681
vladarja. Zato je bil pomenljiv dan, ko je zasedel srbski kraljevski prestol vnuk Črnega Jurija, ki naj bi pomogel vzdigniti bedni narod v kulturnem oziru.
*
Prazniku primerne so bile slavnosti ob kronanju, pa tudi kongresi umetnikov, omla-dinskega dijaštva in zdravnikov so bili značilni za sedanji Čas.
Zanimanje za kronanje je bilo velikansko. Od vseh strani so prihajale trume naroda v mesto, videla se je vsa pestra narodna srbska noša od vseh krajev. 21. septembra ob 5. uri popoldne so naznanjali topovi na trdnjavi, da se začenja velika slavnost kronanja s tem, da prenesti kraljeve insignije v cerkev. Vse je vrelo po ulicah. Kraljevski glasniki spredaj na konjih z dolgimi trobentami so
naznanjali sprevod z veličastno melodijo, ki ne izdoni kmalu iz spomina. Med kraljevsko gardo se je pomikal sprevod po vseh belgrajskih ulicah k cerkvi. Okoli cerkve je vojaštvo napravilo špalir. Šli smo v cerkev, kateri smo imeli vstopnice. Posvečevanje je trajalo skoraj eno uro. Takoj nato je prišla k insignijam častna straža. Ko sem stopil iz cerkve, je stal poleg vrat general v rdeči bojni suknji.
„Ta je ustrelil Aleksandra", mi je šepnil moj tovariš. Pogledal sem ga in odšel po mestu. Ravno nasproti cerkvi stoji hiša, osebna last Obrenovičev; danes je bila slovesno okrašena. Naj bi bilo resnično, kar kaže zunajnost!   Ali je čudna usoda!
Zvečer je bila razsvetljava — povsod polno ljudstva. Zašel sem v gostilno, ki je po tukajšnji navadi zelo velika. Po takih ve-
JUGOSLOVANSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA V BELGRADU: Z BOLGARSKEGA ODDELKA.