisti, in sicer od najstarejših - veteranov do najmlajših članov sekcije s Polzele. Na zaključku, katerega seje udeležilo kakih sto članov, so med drugim podelili diplome tistim, ki so napredovali v višnjo stopnjo, se zahvalili nosilcem medalj s prvenstev Slovenije, članov reprezentance Slovenije Cimpermanu, pri članih in Urbančiču, Popoviču in Šusterju pri kadetih, ki so uspešno zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu. Žalski klub spada že nekaj časa v sam vrh slovenskega karateja. V klubu trenira okrog sto članov v vseh kategorijah. Treninge pa vodijo Silvo Marič, Brane Cimperman, Nedeljko Bikeč in Miloš Gauber in na Polzeli, kjer od spomladi letos uspešno vodi sekcijo Tone Škorjanc. ■ Besedilo in slika: -er Zanimiv malonogometni turnir Ob 5. obletnici znanega procesa proti četverici je nogometna sekcija Slovenskega duhovniškega društva (PAX) pripravila v Gorah nad Hrastnikom zanimiv turnir v malem nogometu. Na njem so poleg ekipe PAX igrali še Foto grupa M Mladina, Trhle veje iz Šoštanja in Postaja prometne policije iz Celja. Tekme so bile zelo zanimive, nekatere igre tudi presenetljive, to velja še posebej za ekipo policajev, ki je nepričakovano premagala Trhle veje, zlahka Foto grupo M, v odločilni tekmi za prvo mesto paje z duhovniki igrala neodločeno, čeprav je ekipa PAX vodila že z 2:0. Rezultati: Trhle veje:PPP Celje 0:1, Foto grupa M :PAX 1:6, PPP. Foto grupa M 4;0,PAX:Trhle veje 2:3, Trhle veje:Foto grupa M 10:0,PAX:PPP 2:2. Vrstni red: 1 .PPP Celje 5,2.Trhle veje 4,3.PAX 3,4.Foto grupa M 0. Zmagovalna ekipa je prejela lep pokal, darilo Pivovarne Laško, saj so se dogovorili, da bo turnir poslej tradicionalen. Za odlično izvedbo tega srečanja paje ob duhovniku Doretu Pečovniku poskrbel tudi znani sodnik Zdravko Martun kot gostitelj vseh ekip, turnir paje omogočila tudi TKI Hrastnik. ■ vos Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih DELAVSKA UNIVERZA VELENJE bo odslej naprej nastopala pod imenom LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Spremenjeno ime pa ne pomeni spremembe temeljnih vsebin in načina delovanja te izobraževalne organizacije. Njeni delavci bomo tudi v prihodnje ohranjali in razvijali sposobnost kar najbolj učinkovitega in doslednega odzivanja na raznotere izobraževalne potrebe tako pravnih oseb kot občanov naše občine. Skozi desetletja ustvarjeni ugled resne in zanesljive institucije nameravamo v celoti zadržati in utrjevati. Tisoče dosedanjih in upamo tudi bodočih obiskovalcev naših programov vabimo, da jim Andragoški zavod LJUDSKA UNIVERZA VELENJE tudi v naprej ostane tisti naslov, pri katerem bodo lahko v naših razmerah na najboljši možni način zadovoljevali svoje izobraževalne potrebe. Srednja glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje razpisuje vpis v 1. letnik srednjega glasbenega izobraževanja za naslednje instrumente: orgle, klavir, violina, violončelo, flavta, oboa, klq(inet, fagot, pozavna, tuba, tolkala. Sprejemni izpiti iz instrumenta in solfeggia (nauk o glasbi) bodo: 14. junija 1993 od 16.00 -18.00 ure in 27. avgusta 1993 od 9.00 do 12.00 ure. Vse informacije dobite v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4, tel.: 855-918. Sedmi na turnirju v Franciji Pred nedavnim seje mladinska ekipa NK Ere Šmartno mudila na nogometnem turnirju mladinskih ekip v partnerskem Viennu v Franciji. Lani je enajsterica osvojila osmo mesto in dobila za svoj nastop pokal za fair play, na letošnjem turnirju paje bila med desetimi ekipami sedma. Ob tem naj zapišemo, da so fantje tokrat pokazali dopadljivejšo in bolj zrelo igro in so bili tudi najboljšim ekipam enakovreden nasprotnik. Le v odločilnih trenutkih jih je zapustila športna sreča.Ob pokalu za sedmo mesto so se tokrat radosti-li še pri razglasitvi najboljšega vratarja turnirja. Lep pokal iz rok enega od organizatorjev je namreč dobil prav vratar njihove ena-jsterice Boris Kališek (na sliki). ■ tp Priznanja najboljšim Policija svetuje Starši, pogovarjajte se z otroki! Policijska postaja Velenje SSK8SSS8SSSSS8iSS8Si£S8!SS8SSSS8 Vlomil v čajno kuhinjo Neznanec je v noči na 2. junij vlomil v čajno kuhinjo tovarne Gorenje in od tam odnesel večjo količino cigaret in 24 tisoč tolarjev gotovine. S tem je oškodoval Gorenje Gostinstvo d.o.o. za skupaj 40 tisoč tolarjev. S kolesom z motorjem trčil v avto 1. junija, je okoli 21. ure peljal osebni avto iz smeri vile Herber-stein Borut Slomšek, 45 let, iz Velenja. Peljal je proti Šaleški cesti. V bližini velenjskega kopališča je z njegove leve strani pripeljal voznik kolesa z. motorjem, 17-letni Metod Š., iz Velenja in trčil v osebni avtomobil. Pri tem je voznik kolesa z motorjem padel (pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade) in se lažje telesno poškodoval, odpeljali so ga na zdravljenje v bolnišnico Celje, na vozilih pa je nastalo za okoli 40 tisoč tolarjev škode. Vlom v osebni avto V nedeljo, 6. junija, okoli I. ure zjutraj, je neznanec vlomil v osebni avto, last Damjana T., ki je imel vozilo parkirano pred gostiščem Zaje v Velenju. Iz vozila je odnesel žensko torbico, last Rosvite R., 22 let, iz Velenja in jo oškodoval za okoli 2 tisočaka. Torbico so naslednjega dne našli in jo vrnili oškodo-vanki. Trčenje v križišču 2. junija okoli 14. urejeizLov-ice proti Velenju vozil tovorno vozilo 23-letni Jože Matko iz Ljubljane. V križišču za Šoštanj je zavil levo proti Šoštanju. V istem času pa mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila 26-letna Franja Urlcb - Brunšek iz Rečice ob Paki. Vozili sta trčili, v nezgodi pa se je lažje telesno poškodovala Brunškova. Zdravstveno pomoč soji nudili v celjski bolnišnici. Na vozilih je nastalo za okoli 70 tisoč tolarjev škode. Padel z motornim kolesom V soboto, 4. junija, okoli 19. ure seje z motornim kolesom iz Velenja proti vasi Gorenje vozil 22-letni Mitja Delopst iz Topolšice. V desenm ovinku ga je pričelo zanašati, zaradi česar je padel po vozišču. Prav v tistem trenutku je nasproti pripeljala voznica osebnega vozila 21 -letna Biserka Pavič iz Rečice ob Paki in trčila v Delop-stovo motorno kolo. Motorist je ob padcu dobil lažje telesne poškodobe, na vozilih paje nastalo za več kot 450 tisoč tolatjev škode. Nepravilno srečevanje in nesreča je bila tu! Zadnji dan maja, okoli 18. ure, seje zaradi nepravilnega srečevanja pripetila prometna nezgoda v Spodnjih Krašah, v kateri je k sreči nastala le manjša materialna škoda na vozilih obeh udeležencev, 54-let-nega Rafaela K. iz Šmiklavža in 28-letnega Igorja K. iz Spodnjih Kraš. Kršitve javnega reda in miru Po podatkih, ki so nam jih posredovali na mozirski Policijski postaji, je bil v Zgornji Savinjski dolini prejšnji teden dokaj miren. Policisti so zaznali le dve kršitvi javnega reda in miru. V sredo, 2. junija, je občana motila preglasna glasba v (nadaljevanje iz prejšnje številke) Poleg duševne se pri uživalcu mamil pojavi tudi telesna odvisnost, ki se pokaže z vrsto različnih telesnih in duševnih težav, ki jih sproži prenehanje uživanja mamil. Abstinenčne težave kažejo, da seje mamilo že vključilo v telesne procese in da ga telo potrebuje. Znaki telesne odvisnosti: razburljivost, nemir, nespečnost, tresenje, slabost, prebavne motnje... lahko trajajo tudi nekaj dni po prenehanju uživanja mamil. Zato so to tudi prevladujoči razlogi, zaradi katerih se uživalci ponovno odločijo za uživanje. Dokler se ne pojavijo znaki duševne in telesne odvisnosti, težje ugotavljamo, da nekdo uživa mamila. Moramo pa vedeti, daje pri mladostnikih praviloma prvo mamilo cigareta, nato pa bistroju Merlin v Mozirju. Dva dni kasneje pa sta se, malo pred 14. uro, na športnem igrišču pri restavraciji Gaj v Mozirju, skregala in stepla dva dva možakarja iz Mozirja, ki ju zdaj čaka sodnik za prekrške. V Savinjski dolini pustošile strele Nevihta z udari strele, ki je divjala v ponedeljek zvečer med 22.30 in 22.50 uro, je v Savinjski dolini zanetila tri požare in povzročila veliko materialne škode na dveh gospodarskih poslopjih in stanovanjski hiši. Prvič je udarilo v stanovanjsko hišo Jožefe Skornšek v Slatinah pri Smartnem ob Paki. Slišati je bilo močan pok, zmanjkalo je elektrike, nato pa že zagorelo. V požaru je zgorelo ostrešje in podstrešje z lesenim stopniščem, stanovanjske dele paje gasilcem in drugim, ki so pomagali uspelo rešiti. Požar je povzročil za okoli 2 milijona tolarjev škode. Samo malo kasneje je strela udarila v gospodarsko poslopje Fanike Zupane v Smiklavžu v žalski občini. Lastnica je o požaru takoj obvestila sosede, ki so pričeli reševati živino in kmetijsko mehanizacijo, kljub temu paje nekaj živine zgorelo. Požar je povzročil za 2 milijona tolarjev materialne škode. Skoraj v istem času je strela udarila še v gospodarsko poslopje Antona Lukmana v Črnem vrhu. Zgorelo je ostrešje in osem nakla-dalk sena, strela paje uničila tudi električno napeljavo po hiši. Škodo, ki jo je požar povzročil, so ocenili na 2 milijona tolarjev. ■ mkp alkohol. Posledice kajenja in uživanja alkohola se opazijo hitreje. Po nekaterih ocenah imamo v Sloveniji približno sto tisoč alkoholikov, število kadilcev pa iz leta v leto narašča. V zadnjih letih ugotavljamo, da se starost mladostnikov, ki prihajajo v stik z. mamili (ne samo cigareti in alkoholom) znižuje, kar predtavlja še večjo nevarnost pri mladostnikih. Poleg nasveta, da se pogovajate s svojimi otroki, bi vas rad opozoril na nekatere pojave, ob katerih bi morali pomisliti, daje vaš otrok morda prišel v stik z alkoholom, cigareti ali mamilom: 1. Iz mladostnikovih oblačil se širi duh po kemičnih sredstvih ali po nikotinu. Pogovorite se z otrokom o tem, kje seje zadrževal! 2. Če boste zaznali duh po zažgani vrvi ali aromatičnem tobaku, ko vstopite v njegovo sobo, mladostnik pa zanika, da kadi. V njegovi sobi, v oblačilih, pa občasno opažate škatlice cigaret, vžigalice, papir za zavijanje cigaret, cigaretne ogorke... 3. Iz domače lekarne začenjajo izginjati zdravila, predvsem tabletke. To je lahko znak, da je mladostnik začel uživati tablete skupaj z alkoholnimi pijačami, kar je izredno nevarno, saj lahko povzroči hujše zastrupitve. 4. Med mladostnikovimi stvarmi opažate tablete, praške, zavitke z neznano snovjo. 5. Mladostnik vztraja pri nošenju sončnih očal (mogoče skriva ozke ali široke zenice, ali pa znake neprespanih noči). 6. Mladostnik si začne sposojati denar, opažate, da vam doma izginja denar ali določeni predmeti (zlatnina, tehnični predmeti). (Nadaljevanje prihodnjič) ■ Adil Huselja Prijava proti nekdanji vodji velenjske komunalnine cvetličarne Cvetje le na papirju Zaradi suma, da sije v enem mesecu sredi leta 1991 s ponarejanjem uradnih dokumentov pridobila za dobrih 207 tisoč tolarjev protipravne koristi, so policisti napisali prijavo proti 39-letni G.M. iz Velenja. To dejanje naj bi bila zgrešila z neupravičenim zviševanjem cen nekaterim artiklom ter s prikazovanjem večjih zalog, kot so v resnici bile. Da zalog cvetja res ni, seje najočitneje izkazalo ob dnevu mrtvih pred dvema letoma, ko so papirno sicer imeli velike zaloge, cvetja pa ljudje niso mogli kupiti. Z zadevo seje najprej začela ukvarjati interna komisija komunalnega podjelja, ki jc ugotovila nekatere nepravilnosti, kasneje pa so zadevo začeli preizkovati tudi delavci UNZ Celje. Vsa zadeva pa se jc precej vlekla in šele zdaj prišla do tožilstva zato, ker inventurna komisija v času pregleda naj ne bi naredila vsega potrebnega, v tem času seje tudi zamenjal velik del poslovodstva, pa tudi delavcev. Pri Steblovnikovih v Parižljah ponudbo dopolnili z boutiquem MORAMA Na enem mestu vse - za vse priložnosti! V podjetju Morana d.o.o., vParižljah 11 c pri Braslovčah, pri Steblovnikovih, so še razširili ponudbo. Ob pogrebnih storitvah in čudoviti cvetličarni, so pred dnevi odprli tudi boutique z žalno in drugo konfekcijo. V njem boste našli konfekcijo za najrazličnejše priložnosti: tako svečana oblačila kot oblačila za prosti čas, predvem pa je velika izbira žalnih oblačil, za ženske in za moške. To slednje - žalna oblačila - so še posebno pomembna. Vemo, kakšne težave se pojavijo, ko je treba na hitro najti kos te garderobe. Kup problemov nastane. Od tega, da trgovine s konfekcijo takrat, ko bi to najbolj potrebovali, niso odprte pa do tega, da ni prave številke, da ni pravega modela... To so imeli v mislih pri Steblovnikovih, ko so rekli, da jih lahko v takšnih primerih obiščete v vsakem času, tudi zunaj "uradno" določenega odpiralnega časa (od 8. do 18. ure). Samo poklicati jih je treba! Kot že rečeno,pa ob žalnih oblačilih,ponujajo tudi vso drugo konkfekcijo, primerno za najrazličnejše priložnosti. In kar je prav tako nadvse pomembno: kakovosten, moden, lep kos garderobe, dobite pri Steblovnikovih v Parižljah, po izredno konkurenčnih cenah! Ne bomo naštevali, kakšne so te cene, ker je bolje, da jih obiščete in se o tem prepričate sami. Pogledali boste in primerjali. Za način plačila se boste pogovorili na kraju samem, z gospo Ido Steblovnik, I4je nam, ob našem obisku, nakazala le eno od možnosti, to pa je plačilo na več čekov. Ko boste izbirali, prišli k njim morda s prijateljico, možem, bo lahko ta, ko boste pomerjali, v miru popil kavico ali kaj drugega. Nakup pri Steblovnikovih se bo spremenil v prijetno opravilo. S tem boutiquem je Morana d.o.o. dopolnila dejavnost, s katero se ukvarja: ob pogrebnih storitvah (poskrbijo za vse!) in cvetličarni (poleg žalnih nudijo tudi vse druge cvetlične aranžmaje in jih tudi dostavijo kamor želite), še s konfekcijo. Zato si zapišite telefonski številki: 721 - 667 in 721 - 043. V nujnih primerih jih lahko pokličete kadarkoli Ura ni važna. Pomoč vam bodo nudili takrat, ko jo boste vi potrebovali! Prekrasno urejen boutiquc z bogato ponud bo najrazličnejših oblačil, tako za moške kot za ženske. Tragična prometna nezgoda v Vinski gori Na cesti spet ugasnilo življenje Na naših cestah je spet ugasnilo človeško življenje. V sredo je zaradi posledic prometne nezgode, ki seje pripetila v Vinski gori, med prevozom v celjsko bolnišnico umrl 42-letni Franc Črep iz Strmeča pri Dobrni. Nezgoda seje pripetila ob 13. uri na magistralni cesti zunaj naselja Vinska gora, v žalski občini. 27-letni Andrej Lužnik iz Žalca je vozil osebni avto iz velenjske smeri proti Vinski gori. Ko je zače/ prehitevati vozilo pred seboj, je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Črep. Umaknil seje skrajno desno na banki-no, kljub temu pa ga je je Lužnik z zadnjim bokom svojega vozila zadel v levo sprednjo stran. Voznik Franc Črep je dobil v nezgodi tako hude poškodobe, daje med prevozom v bolnišnico umrl. Andrej Lužnik v nezgodi ni bil poškodovan. ■ mkp Prometna nezgoda je spet vzela življenje, (foto: vos) OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Šolska ulica 23, Mozirje OBJAVLJA na osnovi Zakona o pogojih odpisa osnovnih sredstev izven uporabe JAVNO LICITACIJO za avtobus TAM 75,17 sedežev, letnik 83. Izklicna cena je 373.238.80 SIT. Licitacija bo dne, 14.6.1993, ob 10. uri pred osnovno šolo Mozirje. Avtobus bo na ogled eno uro pred priCetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom plačale 10 % varščine od izklicne cene na blagajni osnovne šole Mozirje. S-IMKL TRGOVSKD PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 10. junija 1993 & f / •*■ i- § lil l M | S; ■ s; flMftSb liAA 15 ČETRTEK, 1 10. JUNIJA | 1 PETEK, | 11. JUNIJA ■ SOBOTA, ■ 12. JUNIJA ■ NEDELJA, ■ 13. JUNIJA ■ PONEDELJEK, ■ 14. JUNIJA ■ TOREK, ■ 15. JUNIJA ■ SREDA, ■ 16. JUNIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.45 Zgodbe iz školjke 11.30 Bordunske citre 12.00 Analitična mehanika 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 15.55 Oči kritike 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.40 Gozdarska hiša Flakenau, 1/13 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.39 Šport 22.45 SOVA: sledi ON IN ONA, amer. nadaljevanka 13/13 sledi Vrnitev Sherlocka Holmesa, ang. nadalj. 9/11 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 15.50 Film tedna: Limonada z men- to, franc. film 17.30 SOVA, ponovitev sledi V športnem duhu, 8/11 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Usoda je tvoje delo 20.55 Umetniški večer 21.45 ........ 22.25 Video strani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.35 Zemljepis 11.05 TV leksikon 11.15 Tuji jeziki 11.30 Zgodbe z dveh strani 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko 14.50 Nadaljevanka. 1/6 15.40 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara, 426. 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spektar 20.50 Zabavna oddaja 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 17.40 TV spored 17.45 TV koledar 17.55 Reka: Turbo Limach Show 19.30 TV dnevniki 20.05 Zvonili ste, milorde? 21.00 Nadaljevanka, 2/6 21.50 Maribora Music Shovv, 3/6 22.20 Brazilska trilogija, dok. film 23.10 PEPSI DJ MAG 00.10 Horoskop 09.00 Batman, 21. del 09.25 Ledena palača, franc. film 11.45 Že veste 12.15 Usoda je tvoje delo 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 16.05 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Forum 20.30 Smrt po smrti, amer. film 22.05 TV dnevnik 3 22.29 Šport 22.35 SOVA: sledi Lubezen da, ljubezen ne, 5. del sledi Vrnitev Sherlocka Holmesa: Srebrni plamen sledi Notranji glasovi, 3/4 00.45 Video strani SLOVENIJA 2_ 16.40 Godzarska hiša Falkenau, 1/13 17.30 SOVA, ponovitev sledi ON IN ONA, 13. zadnji del 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Koncert simfonikov RTV, prenos iz CD 22.00 Večerni gost 23.00 Video strani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.30 Kiparske tehnike 11.00 Religijski TV leksikon 11.15 Strani jezik 11.30 Pripovedke 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Nadaljevanka, 2/6 15.40 Afternoon Report 16.00 Poročila 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.10 Morje 18.40 Santa Barbara, 427. 19.30 TV dnevnik 2 20.05 RLM-VIDEO-F1LM 20.45 Nemški film 22.15 Glasba 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 17.40 TV spored 17.45 TV koledar 17.55 Pula: rokomet, kvalif. za EP, Hrvaška:Bolgarija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Meteorjeva izložba 20.05 Samci, 3/6 20.35 Clive James, 4. zadnji del 21.35 CRO POP ROČK 22.20 Stil življenja, 3. 23.10 Nočna izmena: sledi Družina Adams, 12/16 sledi Ročk, 4/7 sledi Čari 09.00 Radovedni Taček 09.15 OscarJunior: darilo 09.25 Klub klobuk 11.00 Pet prijateljev, 11/13 11.25 TOK TOK 12.15 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Večerni gost 15.25 Smrt po smrti, ponovitev 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet odkritij, 11. zadnji del 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Utrip 20.30 Križ kraž 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3 23.15 SOVA: sledi Freebie and the bean, amer. film Video strani 01.05 SLOVENIJA 2 13.50 Človek in glasba, 7/9 14.40 SOVA, ponovitev sledi ljubezen da, ljubezen ne, 5. del sledi Vrnitev Sherlocka Holmesa: Srebrni plamen 15.55 Športna sobota: 15.55 F SLO nog. pokala, prenos sledi NBA (v polčasu EP v jadranju) sledi EP v košarki (Ž")( sledi kolesarska dirka giro d'ltalija 18.45 Divji svet živali 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Studio city 21.10 Pogubno okolje, 1/3 22.05 Sobotna noč sledi Videonoč HRVAŠKA 1 09.00 Dobro jutro Hrvaška 10.30 Kaj se mi to dogaja? 11.30 Deček z Andromede, 6. zadnji del 11.55 TV spored 12.00 Poročila 12.05 Stil življenja, 3/14 12.50 Družina Addams, 12/16 13.20 Zabavna oddaja 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Poročila 14.40 Prizma, multinacionalni magazin 16.10 Poročila 16.15 Risani film 16.30 Televizija o televiziji 17.00 Ulica Sezam, 15. 18.00 Poročila 18.20 Santa Barbara, 428. 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.30 Rose in Jackal, amer. film 22.00 Hrvaška spominska 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA2 14.25 TV spored 14.30 TV koledar 14.40 CRO POP R0CK sledi Šport 15.25 Mediteranske igre - košarka: Francija-Hrvaška 17.55 Kvalif. za EP v rokometu (Ž), 08.55 ŽIVŽAV 09.45 Huckleberry Rnn in njegovi prijatelji 10.10 Nonni in Manni, nadaljevanka 11.00 20. mednarodni mladinski pevski festival 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli 13.00 Poročila 13.05 Kralj vetra, ang. film 16.05 Ognjeno drevje Thike 17.00 TV dnevniki 17.10 L'Affaire Dominici, franc. film 19.10 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, serija 22.05 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Hali Roach predstavlja, amer. burleska sledi Vrnitev Sherlocka Holmesa, ang. naniz. 10.45 Batman 11.10 Divji svet živali 11.40 Znanje za znanje 12.10 Svet odkritij, amer. serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Otroci širnega sveta 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Besede.besede, besede 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Mednarodna obzorja: Francija 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi So leta minila, ang. nadaljevanka sledi Tajni uslužbenec, ang. nadaljevanka SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 13.00 Vrnitev na otok zakladov 13.55 Križ kraž 14.55 Poglej in zadeni 15.55 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Slovenski magazin 20.30 Letališče, amer. film 22.35 Športni pregled 15.05 Forum 15.20 TV mernik 15.35 Utrip 15.50 Zrcalo tedna 16.05 Nedeljskih 60 17.05 Obzorja duha 17.35 SOVA, ponovitev 18.00 Vrnitev Sherlocka Holmesa 18.50 4x4 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Sedma steza 20.30 Molierov teden v drami, prenos 21.30 Po sledeh napredka 22.00 Pro&Contra 23.00 Brane Rončel izza odra 10.35 Pamet je boljša kot žamet 10.45 Otroška oddaja 11.00 4x4 11.30 Po sledeh napredka 12.00 Molierov teden v drami 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor 16.05 Sedma steza 16.25 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Hunckleberry Finn in njegovi prijatelji 17.35 Oscar Junior: Petra 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, besede, besede 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.45 Gore in ljudje 21.50 Kronika, dok. serija 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Alo, alo sledi Tajni uslužbenec, ang. nadaljevanka 10.30 Batman 10.55 Videošpon 11.35 Iz življenja za življenje: Želva 12.05 Kronika, dok. serija 12.30 Na poti z dr. Stinglom, dok. serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.35 Trije semestri, švedska nadalj. 16.20 Svet poroča 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.45 Besede, besede, besede 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: llona in Kurti, avstrijski film 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi V športnem duhu sledi Tajni sulužbenec SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 HRVAŠKA 1 HRVAŠKA 1 08.45 Slika na sliko 10.05 Hišni ljubljenci 11.30 Narodna glasba 13.55 Oskar med detektivi 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Super Carrier, amer. film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Parnell, serija 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila HRVAŠKA 2 08.00 Dobro jutro, Hrvaška 09.35 Zgodbe iz Monticella 10.05 TV šola 12.00 Točno opoldne 14.05 Slika na sliko 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.05 Dolgo pričakovani dom, dok. oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Passport to Pimlico, ang. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila 17.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 TV dnevniki 20.05 Z jadrnico okoli sveta, dokumentarec 21.10 Ljubki majski cvetovi, serija 22.30 Hrvaška nogometna liga 23.40 Formula ena iz Kanade, posnetek 16.05 Mednarodna obzorja: Francija 16.45 Ljudje in zemlja 17.15 SOVA, ponovitev 17.45 Tajni uslužbenec 18.45 Iz življenja za življenje: Želva 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Poslovna borza 20.10 Trije semestri, švedska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.45 Videošpon 22.25 Orion 22.55 Svet poroča 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 09.35 Zgodbe iz Monticela 12.00 Točno opoldne 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko 14.50 Iskanje Salome, nadaljevanka 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.05 Govorimo o zdravju 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.05 CIA, serija 21.00 Kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila 15.05 Gore in ljudje 16.05 Omizje 17.20 SOVA, ponovitev 17.50 Tajni uslužbenec 18.45 Analitična mehanika, amer. serija 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda 22.10 Opus 23.10 Molierov teden v drami, kronika HRVAŠKA 1 08.00 Dobro jutro, Hrvaška 09.35 Zgodbe iz Monticela 10.05 TV šola 12.00 Točno opoldne 13.30 Monofon 14.05 Slika na sliko 14.50 Iskanje Salome, serija 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.05 Moja knjiga o džungli 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.05 Eat the pezch, irski film 21.45 V obnovi Hrvaške 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila HRVAŠKA2 HRVAŠKA 2 17.05 Škrlatno in črno, amer. film 19.30 TV dnevniki 20.05 Alo, alo 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Iskanje Salome, tv nadaljevanka 22.25 StopVVatch, dok. oddaja HRVAŠKA 2 17.55 Strašno dekle, nemški film 19.30 Dnevnik 22.00 Ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže 23.50 Izven toka 00.20 Horoskop 19.30 TV dnevniki 20.00 Duhoviti dvorec 20.30 National Geographic 21.15 Iskanje Salome, serija 22.10 Mediteranske igre, prenos otvoritve 23.40 Glasbeni večer 00.40 Horoskop RCT Rekreacijski center Trebeliško, d.o.o., Paka 35, Velenje Smo mlado podjetje, ki ga je ustanovilo Avto moto društvo Šaleška dolina, za opravljanje športne in gostinske dejavnosti. Potrebujemo mlade strokovnjake, ki želijo sodelovati pri gradnji filozofije in notranje kulture našega podjetja. Upravni odbor zato RAZPISUJE prosta dela in naloge DIREKTORJA, za katerega se poleg splošnih zakonskih pogojev zahteva še: - da ima srednjo aH višjo izobrazbo katerekoli smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja - da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik Vse zainteresirane pozivamo, da se na razpis pojavijo v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. Upravni odbor bo o izbiri kandidata, vse pnjavljene kandidate obvestil v roku 15 dni od dneva poteka razpisa. Kandidati naj svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo na naslov.AMD ŠALEŠKA DOLINA, Prešernova 9, Velenje s pripisom: RAZPIS ZA DIREKTORJA. rtv RUDNIK LIGNITA VELENJE §§ Partizanska 78 63320 Velenje RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA: 1. Poslovno - kletni skladiščni prostor na Kidričevi 7, Velenje. Prostor je namenjen za mirno dejavnost. Velikost prostora je 6.55 m2. Izklicna cena zanj je 292.623.00 SIT. Prostor ni zaseden. Javna dražba bo 28.6.1993 ob 8h v prostorih podjetja Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje. Ponudniki morajo vplačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na ŽR RLV št. 52800-720/1-23430 pri SDK Velenje. Dokaz o plačilu dražbe se mora predložiti pred pričetkom dražbe. Pogodba bo sklenjena z najugodnejšim ponudnikom, to je tistim z najvišjo kupnino. Kupnina se mora plačati v 3 dneh po javni dražbi. V tem času bo tudi sklenjena pogodba. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspelim udeležencem bo vrnjena v 8 dneh po javni dražbi. Če izbrani kupec pogodbe ne bo sklenil, varščina zapade. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupce. Podrobnejše inlormacije so na voljo pri podjetju Habit, Kersnikova 11, Velenje, oz. na telefon (063) 853-435. MATJAŽ MARKETING |V POLZELA, 'I tel.: 721-052 Odpiralni čas: delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h NOVO NOVO NOVO ■ SUBARU SUBARU TOV. CENA IMPREZA Sedan IGI_/BX 21.570 DEM IMPREZA Compact IGL/BX 22.160 DEM NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI TAVRIAZAZ TIP 1102 cena do ng. 589.477.00 SIT IZJEMNO UGODNA CENA DIAHATSU CHARADE 1.0 ■ cena do reg. 15.280 DEM zastopstvo za vozila SUBARU, ROVER IN LAND ROVER MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ■ najnižja obrestna mera r Sloveniji SUBARU TOV. CENA VIVI0 2 WD 11.500 DEM LEGACY RANGER DL 1.8 4 WD 22.000 DEM - možnost nakupa in montaže ■ tudi IEASINC in ODLOŽENO PLAČILO PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV: TIP LETNIK CENA LADA NIVA 86 3.500 DEM JUGO 60 Koral 89 5.100 DEM HONDA CIVIC 1.5i 91 16.500 DEM ALFA ROMEO 33 1.3S 86 9.250 DEM Sobota, 12. junija_ TVS1 FREEBIE IN BEAN, amer. film, 1974 Igrajo: Alan Arkin, James Caan, Lo- retta Swift Režija: Richard Rush Freebie in Bean sta policaja. Prvi iz San Francisca, drugi po poreklu Mehičan. Trdno sta odločena, da bosta razkrinkala velikega gangsterja Reda Mile-sa in čeprav sta ga že spoznala po njegovih dejanjih, jima manjka prava priča. V zadevo pa se vmešajo tudi drugi, še bolj ne-' varni krivci, ki se razkrijejo šele na koncu filma... Nedelja, 13. junija TVS1 KRALJ VETRA, ang. barvni film Igrajo: Frank Rnlay, Jenny Agutter, Nigel Hawthorne Režija: Peter Duffell Dogajanje je postavljeno v daljno 1727. leto, zgodba pa se začne odvijati na vročih afriških tleh, v domovini plemenitih arabskih konj. In tako eden afriških mogočnežev iz Tunizije pred več kot dvesto leti pošlje francoskemu kralju v dar nekaj dragocenih konj. Z njimi odpotujeta preizkušeni vodnik in muta-sti deček brez staršev, od katerega se ni ločil od malega. Fant doživi že na ladji nekaj bridkih izkušenj, saj izgubi prijatelja vodnika. Ko ladja pristane v Franciji, se zdi, da se dečku vendarle obetajo boljši časi. A usoda se vedno znova poigra z njim in nepričakovani zapleti se kar vrstijo... TVS 1 ZADEVA DOMINICI, franc. film, 1972 Igrajo: Jean Gabin, Victor Lanoux, Gerard Depardieu Režija: Claude-Bernard Aubert Film je posnet po resničnih dogodkih. Nekega dne so v južni Franciji našli trupla umorjene angleške družine, kije v Francijo prišla na počitnice. Vzork tega brutalnega poboja je sprva videti povsem absurden. Policija zaslišuje vaščane, a jim ne more do živega. Vsi so med seboj povezani, a prav njihova solidarnost - čeprav prikrita - začne zbujati sum v iskrenost prebivalcev in pripelje inšpektorja na novo, dokaj nenavadno sled... TVS2 LETALIŠČE, amer. film, 1969 igrajo: Burt Lancaster, Dean Martin, Jean Seberg Režija: George Seaton Film se dogaja na Lincolnskem mednarodnem letališču, pozimi, v snežnem metežu, ko skuša glavni vodja letališča Mel usposobiti z letalom zablo-kirano stezo za pristajanje in vzletanje, v zraku pa kroži letalo, ki ga z bombo strahuje obu-panec, ki si obeta visoko zavarovalnino, ki naj bi jo zavarovalnica v primeru njegove smrti izplačala njegovi ženi. V okviru teh dveh dramatičnih dogodkov, odstranjevanja letala z letališke steze... Ponedeljek, 14. junija TVS1 TAJNI USLUŽBENEC, ang. nadaljevanka, 3 deli Igrajo: Charles Cance, Harrey Ashby. Jill Meager Režija: Alastair Reid Nadaljevanko so posneli 1983. leta, ko je bila hladna vojna še kako vroča. Eden vodilnih angleških strategov, profesor Ty-ler sploh ne dvomi, da bo prišlo do tretje svetovne vojne in da bo ta jedrska. Profesor bo s svojo vizijo vojne zastopal Veliko Britanijo na pomembni konferenci v luksemburgu, kjer naj bi zahodnoevropske zaveznike prepričal v svoj prav... Sreda, 16. junija_ TVS1 ILONA IN KURTI, avstr. film, 1990 Igrajo: Eifi Eschke, Hanno Poschl, Louise Martini Režija: Reinhard Schwabenitzky Nepričakovani val dogodkov se sproži, ko umre lastnica hiše, v kateri že vrsto let stanuje gospa Schneiderjeva s svojim odraslim sinom. Po gospodaričini smrti sta podnajemnika prepričana, da bosta postala srečna dediča, saj se jima niti ne sanja, da je imela stara slazburška gospa sorodnike nkeje na Balkanu. Ko se pojavi tuje dekle, ki niti ne obvlada nemškega jezika, ne dvomita, da bosta z njo kaj hitro opravila. Vsekakor se hiši nikakor ne nameravata odpovedati. Gospa Schneider, ki je gonilo celotne akcije, se sprijazni le s tem, da bosta morala spremeniti taktiko... 16 10. junija 1993 ČETRTEK, 10. JUNIJA SKY MOVIES PLUS 11.00 The Freshman 13.00 Blue 15.00 On a clear day you can see forever 17.15 JoePanther 19.10 The freshman 21.00 Victim of love 23.00 VVisdom 00.50 Steele justice THE MOVIE CHANNEL 12.40 The mummy's ghost 13.50 The murders In the Rue Morgue 15.00 Operation Kid Brother 19.00 Pink llghtning 23.00 Blood moon 00.45 Desire and hell at the sun-set motel EUROSPORT_ 13.00 Tenis, Rosmalen - prenos 17.00 Atletika, Rim 19.00 Gorsko kolesarstvo SP 19.30 Športna poročila 20.00 NBA košarka, finale, l.tek-ma 22.00 Nogomet EP 24.00 NHL hokej, Stanleyev pokal 01.00 Športna poročila SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze, nad. 18.30 Svet igre - akcijska nad. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev-nad. 20.30 Družinske vezi, nad. 21.00 Me 1 rose - nad. 22.00 Priložnosti • nad. 23.00 Vesoljske steze, nad. 24.00 Ceste San Francisca, nad. PRO 7_ 15.00 Čebulni Jack pospravlja. ital. vestem 16.50 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Angel Agnes, amer. krim. (Jane Fonda) 22.20 T.J. Hooker 23.05 Slepi teror, ang. krim. 01.05 Jake in McCabe 01.45 Gospa Hines in hčerka, ameriški film RTL TELEVISION 14.50 Galactica III., amer. fantast. film 16.55 Moj duh hoče vedno Isto, amer. komedija 18.45 Poročila 19.15 Grozljivo prijetna družina 20.15 Cilj pobega Hongkong (Omar Sharif) 22.05 Rdeči škorpijon, amer. pusto. film 00.10 Kanibalke v džungli smrti, amer. komedija SATI__ 14.45 Bonanza 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 16.45 Tvegaj! 17.20 Pojdi na vse 18.30 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 V imenu pravičnosti 22.15 Male preglavice v mali Kitajski, amer.pust.film 00.00 Roke proč od mojega otroka, amer. film SAT 3_ 13.40 Formula 3 16.10 Življenje v koralnem grebenu 16.55 Pomnik 17.55 Svet na Dunaju 19.00 Danes 19.15 Novozelandski faktor 20.00 Stari: Povratnik 21.00 Mala sreča v vrtičku 21.45 Danes 22.15 Viridiana - šp.- meh. film 23.45 10 pred 10. RTL 2__ 15.55 Tomboy - Fant kakšna dekleta, amer. film 17.30 S srcem in šalo, ponovitev 18.00 Poročila 18.05 Game show 18.35 Srečna zvezda, nemški film 20.00 Poročila 20.15 Poročna noč pred pričami, amer. film 21.05 VVrestling 22.50 Nori časi AVSTRIJA 1_ 13.35 Trapez, ameriški film 15.15 Otroški program 16.50 Paperr Moon, amer. čb film 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.22 Metamorfoze 19.30 Čas v sliki 20.15 American Inferno, grozljivka o okolju 21.50 Svet številk 22.00 Čas v sliki 22.05 Šport 22.10 Monsieur Klein, franc. film PETEK, 11. JUNIJA SKY MOVIES PLUS 13.00 Continental divide 15.00 Some kind of a nut 17.00 Popi 19.00 Fulfillment 21.00 Dogfight 23.00 Death vvarrant 00.30 Force-five THE MOVIE CHANNEL 13.00 Tom Sawyer 15.00 Von richhofen and brown 17.00 The nutcrackerprince 19.00 The canterville ghost 23.25 The further adventures of Tennessee buck 01.00 The comfort of strangers EUROSPORT_ 13.00 Tenis: Rosmalen, četrtfina-le, prenos 17.00 Biljard snooker-evropska liga 18.00 Gorsko kolesarstvo SP 18.30 Športna poročila 19.00 Formula ena, VN Kanade, trening 20.00 Mednarodni moto šport 21.00 Avto dirke, nemško prvenstvo 22.00 NBA košarka, tedensko poročilo 22.30 Boks 24.00 Moto dirke 00.30 Formula ena, VN Kanade, trening SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.45 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze, nad. 18.30 Svet igre, akc. nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev-nad. 20.30 Družinske vezi, nad. 21.00 VVrestling 22.00 Coda 3, dok. serija 22.30 Xposure. oddaja o filmu 23.00 Vesoljske steze, nad. 24.00 Cesta San Francisca, nad. PRO 7_ 15.25 Remington Steele 16.10 Risanke 18.05 Naš hrupni dom 18.35 Bili Cosby show 19.05 Booker 20.00 Poročila 20.15 Modemi problemi, am. kom. 22.05 Mancuso FBI, am. krim. nad. 22.50 Polnočni borci, amer.pust.film 00.35 T.J.Hocker RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdojetuk^j šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivna oddaja 20.15 Domovinske melodije 21.15 Zgodbe s Sylta 22.15 Led na držalu, izrael. komedija 24.00 Poskočne mladoletnice in vroči tipi, ital. erot. komedija SATI_ 19.30 Kolo sreče 20.15 Dan, ko je propadel svet, amer.pust.film 22.20 International Affair, ameriška srhljivka 00.15 Dvokrilec za madam O., danski erotični film 00.25 Z dežnikom, šarmom in ... SAT 3_ 17.10 A.J.Kvvak 17.35 Komisija za umore 18.00 Borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Dopisniki poročajo 20.00 Od Chicaga do Pacifika 20.45 Živalski portret 21.00 Beatle S.: 8. Na deželi 21.45 Kulturni žurnal 21.51 Športna poročila 22.25 Pogled s strani 22.50 Elenya -ang.nemški film 00.10 10 pred 10 RTL 2_ 17.05 Šerif Lobo, ponovitev 18.00 Poročila 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 20.00 Poročila 20.15 Colorado, vestem 21.35 Ameriški film 23.10 Nori časi 00.00 Oh, ti moški AVSTRIJA 1_ 15.05 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki 20.15 Nerešeni akti XY 21.15 Kulinarika iz Avstrije 21.20 Poglesi s strani 21.30 Hrib škornjev, kom. (Teren- ce Hill,Bud Spencer) 22.50 Večerni šport 23.15 Nerešeni akti XY...reakcije gledalcev 23.25 In potem umreš, kanad. film SOBOTA, 12. JUNIJA SKY MOVIES PLUS 13.00 lnfidelity 17.00 Sugariand express 19:00 Mr. Destiny 21.00 Aforceofone 23.00 The hitman 00.35 Catherine Cherie THE MOVIE CHANNEL 13.00 The purple people eater 15.00 Las Vega Hillbillys 17.00 New York mounted 19.00 Running against tirne 21.00 Doc Hollywood 23.00 Thehotspot 01.15 Arena EUROSPORT_ 13.00 Tenis - Rosmalen 18.00 Golf-Hamburg 19.00 Formula ena, VN Kanade, trening 20.00 NBA košarka, finale. 2. tekma 22.00 Boks 23.00 Košarka EP (Ž) 01.00 Formula ena, VN Kanade, trening SKY ONE_ 15.00 Začarano, humor. nad. 15.30 Življenska dejstva 16.00 Risanke 17.00 Vojvode hazarda 18.00 VVrestling 19.00 Beveriy Hills 20.00 Razred '96 21.00 Nerešene skrivnosti 22.00 Policaji 23.00 VVresling 24.00 Zabava ta teden PRO 7_ 15.00 Avtoman - super detektiv, ponovitev 15.50 Korsar Rdečega polmeseca, ital.pust.film 17.30 Ninja mojster 18.20 inkovska zapuščina, ital.pust.film 20.00 Poročila 20.15 Lov na zeleni diamant, amer.pust.film 22.25 Mamba, ital. kriminalka 23.50 Jeklena peterica 00.50 Kentucky Fried Movie, amer. komedija RTL TELEVISION 15.40 Ekipa A 16.40 21. Jump street 17.45 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beveriy Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Bela orhideja, amer. erot. film 00.05 52 Pick-Up SATI_ 16.40 Tvegaj! 17.20 Pojdi na vse 18.00 Živali zasebno 19.30 Kolo sreče 20.15 Posnetek: Umor, amer. film 22.00 Igrani show 23.00 Izbira filmov 3 SAT_ 14.10 Novo iz Uelenbuscha 14.40 Cirkus mojega življanje 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.30 Pension Schoeller, nemški film 19.00 Danes 19.30 Milheimerski gledališki dnevi 20.15 NU- gledališka predstava 21.50 Exaktno gledališko delo 22.25 Kratki film Jana Mimre 23.15 Ob 65. letnici rojstva Er- nsta Stankovskega 00.05 Šport RTL 2_ 15.25 Ura, ko si srečen, nemški film 17.15 Kolesa 18.10 Poročila 18.15 Specialisti na poti 20.00 Poročila 20.15 Brez slutnje, amer. politična srhljivka 21.55 VVrestling 22.12 Angel se vrača, amer. film 23.50 Neusmiljena senca, amer. kriminalka 01.20 Dokumentarni film o Elvisu Presleyu AVSTRIJA 1_ 13.35 Njen prvi randezvous, nemški film 15.10 Zdaj ali nikoli 15.55 Blundersi, risanka 16.00 Otroški spored po željah 17.10 Popotna reportaža: Grški otoki 18.05 Podoba Avstrije 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.30 Čas v sliki . 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A, igra in zabava 22.00 Zlata dekleta 22.25 Moč zjeklenim pogledom, kriminalka 00.05 Noč, ko je Minsky vzletel, komedija NEDELJA, 13. JUNIJA 13.00 The hostage tower 14.55 Theredtent 17.00 Battling for baby 19.00 Conagher 21.00 Fatal sky 22.30 Xposure 23.00 Fever 00.40 State ofgrace THE MOVIE CHANNEL 13.00 Thefireinthestone 15.00 Bloodhounds of broadway 17.00 Munster, go home! 19.00 The addams family 21.00 True identity 23.00 Avvakenings 01.00 Track 29 EUROSPORT_ 12.00 Moto dirke, VN Nemčije, prenos 15.30 Formula ena, VN Kanade, prenos 16.00 Tenis - Rosmalen, finale 18.00 Golf 19.00 Atletika 20.00 Formula ena 22.00 lndy dirke - Detroit 24.00 Košarka EP (Ž) SKY ONE_ 15.00 Ladja ljubezni, nad. 16.00 VV.K.R.P. iz Cincinattija, nad. 16.30 Oddaja o modi 17.00 Britanskih 40 18.00 VVrestling 19.00 Simpsonovi 20.00 Kronike mladega Indiana Jo- nesa 21.00 Mini nad. 23.00 Hill Street Blues, nad. 24.00 Pametni dečko, nad. PRO 7_ 14.15 World Safari 15.10 Jeannije išče svojega mojstra, amer. film 17.00 Angelika in sultan, franc. film 18.35 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Stand by me, amer. film 22.00 Najvišja čast. avstral.pust.film 23.35 Jeklena peterica RTL TELEVISION 15.35 Rdeči blisk 16.50 Havajski jezdeci na valovih, amer.film 18.45 Poročila 19.10 Dan, kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Rudi Carrell shovv 21.55 Spieglov TV magazin 23.00 Prenos dirke formula ena 00.50 Kanal 4 SATI_ 15.25 Hudič pride ob štirih, amer.pust.film 17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Klic srca, amer. film 22.00 Kontaktna oddaja 00.00 Hudič pride ob štirih, amer. komedija 3 SAT_ 15.10 Tom. Crosby in tolpa miši, japo.ri sanka 16.30 Tegtmerijeva potovanja: Safari 17.00 Svet sredine stoletja 17.30 V središču dogajanja 17.55 Mali vrtiček za male ljudi 18.15 Politika in gospodarstvo s švicarskega vidika 19.00 Danes 19.10 Politika, dogodki, osebe 20.00 Na jug-film Helge Fedder-sen 21.40 Njega dni 22.25 Ob 10. obletnici smrti C. Hol- zmeistra 23.00 Komisar: Daljni sorodnik 00.00 Lirika za vse RTL 2_ 17.05 Šerif Lobo 18.00 Poročila 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 20.00 Poročila 20.15 Blesteči vohun 21.05 VVrestling 22.00 Tobruk, amer. film 23.55 Nori časi 00.45 Ponovitev večernega programa AVSTRIJA 1_ 13.40 Cesarski valček, film 15.25 Molitve iz božjega vrta 15.30 Octopus, kviz 15.55 7 x jaz in ti 16.10 Pustolovščine Tinya Toona 16.35 Nadaljevanja ni 17.10 Cirkus Humberto 18.00 Čas v sliki 18.05 Mladinska reportaža 18.30 Z dušo in telesom, serija 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki 20.15 Morje za Sarah, amer. film 21.55 Vizije 22.00 Ronald Rainer, portret arhitekta 22.45 Priznanje, franc. ital. film PONEDELJEK, 14. JUNIJA 13.00 Butterflies are free 15.00 The great santini 17.00 Run wild, run free 19.00 Talent for the game 21.00 Other peoples's money 23.00 Jacob's ladder 00.55 Futurekick THE MOVIE CHANNEL 13.00 Reunion 15.00 Nashville beat 18.30 Xposure 19.00 Where the red fern grovvs 21.00 Not without my daughter 23.00 The taking of beverly hills 00.35 Deadly desire EUROSPORT_ 13.00 Mednarodni moto šport 14.00 Košarka EP (Ž) 15.00 Tenis, Rosmalen - finale 17.00 Formula ena 18.00 lndy dirke 19.00 Evrofun 20.00 NBA košarka, finale - 3. tekma 21.00 Moto dirke - VN Nemčije 22.00 Boks 23.00 Nogomet - evrogoli 24.00 Oddaja o golfu 01.00 Športna poročila SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci, zabavna igra 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre, akcijska nad. 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Mini nad. 23.00 Vesoljske steze, nad. 24.00 Ceste San Francisca, nad. PRO 7_ 15.30 Remington Steele 16.20 Gospod Belvedere, nad. 16.45 Očarljiva Jeannie, nad. 17.15 Risanke 18.30 Srčni fant z dvema damama, nad. 19.00 Naš glasni dom 19.30 Roseanne, začetek nove amer. nadaljevanke 20.15 Crystal Eye. panamski pust. film 22.20 Scorpio Factor, amer. kriminalka 23.45 Jeklena peterica RTL TELEVISION 14.10 Klic v sili Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo 21.45 Quincy 22.45 Deset pred deseto 23.10 Gong show 00.45 Grozljivo prijetna družina SATI_ 14.15 Sosedje 14.45 Bonanza 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.20 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 K vragu, nemška komedija 23.00 Novice, zgodbe 23.45 Ura filmskih ustvarjalcev SAT 3__ 14.15 Veliki koncerti 15.30 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v E-molu 16.15 Klub seniorjev 17.10 A.J.Kwak 17.35 Komisija za umore 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Hiteč, znan. magazin 20.00 Mladinska oddaja 21.51 Športna poročila 22.25 30 let športnega studia: Od Alija do Zatopeka 00.05 Politika, dogodki, osebe RTL 2_ 17.05 Šerif Lobo 18.00 Poročila 18.05 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 20.00 Poročila 20.15 Supervohun 21.05 VVrestling 22.00 Tobruk, amer. film 23.55 Nori časi AVSTRIJA 1_ 15.05 Lutke 15.50 Zlati dež, kriminalka 16.15 Strelovod 16.30 Štiri zmage, kviz 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 TrapperJohn, serija 19.30 Čas v sliki 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi s strani 21.25 Maščevanje mafije, amer. film 23.05 Tarzanova največja pustolovščina, ang. film 00.25 Model in vohljač, serija TOREK, 15. JUNIJA 13.00 Primo baby 15.00 Man on a swing 17.00 Frankenstein 19.00 The summer my father grew up 21.00 Hotshots! 23.00 The human shield 00.35 Cobra THE MOVIE CHANNEL 13.10 Hisgirl friday 15.00 Rosencrantz and guilden- stern are dead 17.00 Dinosaurs 19.00 Texasville 21.10 Sunset beat 23.00 Ramblingrose 00.55 Foxes EUROSPORT_ 09.00 Atletika - Dijon 10.00 Golf-Hamburg 11.00 Formula ena - VN Kanade 12.00 lndy dirke - Detroit 13.00 Nogomet, evrogoli 14.00 Košarka EP (Ž) 15.00 Tenis-Halle 18.00 Nogomet, evrogoli 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 Atletika-Budimpešta 22.00 Boks 23.00 Biljard snooker - evropska liga 01.00 Športna poročila SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 MurphyBrown 21.30 Oblikovalke, nad. 22.00 Sojenja Rosie 0'Neill 23.00 Vesoljske steze 24.00 Ceste San Francisca, nad. PRO 7_ 15.30 Remington Steele 16.20 Gospod Belvedere 16.45 Očarljiva Jeannie 17.15 Risanke 18.30 Srčni fant z dvema damama 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Rosseanne 20.15 Ljubezen je zasebna zadeva. nemška nad. 21.15 Highwayman, amer. nadalj. 22.10 Stunts, amer. pust. film 23.45 Jeklena peterica RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdoje tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Highlander 21.15 Kriminalni magazin 22.15 Vroči stol 23.15 Zakon 00.10 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina SATI_ 14.15 Sosedje 14.45 Bonanza 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Čustva, 6. del franc. erotičnega magazina SAT 3_ 13.10 Opoldanski magazin 13.45 Hiteč, znan. magazin 14.15 Petrov Popshovv 16.20 Mona Lisa 17.10 Mladinska oddaja 18.00 Slike iz Nemčije 19.00 Danes 19.30 Kulturni magazin 20.00 Možje na kolesih, TV film 21.05 Pilar: 6. Exodus 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 RTL 2_ 17.05 Šerif Lobo 18.05 Game shovv 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 20.15 Prijatelj, ang. film 22.25 Naivnež, pustolovski film 00.25 Nori časi AVSTRIJA 1_ 15.05 Otroška oddaja 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija 19.30 Čas v sliki 20.15 Gepardi, smrt v deželi levov 21.00 0 živalih in ljudeh 21.07 Pogledi s strani 21.20 Juhnke&Co: Šest minut 21.45 Druga domovina 23.55 Čas v sliki 00.00 Mrtva na sipini, kriminalka SREDA, 16. JUNIJA SKY MOVIES PLUS 13.00 Mara of the wilderness 15.00 The angel levine 17.00 Mosquito squadron 19.00 Lonely in America 21.00 Thepackage 23.00 976-evil II 00.35 Beneath the valleyof the ultra vixens THE MOVIE CHANNEL 14.30 Whichwayhome 19.00 VVoman with a past 21.00 Don't teli her it's me 23.00 Soapdish 00.40 Columbo EUROSPORT_ 13.00 Nogomet: Ekvador-Vene-zuela 15.00 Tenis: Halle 18.00 Kolesarstvo 19.00 Avto dirke, nemško prvenstvo 19.30 Športna poročila 20.00 Nogomet, EkvadorVene-zuela 22.00 Formula ena, VN Kanade 23.00 Nogomet, Urugvaj:ZDA, prenos 01.00 Športna poročila SKY ONE_ 14.45 Santa Barbara 15.15 Sally Jesse Raphael 16.15 Različni udarci 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 18.30 Svet igre 19.30 E cesta 20.00 Rešitev 20.30 Družinske vezi 21.00 Hunter 22.00 Zakon v LA. 23.00 Vesoljske steze 24.00 Ceste San Francisca PRO 7_ 15.30 Remington Steele 16.20 Gospod Belvedere 16.45 Očarljiva Jeannie 17.15 Risanke 18.30 Srčni fant z dvema damama 19.00 Naš hrupni dom, ponovitev 19.30 Rosseanne 20.15 Preganjan med dvema življenjema, amer. film 22.05 Jack in McCabe 23.00 Angeli pekla, amer. pust. film 01.00 Highwayman RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Kojak: Nevarna lakomnost, amer. krim. 22.15 Stemov magazin 23.15 Neverjetno hudobno, amer. grozljivka 01.00 Grozljivo prijetna družina SATI_ 13.20 Trapper John 14.15 Sosedje 14.45 Bonanza 15.45 Z dežnikom, šarmom in cilindrom 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Klic srca, 2. del amer. filma 23.35 Profesionalci SAT 3_ 14.15 Doneča Avstrija 15.00 Kraljevo bavarsko sodišče 15.25 Folklora iz Poljske 16.25 Mi ljudje 17.10 Nove dogodivščine s črno lepotico 17.35 Komisija za umore, nad. 18.00 Slike iz Švice 19.00 Danes 19.30 K stvari 20.00 Stari: Sin 21.00 IzLinza 22.25 Ulysses, angleški film 00.25 10 pred 10. RTL 2__ 17.05 Šerif Lobo 18.05 Game shovv 18.35 Glavni zdravnik 19.00 Poročila 19.05 Glavni zdravnik 20.00 Poročila 20.15 Poročevalska vročica 21.05 Wrestling 22.00 Skrupulozen boj za moč in milijone, akcij.film 23.40 Nori časi AVSTRIJA 1_ 15.05 Otroški program 17.10 Spored po željah 18.05 Me žene 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija 19.30 Čas v sliki 20.15 Če bi bil vsak dan nedelja, nemški film 21.50 Pogledi s strani 22.00 Dva. zabavna serija 22.50 Eden bo zanesljivo umrl, krim. SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS Nezaupnica predsedniku Predsednik IS g. Božič se je v "Našem času" dne 20.5.1993 s pismom "ODSTOP PREDSEDNIKA SO MOZIRJE" obrnil na občane, da bi s polresnicami, podtikanji in lažmi pridobil njihovo naklonjenost. Čeprav sem prepričan, da večina bralcev dovolj dobro razume Božičeve cilje tudi brez moje razlage, sem se za odgovor odločil predvsem zato, da pozabim na posledice njegovega predsednikovanja. Če je Božičevo pismo v stilu branjevke, bom jaz skušal biti bolj dosleden. Skupščina oziroma občinski poslanci smo imenovali in izvolili IS, zato smo dolžni nadzirati njegovo delo in po potrebi v celoti ali delno zamenjati njihove člane. Ker to velja tudi za predsednika IS, je g. Božič mnogo stvari počel mimo skupščine ali pa jo je z nepopolnimi informacijami izrabljal v prid svojih početij. Takšno ravnanje bomo lažje razumeli, če zanj poiščemo motive. Naj omenim le dva primera, katerim skupni imenovalec je: denar. V letu 1992 smo znotraj proračuna, katerega polnimo davkoplačevalci, zbirali denar za nova delovna mesta. Po predsednikovih obljubah naj bi na ta način odprli 1200 delovnih mest, Kasneje 600, po njegovem letošnjem ustnem poročilu pa naj bi s tem denarjem bilo odprtih 127 delovnih mest. Denar je razdeljeval IS (čitaj Božič). Nepo-jasneno ostaja (glede na tako različne številke): katere firme in za koliko delovnih mest so dobile denar, ali so tisti, katerim delovna mesta so se odprla na ta način, res predhodno bili na Zavodu za zaposlovanje, po kakšnih kriterijih se je denar delil, kdaj in koliko bo realno vrnjenega, s kakšno dinamiko seje denar delil, na katerih računih se je začasno do delitve obračal in prinašal obresti itd.? Ker so proračunska sredstva vendarle pod nekim nadzorom skupščine, je g. Božič ta denar, ki naj bi se vračal brž izločil v letu 1993 iz proračuna in ga (po njegovih informacijah) organiziral kot sklad, torej kot izvenproračunska sredstva. Vsak izvenproračunski sklad mora biti javno in po zakonodaji organiziran kot pravna oseba (z upravnim odborom), v tem skladu pa je Božič edina oseba; verjetno ne brez motiva. Da se g. Božič požvižga na zakonodajo in občinsko skupščino, pove tudi sledeči primer. Avtobusna postaja v Mozirju je profitna investicija, nosilec le investicije pa naj bi po Božičevi informaciji bilo JP Komunala. Če je to profitna investicija (poslovne prostore prodaja JP Komunala ali IS), potem sc ne more graditi z javnimi finančnimi sredstvi, zato tudi ne s sredstvi iz Sklada stavbnih zemljišč. Ker je investitor po zakonu dolžan pred začetkom gradnje plačali tudi komunalno urejeno zemljišče, je JP Komunala kot investitor dolžna za sredstva vplačati v Sklad, nikakor pa še nc more financirati z njegovimi sredstvi (15. - mio. SIT). Da nc bi zmanjkalo denarja za to investicijo, je g. Božič podstavil skupščini še sklepe o povišanju vrednosti točke za stavbna zemljišča (za lakšne predloge nima nikakršnih zakonskih pooblastil oziroma pravic). Če temu dodamo dejstvo, daje Božič kot predsednik IS hkrati tudi najvišji organ J P Komunale, dobi zadeva že prve obrise, popolnoma jasna pa bo v trenutku, ko bo prišlo do delitve Komunale in lastninjenja njenaga prof-itnega dela. Ker JP Komunala skozi opravljanje dejavnosti širšega družbenega pomena prejema tudi proračunska sredtva, bo do delitve prišlo v trenutku, ko bo opranega dovolj družbenega denara, s katerim v veliki meri upravlja g. Božič. Tudi tukaj torej ne manjka motiva. Posebno obravnavo bi zaslužiil tudi promet s stanovanji, ki jih pod vodstvom Božiča kupuje in prodaja IS. Krajevne skupnosti bodo tako ostale brez družbenih stanovanj (vendar s socialnimi problemi in brez denaija). Naj bo naštevanja dovolj. Edini for-malini kontrolor Božičevega početja je samo še skupščina, zato on deluje tako, da bi jo čimbolj onemogočil, svoje umazano perilo pa razobesil po plečih drugih s ciljem da preusmeri pozornost drugam. Exekutorstvo nad komunisti danes pripenja bivšim Demosovim strankam, čeprav je bil on tisti, ki je obljubljal revanšizem zaradi dvakratne izključitve iz partije, če pride na oblast kot predsednik IS. V zvezi z mojim stanovanjem je pozabil povedati, daje za ocenitev moje investicije v družbeno stanovanje on odredil in poslal sodnega cenilca. Vsekakor niti Božič niti IS nimata kvalifikacij, da bi lahko razsojala o vrednosti investicije. To pravico si pač jemlje protizakonito tako kot mnoge druge. Če bo g. Božiču in njegovim pomočnikom uspelo onemogočiti delovanje skupščine, bodo volilci na naslednjih volitvah resnično morali krepko razmisliti, komu zaupati glas za lokalno samoupravo. Gotovo pa si bodo zapomnili njega, saj ne dvomim, da do takrat ne bi vsem občanaom izstavil dovolj velikega računa. Franc Bastl Odgovor na pismo Franca Oblišarja, Slovenska lista SSKSSiSSSSSSSSSKSJSiSSBi 1. Točno je, da g. Oblišar ni član NSZS, pa tudi ne more biti, dokler velja status NSZS, ki določa, da ex funkcionarji drugih strank (funkcionarji na državni ravni stranke, kar g. Oblišar je) ne more postati član. Da bi g. Oblišar bil član NSZS nismo nikoli trdili. 2. Če je za gospoda Oblišarja operiranje z dejstvi-dokazi PREPIRANJE, potem... 3. G. Oblišar je pred novinarjem in pričami izjavil, da ni več član RZS, sedaj pa pravi, da je, zato čestitamo RZS, da je pridobila svojega člana in ideologa nazaj. 4. NSZS ni vpletala Slovenske liste v svoj program, da pa se razumemo g. Oblišar... SLOVENSKA LISTA je bila ustanovljena že oktobra 92, zato formalno in dejansko lahko razpolagamo s tem imenom pri NSZS kolikor hočemo, čeprav ste vi v naših neformalnih pogovorih to listo zamislili Vi - dejansko stanje pa je, da to ime lahko uporabljamo pri NSZS, ker je Slovenska lista del NSZS. 5. Menagerska žilica je moja zasebna stvar - kot je vaša zasebna stvar vaše ukvarjanje s "čudnimi" posli. 6. Ker je odgovor g. Oblišarja potoval tako dolgo bi g. Oblišarja zaprosil, da pove kdo mu je naročil to pisanje ali pa naj najprej spremeni vse izjave, ki jih je dajal o raznoraznih strankah in posameznikih. 7. Dogovarjanje z g. Jelinčičem je g. Oblišar vodil sam, rezultat je enak nič, kar paje tudi problem obeh gospodov. 8. Za konec pa naj izkoristim mojo žilico in sporočim javnosti in g. Oblišarju, da NSZS sprejemajo vse politične stranke za sogovornika, ki operira z argumenti, tako se lahko pogovarjamo z NSS, SKD, dajemo predloge za ustavne sodnike, ki jih predsednik sprejme!!! (Milan Kučan), TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVfOTEHNIKACEUE Bežigrajska ulica 13, 6300 CELJE PRODAJA VOZIL RENAULT, CITROEN IN ŠKODA t NOVOST NA TRŽIŠČU: CITROEN XANTIA • RENAULT CLIO - SLOVENJSKI EVROPSKI AVTO - ZA LAŽJO ODLOČITEV PRI NAKUPU VAM PONUJAMO MOŽNOST PREIZKUSNE VOŽNJE S TESTNIM VOZILOM CLIO • MOŽNOST NAKUPA STARO ZA • ZA VSA VOZILA POOBLAŠČEN N0V0 SERVIS IN ORIGINALNI • MOŽNOST NAKUPA NA NADOMESTNI DELI KREDIT -1 DO 3 LETA • VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV TEL: 063/37 -131, 38 - 845, 38-511 sprožimo ustavni spor (in ga ustavno sodišče sprejme), zbiramo podpise (zbranih 30000 od 40000 potrebnih) za referendum (ki ga seveda še niti ena stranka ni podprla uradno) in ne nazadnje pošljemo odgovor g. Oblišarju v Naš čas in na domači naslov in tako ne zasadimo noža v hrbet, ampak dajemo možnost za takojšen odgovor na odgovor. In nenazadnje delamo v skladu z zakoni in ustavo, pa čeprav pade na sestankih tudi kakšna trda beseda, vsekakor pa se ne bavimo z diskred-itacijo kar tako. V svojem in v imenu stranke Matjaž Gerlanc - generalni tajnik NSZS - Nacional socialne zveze Slovenije P.S.: (malce daljši, ker ga piše prepirljivec) z. g. Jelinčičem se nisva nič prepirala, kar bi vam moralo biti znano, z. g. Staničem (SNS-SPS) pa sem imel sam pogovore, prepira ni bilo, le očitek, ker je g. Stanič že januarja 93 podprl naše zbiranje podpisov za referendum, februarja 93, pa je g. Lap (SNS-SPS; definitivno in javno, kot prej g. Stanič) to zavrnil, zato sem g. Staniča povprašal zakaj tega ne podpre,- če to podpira kar nekaj odborov in članov SNS-SPS. Odgovora ni, je pa dogajanje v SNS-SPS dovolj zgovorno, saj kar lepo razpada. Morda pa so vaše izjave, ki ste jih "delili" med vsemi, da so Staničeve le odpadniki...pripomogle k nerealizaci-ji soorganiziranja vaše Slovenske liste. Dajem pa vam predlog: organiziral se je SNSLB (Slovenska nacional socialno liberalni blok), morda je vaše mesto med njimi. Toda pazite!, tam so tudi prepirljivci in odpadniki (Stanič, Lap, Gros, Golja, Prešem...). Pa uspešno delovanje v vaši novi, pardon stari, stranki - RZS. Nacional socialna zveza Slovenije Zal moram povdariti, da gospoda GERLANCA nikoli prej, ko je bilo še nevarno ( vsled še uradno vladajočih jugoslovanarjev in nevarnosti s strani Neslovencev ), nisem opazil, da bi kjerkoli izražal slovenska stališča. Nisem ga videl niti na ustanovnem zboru njegove bivše stranke SNS (Slovenska nacionalna stranka ) v Velenju. Spomnim pa se, da je na ustanovnem zboru svoje stranke NSZS izjavil, daje podal kazensko ovadbo zoper člane SNS (takrat še enotne ), ki naj bi ga fizično napadli. To in pa dejstvo, da se dogovaija o sodelovanju s SKD ter da ga podpira gospod Milan KUČAN in SDSS ( njen predsednik naj bi bil častni član NSZS) nam jasno govori, da gospod GERLANC le ni tak Slovenec kot se dela in poskuša dokazati. Se o predlogu za moje delovanje v SNSLB. Čim ste mi to vi predlagali, je zanesljivo to tisto pravo. Žal pa vas moram takoj razočarati. Sam sem kot polnomočno pooblaščen predstavnik RZS sodeloval v ustanavljanju tega bloka strank. Že samo ime Nacionalno-lib-eralni blok je zelo kontraverzno. Liberalizem je danes pripeljal Nemčijo do tega stanja terorizma. Poudaril bi še samo nacionalno stališče RZS, ki je v tem združevanju bilo najspornejše. Samo to, da so mojo pobudo o proslavi zgodovinske zmage nad turki pri Sisku po dolgem prepričevanju komaj sprejeli, je eden izmed najmanjših razlogov za sodelovanje v SNSLB. Žal je bil za predloge RZS dovzeten le gospod Vitomir GROS, kar paje bilo premalo. Kaj in v kakšni obliki smo republikanci predlagali oziroma zahtevali pa ne bom pisal, saj ste znani po tem, da hitro povzamete in si to lastite. Na koncu je to še najmanj pomembno, saj gre za dobrobit slovenskega naroda, mar ne ? S tem pismom bi želel končati vse nadaljne polemike. Franc Oblišar Odgovor II Ne bi odgovarjal na odgovor, ker s tem izgubljamo vsi. V Slovenski listi sem deloval zasebno. Vse kar sem ali nisem izjavil je povsem moja zasebna stvar. Da sem se odločil za pisanje v Naš čas je posledica večkratnih opozoril, naj v okviru Slovenske liste mojega imena gospod GERLANC brez mojega pristanka v medijih ne uporablja. Zdi se mi ključno in posebej težko za gospoda GERLANCA ( NSZS ), da ga nihče ( razen levice in vladajočih struktur) ne priznava. Članom NSZS in vsem ostalim bi verjetno bilo bolje, da je gospod GERLANC ostal pri organiziranju koncertov Šerifa Konjeviča in Esme Redipove , kot pa da s 50 let starimi udbaškimi metodami slepi sebe in dela škodo Slovencem ter ljudem, ki ga sprejmejo za sebi enakega - narodno zavednega. Odgovor III Na dopis z dne 03.06.1993 s strani Nacional socialne zveze Slovenije, ki ga je podpisal gospod Matjaž GERLANC, dajemo naslednjo izjavo: Republikanske zveze Slovenije ni ustanovil noben velenjski srbski loby, kar je stranka s svojim delovanjem v dobrobit slovenskega naroda tudi dokazala. Na naslednjo provokacijo, kjer govorite, NSZS oziroma gospod GERLANC, o svoji oboroženi podružnici NSZS; SNS ( Skupnost nacionalistov Slovenije ) pa toliko : vemo, daje bila NSZS ustanovljena da dela zdraho in razdor v desno narodnjaških gibanjih. RZS se nikoli ni umikala in je vedno trdno in odločno stala za svojimi stališči. Tako smo podprli zbiranje podpisov za razveljavitev Zakona o državljanstvu že na ustanov- DEL CAS: vsak dan od 7. do 18., soboto od 7. do 13. ure AVTO Mastnak Partizanska 7, Velenje, C 855 380 UGODNA PONUDBA: TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI - obnovljeni avtoplašči, ter avtoplašči GOOD YEAR - nihalne roke za program Zastava 1200 SIT - lamele za program Zastava 2300 SIT - potisne plošče za program Zastava 3200 SIT - komplet zavornih ploščic 990 SIT STORITVE - računalniška nastavitev preme - vulkanizerstvo - priprava avtomobilov za tehnični pregled - rent - a - car Možnost obročnega odplačevanja na 2 ali 3 čeke brez obresti. Med popravilom ali nakupom se lahko okrepčate v lepo urejenem bistroju TR0PICA, kjer vas bodo prijazno postregli. VLJUDNO VABUENI! nem zboru NSZS in je naša delegacija ( Darko ZUPAN, Vito POGOREVC, Franc OBLIŠAR ) pred vsemi javno to pobudo tudi podpisala. Žal pa nam do danes gospod GERLANC ni odgovoril na vprašanje, kije bilo takrat zastavljeno, ali je levičar. Ta molk in nadaljne delovanje NSZS ( gospoda GERLANCA) pa to potrjuje. O članstvu gospoda Eranca OBLIŠARJA nismo nikoli razpravljali. Je eden ustanoviteljev RZS in član predsedstva RZS. Gospod Franc OBLIŠAR je z vsemi pooblastili zastopal RZS v ustanavljanju SNSLB ( Slovenski nacionalno socialni liberalni blok ). V ustanavljanju Slovenske liste je deloval zasebno. S tem bi končali. RZS nikoli ni vodila medijskih polemik, ampak seje s svojim bojem in prizadevanjem za resnico dokazala. To, na kar je RZS ves čas opozarjala in pa sedanje razkrivanje afer kaže, da smo imeli prav. V kolikor se člani NSZS borijo za dobrobit slovenskega naroda, jim želimo čim več uspeha. Za predsedstvo RZS, Darko Zupan Podtalnica iz Pake -naš vodovod ®13S8&8eSSSS!-S3SS!S8»! V zvezi s člankom v tedniku Naš čas dne 13.5. "Podtalnica iz Pake - naš vodovod", se čutimo dolžni podati naslednje sporočilo: Vodovodni sistem, Šmartno ob Paki, ki oskrbuje z vodo 8 okoliških naselij, med drugim tudi naselje Gorenje, se napaja iz vodnjaka v Šmartnem ob Paki in v Rečici. Po geoloških raziskavah, ki jih je opravil Geološki zavod Ljubljana se noben od vodnjakov ne napaja iz vodotoka reke Pake kot to zatrjuje ga. Marinka Obu, pač je tudi v primerih visokih voda Pake, Paka poplavila črpališče, vendar je voda v vodnjaku bila znatno nižja in čista. Dezinfekcija vode se izvaja v črpališču Rečica s plinskim klorom v preventivne namene, vendar v kon-centarcijah, ki so na spodnjih mejah območja dovoljenih koncentracij (o, I -0,2 mg/l). Kontrola kvalitete vode se tedensko vrši v Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju (oddelek sanitarne kemije in mikrobiologije), kije pooblaščen za opravljanje preiskav vzorcev pitne vode, ki smo jih tudi zakonsko dolžni opravljati. Enkrat letno izvedemo tudi razširjeno analizo pitne vode, ki jo opravlja Zdravstveno raziskovalni zavod v Mariboru, kateri rezultati pa so podobni kot v Celju z zaključkom, daje voda primerna za pitje. Kvaliteta oziroma rezultati preiskav pitne vode so pod neposrednim nadzorstvom republiškega oziroma občinskega sanitarnega inšpektorja. Le-ta bi v primeru kakršnega koli suma o oporečnosti pitne vode utemeljene s preiskavami izdal odložbo o prekinitvi dobave pitne vode. Do tega na srečo ni prišlo še nikoli, saj je glede na obseg in rezultate dosedanjih preiskav voda iz teh dveh virov primerna za pitje, (kar je razvidno iz priloženih analiz). Tako so obtožbe ga. Marinke Obu o onesnaženosti pitne vode in o povezavah z raznimi bolezni neutemeljene in zavajajo širšo javnost. Poudarili bi, da smo kot Komunalno podjetje zakonsko odgovorni za distribucijo pitne vode v okviru zakonskih določil in da le-to v skladu z vsemi zakoni in predpisi tudi izvajamo. Vodja PE - VODOVOD: Milan Ramšak, Direktor: Jože Melanšek Skale 82 a pri Velenju Tel.: 893-701 Po izredno ugodnih cenah vzdržujemo in nudimo vsa eiektroinstalacijska dela v stanovanjskih hišah, delavnicah in poslovnih prostorih. Elektroinstalacije vam opravimo z vašim ali našim materialom. Zahtevajte predračun in videli boste, da smo najcenejši! Elektro instalacije Ariič, pravi naslov za zaupanje! Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in sklopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PAVČNIK, Zg. Hudinja 46. tel./faks ( 063 ) 33 - 710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. Kot novost pa smo uvedli brezplačno montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. SREČNO VOŽNJO -FERODA CELJE ! VEL DEŽURSTVA ObanaVdenje Zdravniki: Četrtek, 10. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Grošelj in dr. Rus Petek, 11. junija - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 12. junija in nedeljo, 13. junija - dr.O.Renko, dr. Friškovec, dr. Pirtovšek Ponedeljek, 14. junija - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Bola, nočni dr. Urbane in dr. Lazar Zobozdravstvo: Soboto, 12. junija in nedeljo, 13. junija-dr. Ranko Ba- kulič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 11. junija do 18. junija - Rok Pečnik, dr.vet.med, Veterinarska postaja v Šoštanju, tel.: 881-322. Občina M oziije Veterinarska postaja v Mozirju: Do 13. junija - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Problem je vaš, rešitev je naša Vsako sredo ob osmih zjutraj lahko poslušate na frekvencah 88,9 in 107,8 MHz Radia Velenje oddajo Problem je vaš, rešitev je naša. V tej oddaji, ki je naletela med poslušalci na veliko zanimanja, skušamo razrešiti vaše probleme neposredno po telefonu. Takoj po tistem, ko nas pokličete, vrtimo telefonske številke in skušamo pridobiti odgovore, ki vas zanimajo, seveda neposredno v "eter". Prepričani smo, da smo že doslej pomagali pri razrešitvi mnogih težav in da bo naša oddaja tudi v prihodnje pomagala tistim, ki si sami ne morete pomagati. To nam zagotavlja tudi voditeljica oddaje Milena Krstič Planine, kije pri iskanju odgovorov neizprosna. Vprašanja, ki vas tarejo lahko postavljate neposredno po telefonu 063 851 044 ali 855 963. Lahko pa nam tudi pišete na uredništvo radia, Foitova 10, Velenje. H (mz, foto vos j Voditeljica oddaje Milena Krstič Planine GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Milan Vodovnčnik, Paka pri Velenju št. 43 in Irena Napotnik, Paka pri Velenju št. 43; Janez Sevšek, Velenje, Jenkova c.št. 41 in Anita Šumljak, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja št. 2; Andrej Mohorič, Solkan, Cesta IX. korpusa št. 81 in Andreja Pungartnik, Velenje, Efenkova c.št. 2; Bojan Lu-kek, Velenje, Šalek št. 89 in Jana Hudournik, Velenje, Efenkova c.št. 54; Jurij Koželnik, Florjan št. 147 in Simona Berložnik, Florjan št. 187. Smrti: Jožef Škrbot, roj. 1923, Šoštanj, Tovarniška pot št. 12; Jožefa Pohar, roj. 1916, Šmartno ob Paki št. 107; Silvester Tamše, roj. 1927, Šoštanj, Trg svobode št. 7; Jožef Vodeb, roj. 1927, Gorica pri Slivnici št. 59/a. Občina Žalec (88 88 88 88 88 88888 88 88 38 88 88 88 88 88 88 88 888383388» Poroke: Viljem Turnšek, Podvin pri Polzeli in Nevenka Skomšek, Podvin pri Polzeli. Smrti: Anton Farčnik, star 54 let, inv.upok., Stopnik št. 30; Franc Plaskan, star 50 let, upokojenec, Sp.Roje št. 10; Anton Jančič, star 62 let, upokojenec, Šentrupert št. 41; Franc Antloga, star 80 let, upokojenec, Žalec Tomšičeva 17. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 10.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, ll.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDELJEK, 14.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkaijem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. Občina Velenje Sekretar za javne gospodarske zadeve LISTA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM - po javnem razpisu z dne 29.10.1992 1. 2. 3. 4. 5. 066 PAVIČ DRAGAN VELENJE,KARDELJEV TRG 9 003 370 132 DEDIČ AJRUDI 003 200 001 LADAN IVKA ŠKALE 62 002 660 067 SOVIČ NATAŠA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 7 A 003 370 133 AJAZAJ ASAN VELENJE,LJUBLJANSKA CESTA 2 004 190 002 ROŽIČ JASMINA VELENJE,KOROŠKA CESTA 13 C 002 510 068 ZARIF0VIČ SAŠA VELENJE,STANTETOVA ULICA 10 003 370 134 SMAJIČ ZIRAJETA ŠOŠTANJ.TEKAVČEVA CESTA 4 004 190 003 VERB0TEN MIHAELA VELENJE,ŠALEK 93 004 480 069 BERBIČ MUJO VELENJE,JENKOVA CESTA 14 005 370 135 KRIŽ SILVA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 15 002 190 004 ŠTRAMCAR SONJA PAKA PRI VELENJU 73 B 003 480 070 GAL0F ZV0NK0 VELENJE,KOROŠKA CESTA 44 002 370 136 RAČIČ PAVLA HELENA VELENJE,ŠMARSKA CESTA 10 004 190 005 KOZLEVČAR BETKA LAZE 51 003 470 071 TRUPEJ RENATA VELENJE,TOMŠIČEVA CESTA 47 003 360 137 STENIČNIK L. 0TMAN VELENJE,ŠERCERJEVA C 001 190 006 BRČINA IVO VELENJE,UL.JANKA VRABIČA 30 003 470 072 B0ŠK0VIČ JASMINKA VELENJE,ŠALEK 90 001 360 138 TEPEŠ M. MAGDALENA VELENJE,C.FRANTIŠKA FOITA 8 001 190 007 ESKIČ SENIJA VELENJE,JENKOVA CESTA 16 003 470 073 MRKONJIČ VIKTOR VELENJE,UL.JANKA VRABIČA 10 004 350 139 JELENKO ALOJZ VELENJE.ŠALEŠKA CESTA 18 B 005 180 008 F0RSTNER IRENA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 7 002 470 074 LELIČ KADIRE VELENJE,POKOPALIŠKA CESTA 7 003 350 140 BERIŠA SONJA VELENJE,ŠALEK 91 004 180 009 TANJIČ MUHAMED VELENJE,STARI TRG 27 004 460 075 RATNIK ANDREJA VELENJE,TOMŠIČEVA CESTA 51 002 350 141 ČAMER MAKS VELENJE,KOROŠKA CESTA 8 C 004 180 010 BARANJA ZDENKA VELENJE,ŠALEK 86 003 450 076 PRERAD0VIČ JASMINA VELENJE,C.FRANTIŠKA FOITA 2 002 350 142 KAMENIK PAVEL ŠOŠTANJ,PRIMORSKA CESTA 3 004 180 011 ČIRIČ NADA VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 1 004 450 077 TANŠEK MILENA VELENJE,JENKOVA CESTA 17 003 350 143 ZEČEVIČ ILIJA VELENJE,JENKOVA CESTA 17 004 180 012 T0PIČ MILAN VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 1 003 450 078 BELEC KAREL VELENJE,BRAČIČEVA CESTA 2 003 350 144 MAT0VIČ JANJA VELENJE,KIDRIČEVA CESTA 55 004 180 013 GORAŠIČ KSENJA ŠKALE 80 A 003 450 079 IMŠIROVIČ HALIMA ŠOŠTANJ,TEKAVČEVA CESTA 2 002 340 145 ISLAMAGIČ ZUHDIJA VELENJE.CESTA TALCEV 34 004 170 014 RANČNIK JOŽE VELENJE,KOROŠKA CESTA 14 003 450 080 IBRAHIMOVIČ AHM0 VELENJE,STANTETOVA ULICA 5 004 330 146 ŠTEFANIČ BORISLAVA VELENJE,KOROŠKA CESTA 2 004 170 015 BURZIČ MUHAMED VELENJE,UL.JANKA VRABIČA 10 A 003 450 081 K0KIČ NIHAD VELENJE.ZIDANŠKOVA CESTA 9 003 330 147 KARIČ SLAVICA ŠMARTNO OB PAKI 13 003 170 016 HERLAH CECILIJA GABERKE 244 002 450 082 PART MIRAN ŠKALE 164 003 330 148 ŽEPINIČ RADMILA VELENJE,STARI TRG 18 001 170 017 LAKIČ MARICA ŠOŠTANJ.GORIŠKA CESTA 13 003 440 083 HUDOURNIK MARJAN VELENJE,JENKOVA CESTA 6 003 330 149 STANIČ MIRJANA Š0Š..TRG BRATOV MRAVLJAKOV 15 004 170 018 PRANJIČ DRAGO VELENJE,STARI TRG 27 004 440 084 KUSUR ENISA VELENJE,KARDELJ EV TRG 3 002 330 150 KEPE MARJANA VELENJE.PREŠERNOVA CESTA 16 003 160 019 LEBAR DRAGICA ŠOŠTANJ,TRG SVOBODE 3 002 440 085 LAKIČ DESA VELENJE,ŠERCERJEVA CESTA 13 003 330 151 TRAP BRANKA VELENJE,STANTETOVA ULICA 10 003 160 020 PRANJIČ IVO VELENJE,ZIDANŠKOVA CESTA 2 004 430 086 NINIČ T0MISLAV Š0ŠTANJ.TRG SVOBODE 4 003 330 152 HRANJEC NADA VELENJE,KIDRIČEVA CESTA 17 003 160 021 PLANINC IRENA VELENJE,JENKOVA CESTA 17 002 430 087 VINOJČIČ MARKO VELENJE,GORIŠKA CESTA 47 003 330 153 BOŽIČ GROZDA HRAST0VEC 1 004 150 022 VRATANAR ANGELA VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 17 002 430 088 T0RI ROMAN VELENJE,KARDELJEV TRG 9 001 330 154 LINIČ MERSADA VEL.,C.BORISA KRAIGHERJA 6 B 004 140 023 AHMIČ NIVET VELENJE,UL.FRANCA SOKLIČA 3 003 430 089 P0LC ROBERT VELENJE,C.FRANTIŠKA FOITA 4 003 310 155 TALAJIČ KATA VELENJE.PREŠERNOVA CESTA 9 A 004 140 024 PENAVA MARKO VELENJE,ŠMARSKA CESTA 3 004 420 090 BURSAČ SLAVKO ŠKALE 60 004 310 156 HERIČ DŽEMILA ŠOŠTANJ,C.HER0JA ŠERCERJA 2 004 140 025 G0RŠEK MONIKA TOPOLŠICA 3 003 410 091 IBRALIČ HATIDŽA ŠOŠTANJ,PRIMORSKA CESTA 1 003 310 157 LAMPRET MARTA VELENJE,GORIŠKA CESTA 49 004 140 026 LIHTENEKER SLAVICA VELENJE,ŠLANDROVA CESTA 14 003 410 092 L0VRIČ NIK0LA VELENJE,STARI TRG 26 004 310 158 MALIČEVIČ RUŽICA ŠOŠTANJ.TEKAVČEVA CESTA 3 003 140 027 0MER0VIČ FATIMA VELENJE,RUDARSKA CESTA 2 B 003 410 093 PEČNIK SUZANA Š0ŠTANJ,CANKARJEVA CESTA 5 003 310 159 PLETERSKI VLADIMIRA VELENJE.KOŽELJSKEGA ULICA 7 002 140 028 BOŽIČ NEDELJK0 KAVČE 37 003 410 094 GERLANC KLAVDIJA VELENJE,TOMŠIČEVA CESTA 17 003 310 160 GAVRIČ VUKADIN VELENJE.LILIJSKA ULICA 1 003 130 029 Z0RK0 NATALIJA VELENJE,SUBOTIŠKA CESTA 15 002 410 095 TUPKOVIČ OSMAN VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 15 003 310 161 GLASENČNIK ŠTEFAN VELENJE,ŠALEK 89 005 120 030 ČOSIČ MARICA VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 3 002 410 096 HUDOBREZNIK SREČKO VELENJE,ZIDANŠKOVA CESTA 6 003 310 162 HUREMOVIČ ASIM VELENJE.PREŠERNOVA CESTA 9 A 004 120 031 JUR0VIČ BOŽIČA VELENJE,PREŠERNOVA CESTA 7 A 002 410 097 LAMEŠIČ G0RDANA ŠOŠTANJ,AŠKERČEVA CESTA 3 B 002 310 163 ŠAHINOVIČ FATMA Š0Š..TRG BRATOV MRAVLJAKOV 7 004 120 032 PALIR BRIGITA VELENJE,KIDRIČEVA CESTA 51 002 410 098 LUGAR SUZANA VELENJE.KOŽELJSKEGA ULICA 5 003 310 164 FIDEJ ERIKA ŠMARTNO OB PAKI 84 002 120 033 P0DHRAŠKI MAGDA VELENJE,JENKOVA CESTA 11 002 410 099 MARIJAN NADA VELENJE,JENKOVA CESTA 33 002 310 165 KLADNIK MARTA VELENJE,ŠERCERJEVA CESTA 15 002 120 034 P0DL0GAR VANJA VELENJE,JENKOVA CESTA 19 002 410 100 MIKAČ ŽIVK0 LAZE 26 003 310 166 PUC VIKTORIJA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 3 002 120 035 PR0ŠIČ DUŠAN VELENJE,ŠALEŠKA CESTA 19 003 410 101 DJULKIČ NISVETA VELENJE,KARDELJEV TRG 7 001 310 167 GRUJIČ MILENA VELENJE,TOMŠIČEVA CESTA 4 003 120 036 VENGUST BRANKA VELENJE,JENKOVA CESTA 15 002 410 102 JEVŠNIK ANDREJ VELENJE,ŠALEK 84 001 310 168 PETROV GINA VELENJE,GORIŠKA CESTA 42 002 100 037 AVDIJA IZET ŠOŠTANJ.KAJUHOVA CESTA 11 003 400 103 ZULIČ HAJRIJA VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 11 001 310 169 MURATOVIČ AMIR ŠMARTNO OB PAKI 80 002 100 038 GAJIČ SONJA ŠOŠTANJ,LEVSTIKOVA CESTA 13 004 390 104 RADIV0JEVIČ LJUBICA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 12 004 300 170 PLESEC STANISLAVA VELENJE,TOMŠIČEVA CESTA 33 003 100 039 SMAJILOVIČ ŠTEFIKA KERSNIKOVA 1 004 390 105 SULEJMANOVIČ ZIJAD VELENJE.KOŽELJSKEGA ULICA 7 004 290 171 DEDIČ MIRSAD Š0Š..TRG BRATOV MRAVLJAKOV 11 003 090 040 ARNAUT0VIČ JASMIN VELENJE,KARDELJEV TRG 1 004 390 106 BARČIČ REMZUDIN ŠOŠTANJ,CESTA TALCEV 15 003 280 172 FILANOVIČ ZLATKA VELENJE,ŠALEK 89 004 080 041 BABIC ŽARKO VELENJE,KARDELJEV TRG 9 004 390 107 GLAVAŠ JELENA VELENJE,PREŠERNOVA CESTA 12 003 270 173 KOŠTIČ ŠAHA VELENJE,JENKOVA CESTA 17 002 080 042 IBRAHIMOVIČ ALIJA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 13 004 390 108 KRAMBERGER SMILJAN VELENJE.KOŽELJSKEGA ULICA 4 003 270 174 ANIČ RAD0JKA VELENJE,TOMŠIČEVA CESTA 39 003 060 043 NOVAK ZDENKA VELENJE,ŠERCERJEVA CESTA 11 004 390 109 MUSIČ FERID VELENJE,CESTA TALCEV 34 003 270 175 DJULKIČ HASIB ŠOŠTANJ,CESTA TALCEV 15 003 060 044 B0ŠK0VIČ VLAJKO VELENJE,ŠALEŠKA CESTA 16 003 390 110 AUBEGOVIČ DUŠANKA VELENJE,ŠALEŠKA CESTA 2 B 003 270 176 J0LDIČ SABIRA ŠOŠTANJ,PREŠERNOV TRG 12 002 060 045 T0PIČ NOVAK VELENJE,KERSNIKOVA CESTA 1 003 390 111 ČANDIČ AJIŠA VEL.,UL.P0H0RSK,BATALJ0NA 4 002 270 177 0ST0JIČ DUŠANKA VELENJE,JENKOVA CESTA 19 002 060 046 BEGANOVIČ MERSIJA VEL.,UL.POHORSK.BATALJONA 9 002 390 112 NAMLIČ MILENK0 VELENJE,ŠMARSKA CESTA 1 003 250 178 POTOČNIK BOJANA VELENJE,ŠALEK 93 003 020 047 ŠIMIČ ŽELJK0 ŠMARTNO OB PAKI 13 004 380 113 HAMIDOVIČ HAJRIJA VELENJE,KIDRIČEVA CESTA 55 003 250 048 DELIČ SLAVIŠA VELENJE,UL.JANKA VRABIČA 8 A 003 380 114 DJED0VIČ ELMA VELENJE,ZIDANŠKOVA CESTA 1 001 250 Legenda: 049 VIDEMŠEK MARIJA ŠOŠTANJ,KAJUHOVA CESTA 12 003 380 115 RISTIČ MILKA VELENJE,ŽAR0VA CESTA 12 003 250 1. zaporedna št. oziroma vrstni red prosilca 050 VINOJČIČ IVO VELENJE,UL.JANKA VRABIČA 8 A 003 380 116 RADULOVIČ RANKO ŠOŠTANJ,TRG SVOBODE 3 004 240 2. priimek in ime 051 KANCIČ HIDAJETA EL.,UL.POHORSK.BATALJONA 4 002 380 117 MRKONJIČ NIK0 ŠMARTNO OB PAKI 13 004 230 3. naslov stanovanja 052 Č0KARA MLADEN KAVČE 16 D 004 370 118 BERUNGER MAJDA VELENJE,GORIŠKA CESTA 39 002 230 4. število družinskih članov 053 KNEŽEVIČ JUDITA VELENJE,ŠERCERJEVA CESTA 20 004 370 119 RAHMANOVIČ SENAD KAVČE 26 B 004 220 5. število doseženih toCk 054 OSMANČEVIČ SAKIBA VELENJE,C.FRANTIŠKA FOITA 2 004 370 120 DURAKOVIČ SAFETA VELENJE,ŠALEŠKA CESTA 2 D 003 220 055 HODŽIČ TATJANA VELENJE,ŠLANDROVA CESTA 30 003 370 121 KALABIČ EHLIMANA VELENJE,PREŠERNOVA CESTA 9 A 003 220 OPOMBE: 056 KOTNIK IVANKA VELENJE,GORIŠKA CESTA 49 002 370 122 SAVIČ PERA VELENJE.ŠALEŠKA CESTA 19 004 220 1. Za vse udeležence razpisa, ki so dosegli enako število ločk, je pri sestavi prioritetne li- 057 RAZGOR BOJAN VELENJE,ČUFARJEVA CESTA 2 003 370 123 ŠIMIČ LUCA VELENJE,ŠALEŠKA CESTA 2 A 003 220 ste upoštevana prednost družin, kot je določeno v 2. odstavku 102. člena Stanovanjskega 058 SLUGA VALERIJA VELENJE,JENKOVA CESTA 15 003 370 124 SARADEN FERID ŠOŠTANJ,CESTA TALCEV 15 003 210 zakona (Uradni list RS, št. 18/91). 059 ŠKOFLEK SONJA VELENJE,KAJUHOVA CESTA 10 003 370 125 BRK0VIČ DEVAD ŠOŠTANJ,KOROŠKA CESTA 21 003 210 2. 0 dokončnosti liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem, bo po pritožbenem roku 060 ŠTERK IRENA VELENJE,LJUBLJANSKA CESTA 51 003 370 126 LUKANC DARINKA TOPOLŠICA 147 003 210 odločil Izvršni svet SO Velenje. 061 ČAVLOVIČ LUCIJA VELENJE,STANTETOVA ULICA 28 003 370 127 BARIČ SMILJANA VELENJE.KOŽELJSKEGA ULICA 7 001 210 3. Upravni organ bo pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnih stanovanj v najem preveril, če 062 ČOVIC DRAGANA VELENJE,KARDELJEV TRG 1 003 370 128 ŠTRUC DARJA VELENJE,ŠERCERJEVA CESTA 17 002 210 udeležen razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v 063 ČOSIČ ANTO VELENJE,KARDELJEV TRG 3 003 370 129 LUGAR MAJDA VELENJE.KOŽELJSKEGA ULICA 7 004 200 najem. 064 GORŠEK LIDIJA VELENJE,ČUFARJEVA CESTA 3 002 370 130 VRBEC JOŽICA ŠOŠTANJ,CESTA TALCEV 4 003 200 Občina Velenje, Sekretariat za JGZ 065 HERBST TEREZIJA VELENJE TOMŠIČEVA CESTA 1 002 370 131 PETROVIČ IVANKA VELENJE.RUDARSKA CESTA 2 A 004 200 Sekretar: Tone Brodnik, ing. varstva V trgovinah ERA za vas: - steklene prizme rjave kom. ■bled -plošče 2000 x 500 x 27 kom. - pocinkano pletivo 1 m -1.5 m nt ■K cevi 075/1000 kom. ■ silikatni ceplenec 3 cm kom. 221.60 Sit - vrtne garniture (miza, dve klopi) 2.064.20 Sit - lestev "AL"5 klinov 98.63 Sit - kopalniška kad 160 cm "ADRIA" 151.65 Sit - keramične ploščice - keramix 44.64 Sit - betonsko železo 012 nt kg 20.364.30 Sit 3.753.20 Sit 17.666.80 Sit 802.89 Sit 43.46 Sit k ER AJ CENE SO MALOPRODAJNE Z GOTOVINSKIM POPUSTOM Gradbeni material tel.: (063) 853-448 ERA OKNA TERMOBAND-GLIN 80x60 60x90 120x 120 100x120 100x140 120x140 140x 140 8.385.30 Sit 8.997.50 Sit 14.714.70 Sit 13.640.55 Sit 15.546.30 Sit 17..38175 Sit 19.357.80 Sit BALKONSKA VRATA 80 x 220 18.595.50 Sit MIVKA V VREČAH 50 kg 295.00 Sit SIPOREX 5 cm m3 8.91100 Sit 7.5-15 cm m3 8.405.00 Sit VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM! Železnina Šoštanj, tel. 063 881-264 mali OGLASI MEŠALEC ZA BETON PRODAM za 300 dem/sit. B 885-167. DVE KOZI stari 7 tednov za zakol ali nadaljno rejo prodam. 8 854-440 zvečer. PLEMENSKO TELICO, BREJO, sivo-rnjave barve, prodam. Stanislav Glinšek, Arnače 31, Velenje. KINTA KUNTE in Jugo 45, letnik 1989, registriran do 14.4.1994 ugodno prodam. 8 858-265. STAREJŠI PRALNI STROJ prodam po zelo ugodni ceni. 8 852-676 v soboto. TIM DILP.ING RAC. INŠTRUIRA MATEMATIKO. Strižem živo mejo. S 857-257. VAMAHA KX-130, ENOJNI KASETOFON PRODAM. S 852-731. NOV APARAT VAREX GORENJE, kad 120 cm, dva umivalnika ter wc školjko ugodno prodam. Cesta na Vrtače 3, Velenje. ZA KEMPIRANJE OPREMO s šotorom prodam. 8 854-013. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo 13.6. ob 9. uri pro- dajala kokoši, mlade, stare 6 mesecev, nesnice, rujave, pasme Hisx, cepljene tudi proti kokošji kugi v Šaleku pri Stropniku. (Od 9. do 9.30). Na voljo bodo tudi graha-ste stare 3 mesece. S 0602-61-202. MAZDO 323 LX HB, 1300ccm, siva metalik, 2,5 let stara, drugi avto v družini, prodam za 15.700 dem. 8 858-052 popoldan, zvečer. OTROŠKI VOZIČEK ROKI, povijalno mizo, stajico, hojco in stolček Chic-co prodam, a 856-837. PREPROGO 4 X 4 m, rujavo sive barve in pletilni stroj Tojota, prodam. a 852-386. 400 LITRSKI HRASTOV SOD PRODAM. Lokovica 16, Šoštanj. 16 MESECEV STARO TELICO, primerno za takojšnjo osemenitev prodam, ali zamenjamza od 90 do 100 kg težko telico. a 892-063. VIDEO KAMERO VHS HITACHI, komplet z accu. in kovčkom prodam za 1100 dem. a 851-954 zvečer. KAVČ NA NOVO TAPECIRAN, prodam za 15.000 sit. a 850-201. PREKLIUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica-Gorenje, št. 29881, Ostrički. NAJAMEM STANOVANJE. 8 856-378. GOLF DIZEL 84/11 garažiran, prodam za 5500 dem. a 881-232 zvečer. V GABERKAH PRODAM ALI DAM V NAJEM hišo z gostinskim lokalom. 8 893-140. PARCELO ZA VIKEND HIŠICO in vrt poceni prodam. 8 858-502 zvečer. ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO GASILCEM ŠENTILJA IN VELENJA, da so ob požaru drvarnice obvarovali sosedovo in našo hišo. FRANC IN MALČKA JELEN. POSOJAMO ZNESKE DO 2000 DEM. Garancija čeki. 8 855-380. HONORARNO DELO Z MOŽNOSTJO REDNE ZAPOSLITVE nudimo komunikativnim osebam. 8 vsak delovnik med 8. in 13. uro 851-671. KOKOŠI NESNICE stare 10 mesecev za zakol ali nadaljno rejo prodamo 11. in 12. 6.1993. Zverk, Letuš 42 a. IŠČEMO PREVOZNIKA Z AVTOMOBILOM TAM 75T5-Bali TAM 90 T50 s komoro in regali za prevoz kruha. 8 853-370, 855-711, 856-936 od 6. do 13. ure. POSLOVNO TAJNICO potrebujemo »komunikativna, samostojna, z znanjem angleščine, za julij in avgust. Smo računalniško podjetje. Možnost stalne zaposlitve. Tel. 854-476,852-376 do 15.00. AVTOKNE~ ± Stane -RENAULT Marjeta Knez PONUDBA RABLJENIH VOZIL: informacije: tel: 063/856-922 -R4letnik90 cca 450.000SIT ali0602/44-027 -FIATPANDA cca 450.000 SIT Del. čas: - FIAT 126 P 89 cca 170.000 EIT vsak dan od 7. do 15. ure Prišel je čas in z njim tvoje prerano slovo. Ni te več, ni te več med nami, vendar si in vedno boš ostal (vnukinja) ZAHVALA Nenadoma in tiho nas je zapustil ljubljeni mož, očka in stari ata JOŽE ŠKRBOT 4.2.1923-31.5.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Tovarniške ulice, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo družinam Pačnik in Sumah ter vsem sosedom za pomoč. Hvala gospodu dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica, gospodu dr.Korenu in gospe dr.Kramerjevi, gospodu duhovniku za opravljen obred, govornikoma gospodoma Medvedu in Drvariču za tolažilne besede. Topla zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Žena Ančka, sinova Jože in Silvo z družinama. Ljubil si pesem ZAHVALA in dobre ljudi, je v srcih praznina, ko tebe več ni. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ljubega dedija RUDIJA KOPINA 5.2.1925-30.5.1993 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu in godbi RLV, pevcem, članom ŠOBZ, delavcem LB, stanovalcem Rudarske 2, vsem govornikom in gospodu župniku ter družinama Guzej in Jeseničnik za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala velja tudi osebju Intenzivnega oddelka bolnice Slovenj Gradec. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. ŽALUJOČI: žena Marica, sinova Tone in Rudi z družinama ter ostali sorodniki. ZAHVALA Končanje boj, končano je trpljenje... Vsem, ki ste v času trajanja težke bolezni pomagali najini mami JOŽEFI POHAR 3.1.1916-1.6.1993 se iskreno zahvaljujeva Sinova Jože in Branko z družinama. Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko -saj zmagala bom, močnejša sem, pa vendar ni bilo tako... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice JOŽEFE PEČNIK 14.4.1914 - 31.5.1993 iz Nazarij se zahvaljujemo vsem, ki ste jo ob njeni bolezni obiskovali in ji lajšali bolečine, še posebej dr. Grošlju. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi Mariji Hlačun in Francki Zvigelj, Grmovim iz Skal, Zvezi borcev Nazarje, Gasilskemu društvu Nazarje, Rdečemu križu in Krajevni skupnosti iz Nazarij, obema govornikoma, Modnemu salonu Velenje in Vekosu Velenje za vence, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJENI r vf "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjet-IA| je NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: IM1I IIVl-I*'*l in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Delovni čas: poned., torek, čet., petek od 16.00 do 19.00, sreda od 17.00 do 20.00, sobota in nedelja od 10.00 do 12.00 FOTO MARJAN TURNIŠKI Koroška c. 2,63325 Šoštanj (063) 882-141 Najbolj so A (8 desetin): I.Topolšica, 2.Škale II, 3.Velenje, 4.Šmartno ob Paki, 5.Šoštanj; člani A (20): l.Paška vas, 2.Lokovica II, 3.Velenje I, 4.Šentilj I, 5.Topolšica II; članice B (9): 1.Šalek, 2.Bevče, 3,Škale, 4.Lokovica, 5.Velenje; člani B (14): 1.Velenje III, 2.Šoštanj, 3.Šalek, 4.Gaberke II, 5. Velenje I; 31. mesta veselile Topolčanke veteranke (4): 1.Šalek, 2.Bevče, 3.Šmartno ob Paki, 4.Lokovica; veterani (11): I.Šalek, 2.Bevče, 3.Šentilj, 4. Velenje, 5.Škale II. Prve tri uvrščene desetine v vseh kategorijah se bodo udeležile območnega tekmovanja, ki bo 19. septembra letos, jeseni pa bo tudi mladinsko gasilsko tekmovanje. ■ B.Mugerle Občinsko gasilsko tekmovanje Dom kulture v Velenju Pa vse igr'ce so preč... Odbor za foklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje je pred tednom dni organiziral 10. srečanje otroških folklornih skupin velenjske občine. Nastopilo je sedem skupin ter mlada godca na citre in diatonično harmoniko. Zaplesali pa so nekaj rajalnih iger, splet slovenskih in gorenjskih plesov. ■ tp. (foto: bm) Pa vse igr'ce so preč, pa ne znamo jih več, pa če čmo kej počet, mormo vse na nov začet Znanje vsako leto boljše Štafetni tek ima tudi ovire Še rezultati najboljših. Članice Podobe prostorov nekega mesta Prejšnji torek so v prostorih Erine galerije na Prešernovi v Velenju odprli zanimivo razstavo barvnih fotografij Barbare Jakše in Staneta Jeršiča, znanih umetnikov fotografov iz Velenja. Poimenovala stajo Podobe prostorov nekega mesta. To je bila njuna prva razstava barvnih fotografij. Udeleženci otvoritve so si zanimanjem ogledali približno 20 fotografskih del, katerih motivi so vzeti iz življanje mesta, narave kot sta ga videla skozi objektiv avtoija. Otvoritvi je sledila zanimiva okrogla miza, njena tema paje bila "mesto fotografije v umetnosti". ■ tp, foto: b.m. V nedeljo je bilo na parkirišču Gorenja v Velenju letošnje občinsko tekmovanje članov, članicm veteranov in veterank iz vseh 14 gasilskih društev občine Velenje. V gasilski spretnosti in štafetnem teku se je pomerilo 72 desetin, ali okoli 700 gasilcev in gasilk. Občinska gasilska tekmovanja v Velenju prirejajo vse od leta 1955 naprej, ko je bila tudi ustanovljena občinska gasilska zveza Velenje, sicer organizator tega vsakoletnega tekmovanja. To je tudi ena izmed rednih oblik usposabljanja operativnih gasilskih enot. Letos so se organizatorji zaradi pomanjkanja vode in finančnih sredstev odločili za "suho" tekmovanje. Nedeljsko tekmovanje sta si ogledala tudi sekretar Sekretarja- Kaj takega pa še ne! Če hodiš po naravi in gozdu še posebej z odprtimi očmi, lahko doživiš, vidiš in najdeš marsikaj lepega, zanimivega, posebnega. Posebno srečo je imel Marjan Močnik iz Radmirja. kije sicer v gasilski vrsti reševal gozd v Logarski dolini pred ognjenimi zublji. Kakšnih 5 metrov visoko na deblu čvrste bukve je bilo, nekaj enkratnega namreč. Nasšcl in snel je lesno gobo, kakršne najbrž še nihče ni videl; najbrž tudi posnetek ne priča dovolj zgovorno o njeni lepoti in posebnosti. Težka je bila 5,30 kilograma, še bolj posebna je njena oblika. Široka 60, visoka in dolga po 35 centimetrov, sestavljajo pa jo štirje "zvonovi", vsak s premerom od 25 do 30 centimetrov. Ni kaj, najdba posebne sorte in za lep spomin. ■ foto:Jp « Darko Koželj: "Vse je šlo brez zapletov" ta za obrambo in poveljnik civilne zaščite občine Velenje. Zapišimo še, da so tekmovalne proge na parkirišču pripravili gasilci Pesja, organizator pa se Gorenju zahvaljuje za gostoljubnost in pomoč pri izvedbi tekmovanja. Po tekmovanju smo za izjavo zaprosili Darka Koželja, poveljnika OGZ Velenje: "Tekmovan-jeje tokrat potekalo na parkirišču Gorenja in ne na stadionu kot prejšnja leta. To je bilo tudi pozitivno, saj je bila disciplina na tekmovanju toliko večja, ker se gledalci niso mogli mešati s tekmovalci. Pripravljenost vseh desetin je vsako leto večja, kar lepo kažejo tovrstna tekmovanja. Letošnje je potekalo po načrtu in še prej smo ga sklenili, kot smo sprva prevideli." Pentathlon Zgornja Savinjska dolina Promocija v prav vsakem pogledu Tretji po vrsti pentathlon "Zgornja Savinjska dolina" je v celoti uspel, zadovoljni so lahko vsi, organizator podjetje EPSI in številni sponzorji, vsi pogumni ekstremni športniki in spremljevalci, zadovoljni bi morali biti vsi, ki so spoznali (ali šele bodo) pomen takšne prireditve za celovito predstavitev in uveljavitev Zgornje Savinjske doline. Paje lo druga zgodba, nadaljujemo s prvo. Na letošnjem tekmovanju jc nastopilo 26 moštev s po pelimi klenimi možmi za vsako ek-stremno disciplino. Prvič so pentathlon izvedli v celoti. V prejšnjih dveh izvedbah jc vreme ponagajalo jadralnim padalcem v zadnji etapi, tokrat jc odpadel uradni trening v soboto, ki bi v tej disciplini štel za končno uvrstitev, če bi bilo v nedeljo slabo vreme. A jc bilo dovolj ugodno in jadralni padalci so s svojimi vragolijami v zraku navduševali številne gledalce, kiso jih pričakali na mozirskem nogometnem igrišču. Povejmo,da seje Sandi Marinič, znani jadralni padalec, z vrha Golt do igrišča spustil v neverjetnih 29 minutah in 10 sekundah. S tem je nadoknadil veliko vodstvo ekipe iz Avstrije in svoji ekipi zagotovil 3.mesto. Seveda so padalci zajadrali šele po tem, ko so njihovi kolegi v ekipi z dirkalnim kolesom premagali pot od Mozirja do Logarske doline, z gorskim kolesom progo iz Logarske preko Matkovega kota, Podolševc in Solčave do Strug niže Luč, od tam s kajakom po plitki Savinji do Radmirja in ko jc četrti tekmovalec pretekel pot (1.200 m višinske razlike) do Golt. Zmagovalna ekipa je za vse to porabila 5 ur 35 minut in 25 sekund, bili so to Štajerci z imenom Encrgia povverfull sports, druga jc bila ekipa Sportur iz Idrije (5:42,15), tretja Alpina iz Ljubljane (6:02,37), četrti Red buli tcam iz Avstrije (6:07.05), peti Maxisport Čerin iz Ljubljane (6:10,49) in tako naprej, uvrstilo pa seje 19 ekip. Povejmo še, da je bilo pokrovitelj tekmovanja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, da je tekmovanje odprl in si ga v celoti ogledal ministerdr.Maks Tajnikar,ki je na začetku Slovencem zaželel v ekstremnih razmerah veliko uspeha tudi v ekstremnih športih in dodal, da je takšna športna prireditev pravi način za promocijo doline in razširitev posebne turistično-rekreativne ponudbe, ki jo lahko nudi le Zgornja Savinjska dolina. Šampanjec Iz ministrovih rok se je po naporni vožnji tudi prilegel Zadovoljstvo po pristanku v krogu; kdor je krog zgrešil, je moral takole "opremljen" preteči še kazenski krog okrog igrišča