325
Znanstvene stvari.
Poročili o Matičinih zborih.
Poročilo o VIII. občnem zboru Matice slovenske
26. septembra 1872.
Po sv. masi, ktero je v stolni cerkvi ob 8. uri služil preč. g. kanonik France Kramar, se je v čitalnični dvorani zbralo 15 odbornikov (dr. Costa, dr. J. Bleiweis, Jeran, Lesar, Praprotnik, dr. Razlag, Tušek, Vilhar, dr. Vošnjak, dr. Zupanec, Žakelj, — Erjavec, dr. Krek, Svetec in dr. Ulaga), in okoli 90 Matičarjev; bilo je mnogo neudov poslušalcev. Četrt na 10. uro prvomestnik dr. Costa z zvončekom d& znamenje,   da
326
se prične občni zbor, ter pričujoče društvenike nagovori blizo tako:
„Castiti gospodje! Pozdravljam Vas in se radujem, da Vas vidim v tako obilnem številu zbrane, posebno ozdravljam Vas, ki ste prišli iz daljnih krajev lovenije; s tem kažete, da od dne* do dne raste spoznanje važnosti našega narodno-duševnega zavoda. Kratek je čas, odkar smo bili zbrani v tej dvorani pri 7. občnem zboru 15. svečana t. L, toraj tudi ne bode mogoče, mnogo o delavnosti odborovi povedati. Pri drugi točki današnjega dnevnega reda boste slišali natančno sporočilo o tem. Jaz hočem le omeniti, da se po odbo-rovem sklepu Matica slovenska tudi vdeleži pri ves-svetni razstavi na Dunaji 1873. leta in da predlog, naj si Matica osnuje lastno tiskarnico, je sicer dobil večino glasov v odboru, a vendar ne večine dveh tretjin glasov, ktera je potrebna, da obvelja odborov sklep. — Letošnje knjige so se razposlale udom. Jako obžalujem, da mi ni bilo mogoče izdati „Letopis" za 1872. leto. Zadosti gradiva imam sicer v svojih rokah, a denarne okoliščine niso pripustile večih stroškov, ker račun kaže, da je Matica do sedaj že čez 5300 gld. več izdala kakor bi bila smela po svojih pravilih. Akoravno bi se imelo po §. 4. pravil poročilo o društvenem delovanji z imenikom udov vred vsako leto društvenikom izročiti, bil sem vendar primoran, to tako vrediti, da bo prihodnji „Letopis" se izdal za ob« leti (1872. in 1873. L), da se po tem takem znižajo tiskovni stroški. — Zgubili smo več družbenikov, ktere je vzela nemila smrt iz naše srede. Omenim le sledeče ustanovnike, ki so nam umrli: dr. Rajmund Melcer v Ljubljani, gospa Rozalija Eger, lastnica tiskarnice v Ljubljani, Anton Cepon, mestjan v Ljubljani, Anton Wolf, župnik pri sv. Petru pri Slatini, Janez Gregelj, duhovnik v pokoji na Stajar-skem, Jožef Blaž ni k, lastnik tiskarnice v Ljubljani, in izmed letnikov veliko zasluženega župnika in slovenskega pisatelja Blaža Potočnika v St. Vidu. Tudi dveh umrlih ne udov se moramo hvaležno spominjati, ker sta se skazala prava prijatelja našega narodnega društva; ta dva sta: rodoljub v Slovaški Trnavi, ki je umrl 20. svečana t. L, je poleg druzih 26 narodnih društev tudi Matico slov. za dediča imenoval. Poprašali smo brž gosp. Jurija Slotto, ki je za izvrševalca oporoke njegove imenovan, koliko ima Matica pričakovati od te zapuščine, — al do danes še nimamo odgovora. Gosp. Janez Zalokar pa nam je zapustil vse svoje knjige in rokopise. Hvaležni prijateljski spomin ohranimo vsem tem umrlim udom in prijateljem Matice sploh! — V posebno čast si štejem omeniti velikih zaslug, ktere se je za Matico pridobil naš marljivi in neutrudljivi odbornik in dosedanji tajnik gosp. prof. A. Lesar. On opravlja različna in mnogotera uela tajništva za nagrado, ktera ni imenovanja vredna in prihrani tako slovenski Matici mnogo stroškov. Hvalo izrekam pa tudi našemu gosp. blagajniku dr. Zupancu, ki brezplačno oskrbuje blagajnico in isto tako tudi gospodu knjižničarju prof. Ivanu Vavru. (Slava!) — Iz odborovega poročila boste razvideli, koliko udov je iz novega pristopilo slov. Matici — djanski dokaz občnega zaupanja v ta velevažen zavod — lastnino vsega slovenskega naroda! Naj po takem ostane Matica vedno gojiteljica prave omike, pravega izobraževanja in resničnega napredka Slovencev. V to pomozi Bog! Sklepčni smo po §. 11. pravil. Toraj naj se prične zborovanje.
Zdajci odbornik A. Lčsar jame brati odborovo poročilo o odborovem delovanji.   Glasi se tako:
„Slavni zbor! Kratek je čas od 7. občnega zbora, ki je bil 15. februarija tekočega leta, zato bode kratko tudi poročilo o odborovem delovanji.
Pred vsem gre odboru vsled §. 19. opravilnega reda poročati o naročilu, ktero je poslednji si. občni zbor dal odboru.
SI. občni zbor je bil odboru naložil a) pozvedovati o vspehu Mohorjeve tiskarnice ter o tej stvari poročati prihodnjemu (današnjemu) občnemu zboru. Odbor je bil v ta namen v 24. skupščini 7. marcija 1872. 1. izvolil odsek in va-nj poklical pet odbornikov. Ta odsek je pozvedoval o osnovi in o vspehu nove tiskarnice si. Mohorjevega društva. Letni vspeh te tiskarnice se sicer razvidi še le konec leta, vendar pa smo toliko zvedeli, da ta tiskarnica družbi nakloni gotovo više obresti, nego jej je dosedaj donašala naložena istina, ker jej ne manjka tudi vnanjega dela. — Ce ne boljšega, vsaj tacega vspeha je gotovo pričakovati tudi pri Matični tiskarnici, — tega preverjenja je bila veČina postavljenega odseka. Ozir pomislekov zoper Matično tiskarnico je večina odsekova pred očmi imela 13. §. opravilnega reda, glaseč se tako-le: „Odbor gospodari in tudi sklepa v vsaki stvari, ki ni prihranjena občnemu zboru" (§. 9. Mat. pr. in §. 6. opr. reda) ter je bila te misli, da se glavnica v tem slučaji ne naloži in tudi ne izposodi na tiskarnico, ampak da se tiskarnica osnuje le zato, ker jej ni samo koristna, temuč tudi potrebna za glavni Matični namen — namreč za izdava nje knjig, prav tako, kakor so na priliko mnogi svinco- in lesorezi, ki jih je odbor za drage denarje moral nakupiti, da je mogel na svetlo spraviti dosedanje knjige s podobami, in kameni, v ktere so vrezani 9teri zemljovidi. — Ko je bilo večini odsekovi jasno, da odbor vsled Matičnih pravil sme Matici osnovati tiskarnico, jela je posvetovati se o načinu, po kterem bi si Matica napravila svojo tiskarno. Po resnem prevdarjanji pokazali so se trije načini za njeno ustanovitev, in sicer: i) ta,, da se osnuje popolnoma neodvisna, samostojna tiskarnica, ki bi Matici po odsekovem prepričanji donašala več, nego znašajo doneski 1000 letnih udov; 2) ta, da Matici kdo da poroštvo zoper vsako denarno škodo; za to poroštvo bilo bi pa treba poroku obljubiti primeren del od Čistega dobička in vodstvo ali vsaj vpliv do vodstva prepustiti poroku; in 3) ta, da se vodstvo tiskarne prepusti enemu zapoČetniku ali društvu, od Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, ki bi nekoliko svojega dobička oddajal Matici. — Odsekova večina se je v prvi vrsti bila odločila za prvi način, ker je samostojnost in neodvisnost že sama po sebi neprecenljiva korist in ker bi neodvisna tiskarna Matici donašala tudi največo denarno korist. Ako ne bi odbor pritrdil temu načinu, nasvetuje se drugi, in ako mu ta ne bi bil všeč, tretji način. Po vsem tem je odsekova večina svoje obširno poročilo g. predsedniku izročila z nasvetom, naj njen pr odlog na dnevni red postavi za 25. odborovo skupščino. To se je tudi zgodilo. Po resni in vsestranski obravnavi pa 1. odsekov nasvet ni dobil dveh tretjin glasov. — Na to je g. grof Bar bo nasvetoval: naj se odsekov nasvet v konečni sklep izroči 8. (današnjemu) občnemu zboru. Tudi ta nasvet je bil odvržen z 8 glasovi zoper 15 glasov. Konečno je A. Lesar nasvetoval odboru drugi, in ko ta ni bil sprejet, tretji način, ki pa tudi ni dobil pravilne večine glasov. — S tem kratkim posnetkom obširnih obravnav o Matični tiskarnici odbor rešuje nalogo, ki mu jo je dal si. VH. občni zbor.
Glavne knjige zadnja številka 15.  februarija  t. 1.
bila je..............        2169
danes jej je.............2544
to kaže lep prirastek udov za......           375
med kterimi je 8 ustanovnikov;  izmed ustanovnikov so
pomrli: Blaznik Jožef, Cepon Anton, Eger Rozalija, dr. Melcer Raj m., Wolf Anton, Gregel Janez, dr. Prelog Matija.
Število ustanovnikov se je toraj za eno pomnožilo.
Društveniki so prejeli:
1)  za 1871. 1. tretji snopič slovenskega atlanta, in sicer:  Afriko,  Avstralijo in evropsko Rusij o.
2)  za 1872. leto a) Prirodopis živalstva s 490 podobami, in b) Prirodopis rastlinstva s 350 podobami.
Poslednji dve knjigi je vis. c. kr. ministerstvo za uk z ukazom od 3. avg. 1872. leta, št. 8186, potrdilo za rabo  v srednjih šolah  s slovenskim  učnim jezikom.
Ce tudi imajo častiti društveniki v rokah tiskan račun od 1. julija 1871. leta do 1. julija 1872. leta in ga bode si. zboru bral g. blagajnik, vendar ne bode odveč nekoliko spregovoriti o njem. — Pred vsem je opomniti, da so v letošnji račun sprejeti glavni stroški za 1871. leto in vsi za 1872. leto, in sicer zato, ker so knjige za 1871. leto dovršene in plačane bile še le konec januarija t. L, knjige za 1872. 1. pa že pred 1. julijem 1872. leta.
Stroški za 1871. leto vzeti v letošnji račun, znašajo 4557 gold. 81 kr., stroški za 1872. leto pa 6180 gold. 87 kr.
Dohodki z ostanki lanskega računa znašajo 12.493 gold. 5 kr., stroški pa 10.738 gold. 68 kr., ostaja toraj imetka 1754 gold. 37 kr.
Vsled 18. §. pravil Matičnih bilo bi se smelo za 1872. leto potrošiti le 5395 gold. 21 kr., potrošilo se je pa 6180 gold. 87 kr., toraj preveč 785 gold. 66 kr.
Ker po lanskem računu ni nič ostalo za stroške in se je letos za stroške, ki zadevajo 1871. leto, plačalo 4557 gold. 81 kr., zato ves dosedanji presežek znaša 5343 gold. 47 kr.
Ta presežek bode treba pri prihodnjih stroških sčasoma prihraniti in vložiti med Matično glavnico. To se bode zgodilo s tem, da se iztirjajo vsi zaostali doneski Matičnih udov, kteri znašajo 2000 do 3000 gld. (med temi je skoro polovica doneskov za 1872. leto, kakor kaže opomba k štev. 2. b.) in da se v prihodnjih letih manj potroši, nego bi se smelo po dohodkih.
Vsled presežka se je Matična glavnica od 52.344 gold. 20 kr. na videz znižala na 48.186 gold. 19 kr., toraj za 4258 gold. 1 kr., toda če jej prištejemo: a) vrednost ostalih knjig, ki znaša najmanj 2000 gold., b) zaostale doneske le z 2000 gold., in c) vrednost in-ventara, ki je izpuščen v letošnjem računu s 5000 gld., toraj skupaj 4500 gold., razvidi se, da se je premoženje prav za prav še le pomnožilo, in sicer za 242 gld. 1 kr.
Dveh darov, ki sta došla Matici, omenil je že gosp. predsednik v svojem govoru.
Konec tega razgleda denarnih Matičnih zadev ne bode neopravičena prošnja do čast. družbenikov, naj bi po pravilih §. 3. redno in sicer vsaj v prvi polovici, to je, do 1. julija vsacega leta plačevali letne doneske.
V  delu je IV. snopič slov. „atlanta" obsegajoč: Nemčijo, Italijo in evropsko Turčijo.
Dovršen in za natis pripravljen je rokopis 4. snopiča Schoedlerjeve knjige „Prirode".
Izdeljujejo se: a) Slovenskega Stajarja 2. in 4. snopič; b) Slovanski narodopis 1. in 2. del; c) Stanko Vrazova slovstvena slovenska zapuščina in narodno blago; d) knjige o človeških delih, 1. knjiga.
V  presojevanji je rokopis dr. L. Tomanovih še nenatisnjenih pesem.
Za „Letopis", ki za 1872. leto zarad pomanjkanja novcev ni mogel na svetlo, g. predsednik in uredovalec hrani nekoliko rokopisov.   Da se ne pretrga vrsta Ma-
tičnih „Letopisov", bode se izdal „Letopis" združen za 1872. in 1873. leto.
Po 8. občnem zboru je odbor imel tri skupščine, in sicer: XXIV. 7. marcija 1872. L, XXV. 9. julija 1872. 1. in XXVI. 25. septembra 1872. leta.
V  djansko zvezo književne vzajemnosti je Matica stopila z ,,imperatorsko universiteto v Varšavi".
V  darežljivosti do knjižnic ljudskih šol in društev tudi letos odbor ni opešal. V dar so bile knjige poslane: 1. okrajnemu šolskemu svetovalstvu goriške okolice, 2. Rojanski čitalnici, 3. Senožeški čitalnici, 4. Ži-vinozdravniški šoli v Ljubljani (Rastlinstvo), 5. Rado-liški okrajni učiteljski knjižnici, 6. Šolski knjižnici v Žabnici na Koroškem, 7. Privatni šoli v Motniku.
Pa tudi Matični knjižnici je došlo mnogo knjig od društev in zavodov, s kterimi je Matica v djanski zvezi književne vzajemnosti. Vse te knjige, že omenjeno Zalokarjevo knjižnico, in njegove rokopise, ki se vvrste" Matični knjižnici, naznani prihodnji „Letopis".
Odbor v s vesti si, da je marljivo delal le Matici na korist, svojo srčno zahvalo izreka gg. poverjenikom in vsem, ki so ga podpirali v njegovem prizadevanji. Vesela zavest, da slovenskemu narodu pomagajo množiti slovstvo, naj jim tudi v prihodnje sladi ne mali trud; mnogo je že dovršila Matica, a mnogo jej še ostaja dela. Naj bi prihodnje leto izmed prvih rodoljubov nikogar ne manjkalo v vrsti matičarjev. Naj bi doživeli še mnogo tacih dni, kakoršen je bil včerajšen dan, ko je blizo 200 udov pripeljal Matici".
(Dalje prihodnjič.)
327
336
Znanstvene stvari.
Poročili o Matičinih zborih.
Poročilo o VIII. občnem zboru Matice slovenske
26. septembra 1872. (Dalje.)
Po prebranem poročilu o odborovem delovanji vpraša gosp. prvosednik: ali ima kdo kaj omeniti o odborovem poročilu?
Gosp. S ve te c prosi besede, in blizo tako-le govori: Jaz hočem spregovoriti o tistem oddelku poročila odborovega, ki omenja obravnav o Matični tiskar-nici. Kakor se mi zdi, bil je odbor te misli, da ima on pravico napraviti tiskarno brez občnega zbora. Meni se pa dozdeva, da je odbor to misleč bil v zmoti. Sklicuje se odbor na 13. §. Matičnih pravil, vsled kterega sm6 sklepati o vsem, kar izrekoma ni pridržano občnemu zboru. Jaz bi se s tem zlagal, ako odborove pravice ne bi bile omejene in ako bi se to skladalo s sklepom občnega zbora od 15. februarija t. 1. Toda zadržki so v pravilih samih. Matična glavnica se sme raz-posojati le na sirotinsko varnost, tiskarna pa je podvzetje, ki nima pupilarne varnosti; zato je odboru bilo naloženo na tanko pretresti to stvar. — Druga omejitev je preliminar, ki ga potrjuje občni zbor. Kakor se je vršila ta stvar, hotel je odbor seči v Matično glavnico ter iz nje porabiti 10.000 gold., to je zoper proračun. Tretjič se je odbor pregrešil zoper sklep občnega zbora, ki mu je dal nalog, pozvedovati in pomisleke preudarjati, odbor pa je hotel sam rešiti to stvar, toraj se je ločil od sklepa občnega zbora. — To sem imel omeniti o poročilu zato, ker je to ravnanje odborovo napravilo velik hrup ter je tudi krivo, da smo se ločili v dva tabora;  bati se je,  da tako iz
oči zgubimo pravi Matičin namen, izdavati knjige. To je obžalovati tudi zarad tega, ker poročilo o denarnem stanu ni ugoden trenutek, saj je za izdavo knjig pri-manjkalo 5000 gold.; ako si hočemo napraviti tiskarno, čakajmo ugodnejših časov, ko nam bode ostajalo novcev, a ne takrat, ko denarja primanjkuje za najpotrebniše reči. Se več bi imel povedati, morda bode pa kdo drugi govoril.
Gosp. prvosednik popraša:   ali želi še kdo besede?
Nikdo se ne oglasi. Prvosednik poprosi g. dr. Razlaga, naj on prevzame njegovo mesto, ker se hoče sam udeležiti sprožene debate. Gosp. dr. C os ta zapusti predsednikov sedež in g. dr. Razlag stopi na njegovo mesto.
Gosp. dr. Costa: To, kar je govoril g. Svetec, je huda kritika zoper odbor. Odbor sklepa po večini glasov in ker sem bil jaz pri omenjeni seji prvosednik, zato hočem razjasniti g. Svetčeve pomisleke. Stvar je prav po Svetčevih vzorih rešena z odborovim sklepom, toraj menda ni bilo treba zdaj še govoriti o njej. V pojasnilo g. Svetčevih ugovorov pa rečem tole: Gosp. Svetec se sklicuje na pravila. Ako bi se tako ostro bila izvrševala pravila, ne bi bil smel odbor kupiti hiše, ker tudi ona is ti ni ne daje pupilarne varnosti, in vendar je odbor z vsemi glasovi sklenil nakup in potrdil kupilno pogodbo, — občni zbor pa je celo z veliko pohvalo sprejel poročilo o nakupu Matične hiše. A vendar, da smo se do pičice držali pravil, ne bi se bila smela kupiti hiša. — Z napravo tiskarnice nismo hoteli istine naložiti, ampak pospešiti le glavni Matičin namen — izdava nje knjig. Nikdo menda ne misli, da lastna tiskarna, kakor jo tudi ima društvo sv. Mohora, ni j ako potrebno in koristno sredstvo za izda vanje knjig. — Gosp. Svetec je rekel: odbor ne sme presegati preliminar a. — Vsaj odbor ni imel v mislih predrugačiti proračun, ampak v načelu skleniti napravo tiskarne in presežek proračuna predložiti VIII. občnemu zboru. — Gosp. Svetec je rekel, da smo ravnali zoper sklep zadnjega občnega zbora; to ni res. Pravila pravijo, da nič ne sme priti na sklepanje pred občni zbor, Česar mu ne predloži odbor; odbor pa o tej stvari nič ni predlagal zadnjemu občnemu zboru, in ta tudi nič ni sklenil, ampak je le odboru dal nalog, „pozvedovati" in poročati" občnemu zboru, ki o nepredloženi stvari ne sme sklepati; in to je prav, kajti občni zbor, v kterem je zbrano oziroma le cel6 majheno število Matičarjev, ne zastopa večine društvenikov; odbor pa je zastop večine Matičnih udov, ker ga voli večina, kajti volilne pravice se sme poslužiti tudi ud, nepričujoč pri občnem zboru. — Gosp. Svetec je rekel, da je zarad Matične tiskarne vstal velik hrup; res je, da je vstal hrup, ko se je imel obravnavati predlog o Matični tiskarni, toda ne, kakor gosp. Svetec pravi, zarad tiskarne; zarad tiskarne tudi nista vstala dva tabora, kakor misli g. Svetec, ampak dva tabora sta vstala zarad različnih načel, ki ju imata na svojih zastavah; en tabor ima na svoji zastavi zapisano: „Vse za vero, domovino in cesarja"; — eden pa: „vse za domovino, omiko in svobodo". (Klici: res je!) — Gosp. Svetec je rekel: Čas, ko primanjkuje 5000 gld., ni ugoden trenutek misliti na tiskarno. Da smo več izdali, nego bi bili smeli po pravilih, to je res; toda izdali smo novce za knjige — glavni namen Matice, in matičarji so prav zadovoljni, da so toliko dobili za svoje male doneske, vsaj nam ni na uho prišla nobena pritožba zarad tega; to tedaj ni nič krivičnega in se lahko popravi s tem, da se v prihodnje manj knjig izda; ako pa vsi, ki so na dolgu s svojimi doneski, poplačajo, za kar so se zavezali, tudi tega ne bode treba. Da smo preveč izdali knjig,   prav to kaže,   da  pravega Matičnega namena
ne spuščamo izpred oči. Matica dobiček donaša Matičarjem. Večina odborova ni sicer nezmotljiva, a to je resnica, da je odbor dosehmai delal z dobro vestjo iz dobrega namena in varčno, kar se je dalo. Kritikovanje Matičnega odbora od strani Svetčeve je tedaj neopravičeno.
Gosp. dr. Costa spet prevzame predsedstvo.
Gosp. Svetec: Gosp. dr. Costa je rekel: Stvar je končana, toraj je bil nepotreben razgovor o njej. — Jaz bi bil tudi molčal, ako ne bi mislil, da se še z mirom misli na Matično tiskarno; agitacije pa mi potrjujejo mojo misel. ,, Novice" perhorescirajo za odbornike vse iste, ki so delničarji „narodne tiskarne" in priporočajo take, ki bi raji privolili Matici tiskarno.
Gosp. dr. Costa: Prosim g. govornika, da ne govori o agitacijah pri volitvah, to ne spada lesem, sicer bi mi mogli lahko marsikaj povedati.
Gosp. Svetec: Jaz imam besedo in mislim, da smem govoriti (nadaljevaje). V teh mislih me potrjuje pisanje „Novic" , ker se po njih skušajo iz Matičnega odbora odstraniti možje, ki so se vdeležili pri „narodni tiskarni". Kar se tiče Matične hiše, ki se je res kupila zoper pravila, storilo se je to v času, ko je premoženje bilo naloženo v državnih obligacijah, in so dvomljive bile finančne razmere, zato se je izrekala želja, naj se nalaga na nepremakljivo premoženje; hiša je vse kaj druzega, kakor tiskarnica, ki se danes kupi, jutri pa proda za polovico cenejše; dalje ima tiskarnica svoj križ z delalci, dan na dan je treba stroškov. Odbor je mislil precej vzeti 10.000 gold., to se meni vidi. Gosp. dr. Costa je rekel, da dva tabora nista vstala zarad tiskarnice; to je res, toda obžalovati je vendar razpor, ker Matica nima nič opraviti s politiko, ampak s slovstvom. Naj se prepir poravnd s tem, da se odjenja od te misli. Ta reč se je tako zasukala, da bi „na-rodna tiskarna" bila Matični na škodo; al to ni; vsaka ima svoj namen; pomagati pa ne škodovati se je hotelo ; ni res, da bi bil kdo delničar zarad dobička, na tiskarno ne bo nikdo nakladal svojega premoženja, drugod zlasti v denarnih zavodih kažejo boljši dobički; jaz z delnico nisem mislil na dobiček v stvareh narodnih, ampak le na pomoč „Naroda", nam potrebnega, in tako menda vsak delničar; nikomur ne bode žal, če tudi kaj zgubi; vsak ima za to pomoč najlepšo priložnost, da se ta časnik ohrani v središču Slovenije, nikdo pa nima namena škodovati Matici.
(Konec prihodnjič.)
337
343
Znanstvene stvari.
Poročili o Matičinih zborih.
Poročilo o VIII. občnem zboru Matice slovenske
26. septembra 1872. (Konec.)
Gosp. dr. Bleiweis: Jaz obžalujem, da je gosp. S ve te c debato o Matični tiskarnici prav s trte zvil; čemu neki? stvar je dognana in to prav po volji „Na-rodove tiskarnice". „Requiescat in pace!" Zato še enkrat rečem, jaz obžalujem, da se dragi čas trati po nepotrebnem. — Gosp. S ve te c je sicer rekel, da je podoba, da še nameravamo Matici tiskarno. Res ne vem, iz česa on to sklepa? Da bi nam tudi srce in ledvice preiskal, ne bi našel tega namena. — Gosp. S v e t e o je poudarjal pravila; al ker je gosp. predsednik mu pobil vse razloge, na ktere se je opiral, tedaj meni ni treba pretresati njegovih ugovorov. — Gosp. Svetec kot dober gospodar se je bal škode, ki bi Matico zadela, ako si napravi svojo tiskarno; al o tej skrbi mu je ušlo poročilo o XXV. odborovi skupščini, da tudi v Ljubljani smo našli nekega g. Skazo , ki je Matioi hotel porok biti zoper vsako škodo. Bodimo odkritosrčni ! Slo je pri vsem le na to, da se tiskarna zabrani Matici; čemu zdaj še to skrivati, kar je jasno kot beli dan? Ko je Matica prva že 1871. leta mislila na korist lastne tiskarnice, ko ni duha ne sluha bilo o tako imenovani „Narodni tiskarnici", takrat ni bilo nobenega ugovora; zakaj in od kod so se pozneje rodili pomisleki, to, gospoda, nikomur ni uganjka več, komur je na pameti zgodovina tega, kar seje pozneje godilo. Ko bi se bila misel na „Narodovo" tiskarnico pred Matično rodila, no! potem bi se lahko reklo, da Matica napotke dela „Narodovi", — al ker to ni bilo, so „pomisliki" zoper Matično tiskarno se izcimili še le iz „Narodove tiskarne", in to je v svojem govoru danes
gosp. Svetec sam potrdil, povdarjaje potrebo pomoči
*
344
„Slov. Narodu". — Gosp. Svetec je rekel: nikar politike mešati v slovstveni zavod. Ali g. Svetec ne ve, da dandanes za vsako stvarj6 tiči politično stran-stvo, Če tudi se to taji? V vsem hodijo stranke svojo pot, vsaka svojo, da! tako daleč smo: Če^jazjem zelje, jedel bode moj nasprotnik nalašč repo. Čudim se, da gosp. Svetec, skušen v politiki, misliti more, da bode koga preveril; šli bomo, kakor smo prišli; vse govorjenje je bob v steno; zato predlagam: naj bode konec besedovanju in slavni občni zbor naj prestopi na dnevni red.
Gosp. dr. Razlag: Jaz imam narediti nekoliko osebnih opazek. Na kratko jih hočem povedati. Gosp. dr. Bleiweis je omenjal odborove seje, v kteri se je bila sprožila misel na Matično lastno tiskarnico in sklenilo, prošnjo vložiti pri c. kr. deželni vladi. To se je storilo zlasti zarad tega, ker so tiskarji čedalje draži prihajali; o času pa, kedaj se ima osnovati tiskarna, ni bilo govora, ta se pozneje odloči. Pregledovali smo potem Blaznikovo tiskarno, ki nam je bila ponujana na prodaj. Tega posla se pa g. dr. Bleiweis ni hotel udeležiti.
Gosp. dr. Bleiweis seže govorniku v besedo ter konstatuje, da on ni bil voljen v odsek, kteremu je bila dana ta naloga, kako bi se bil tedaj vrivati mogel v ta odsek?!
Gosp. dr. Razlag: Jaz v geslu: „vse za domovino, omiko in svobodo" ne vidim nobene nevarnosti; kajti mislim si omiko in svobodo na podlagi in v.duhu Katoliške vere, ktere se morajo Slovenci držati (Nemir, godrnjanje, glasovi: nič od vere! —od druge strani: dobro!) v bistvenih rečeh; kar pa ni bistveno, o tem je misel prosta. Jaz vedno stojim na katoliškem stališču (ponovljeno mrmranje) ter sem za napreduj oČ katolicizem, zvest veri in nravnosti, in za omiko in moralno svobodo.
Gosp. Svetec: Jaz imam storiti še eno osebno opazko in sicer to, da ne priznavam dveh taborov; jaz, kar se zavedam, sem in tudi bodem stal v taboru slovenskega naroda; vodila meje vest pri vsem mojem djanji.
Gosp. dr. Bleiweis (prosi besede za osebno opazko — klici od neke strani: Ne, ne! debata je končana, predlog na glasovanje.)
Gosp. dr. Costa pozvoni ter reče: Jaz kot predsednik se ne dam terorizirati, g. dr. Bleiweis ima besedo, kakor so jo imeli predgovorniki. (Hrup.) — Ko hrup nekterih potihne,
gosp. dr. Bleiweis reče: V prvem svojem govoru je stari moj prijatelj govoril o dveh taborih; zdaj je besedo drugač zasukal. Da pa je on res v drugem taboru, priča to, da ga — v našem ne najdem.
Gosp. predsednik d& na glasovanje dr. Bleiweisov predlog: naj se preide na dnevni red. Predlog se sprejme z večino glasov.
Potem pride na vrsto račun od 1. julija 1871. 1. do 1. julija 1872. leta. — Ker je bil račun tiskan v rokah nazočih društvenikov, zato se je odobril nasvet, naj se ne bere račun; vendar ga je g. dr. Zupanec razjasnil v nekterih stroških. — Ves račun se brez opombe vzame na znanje in za pregledovalce računov se po g. prvosednikovem predlogu izvolijo gg. Žagar, Hohn in Kremžar.
Proračun za prihodnje leto od 1. julija 1872. L do 1. julija 1873.1. se ozir dohodkov brez opombe vzame na znanje; pri stroških pa prvi poprime besedo
gosp. dr. Razlag rekoč: Služba tajnika zanima vse Matičarje; enaka društva imajo tajnika, ki ves svoj čas obrača v svoj posel; zato naj se ta stvar resno in mirno pretresa: ali naj ostane pri sedanjem načinu ali ne. Opravilni red naj se prenaredi in dopolni tako, da bode tajniku  dolžnost, opravljati vsa  dela, in tudi ko-
rektura knjig in knjižnica, potem naj občni zbor tajniku odloči letno plačo. Matičarji ne morejo dobivati knjig za branje in tudi ne hoditi brat v pisarnico , zato naj bi se mu odločilo tudi prosto stanovanje v Matični hiši in 700 gold. plače. Po dr. Vončinovem nasvetu je XXV. odborova skupščina sklenila, naj se razpiše taj-nikova služba; odsek pa je vsled opravilnega reda sklenil nas veto vati: služba tajnikova naj se razpiše, ako ne bi noben odbornik hotel prevzeti tega posla. Odbor pa v tej reči ni še nič sklenil: naj toraj si. občni zbor naloži odboru, v tem smislu predelati in dopolniti opravilnega reda dotične oddelke in premembe predložiti občnemu zboru. — Gosp. dr. Krek podpira dr. Razlago v nasvet.
Gosp. Lesar: Jaz moram si. občnemu zboru na nektere razloge g. dr. Razlaga povedati to, da se za korekturo dosle ni nikdar nič plačalo, in da je tudi vsak ud, ki je želel brati knjige Matične knjižnice, dobil zaželene knjige. Le snoči ravno pred odborovo skupščino g. dr. Krek ni mogel postrežen biti, in bi tudi ne bil, ako bi bila Matica imela tajnika v smislu g. dr. Razlagovega nasveta; sicer pa tudi jaz podpiram njegov nasvet.
Glasovanje pritrdi g.  dr. Razlagovemu nasvetu.
Drugi stroški se sprejmo brez opazek. Po odbitih stroških proračun za izdavanje knjig prihodnjega leta kaže 3781 gold. 26 kr.; če se pa tajniku odmeri plača 700 gold. in brezplačno stanovanje, le 3000 gold. Na to g. dr. Razlag poprime besedo in o izdava nji šolskkih knjig na Matične stroške govori blizo tako: Letos ste bili izdani dve šolski knjigi; vsak Matičar ju je bil vesel. Ko bi se pa izdavale take šolske knjige, ki ne zanimajo vseh udov, na priliko: latinska in grška slovnica, matematika itd., matičarji ne bi bili zadovoljni; vendar pa naj Matica, kolikor more, podpira tudi take knjige, ako izreče občni zbor. V prvi vrsti morala bi skrb za šolske knjige se ve da biti vladi in deželi; ako bode občni zbor izrekel, da se kakova svota iz Matičnega premoženja odloči za šolske knjige, bodeta tudi ona dva faktorja kaj storila; naj se jima toraj to naznani, in naj se poprosita, da tudi ona pripomagata. Naj g. prvosednik predlog da na glasovanje občnemu zboru.
Gosp. dr. Bleiweis pritrjuje temu predlogu, vendar meni, da za zdaj deželni zaklad, ki se nabira samo iz davkov, s kterimi je dežela preobložena, ne bode mogel pripomagati. Kar pa tiče vlado, bode menda nadaljevala vsaj to, kar je pričela; ona je letos dala nekaj podpore pisateljem šolskih knjig; anatomični nauk s podobami za preparandije že v rokopisu dovršen bode cel6 sama izdala in založila; naj se toraj Matica s prošnjo obrne do vlade, da dalje pripomaga izdavanju šolskih knjig. — Ta predlog je soglasno sprejel občni zbor.
Gosp. dr. Krek nasvetuje, naj občni zbor za Častnega uda imenuje gosp. prof. Fr. Miklošiča. Ta nasvet je bil soglasno sprejet.
6) Gosp. prvosednik povabi nazoče, da oddajo volilne liste za izvolitev 11 odbornikov. — Vsi volilni listi se oddajo odborniku in zapisnikarju g. Lesarju.
Gosp. prvosednik imenuje za skrutinatorje oddanih volilnih listov gg. Ivana V i 1 h a r j a, A. L e s a r j a, Jan. Flisa, Jan. Murnika in Fr. Hrena. Gosp. Hren reče, da ne more prevzeti tega posla.
Zdajci se oglasi g. dr. Vošnjak ter zahteva, naj občni zbor voli skrutinatorje.
Gosp. prvosednik odvrne, da imenovanje skrutina-torjev po pravilih spada v oblast predsedniku, in da se od nikogar ne da terorizirati. (Hrup nekterih.) Gosp. prvosednik prebravši 25. §. opravilnega reda, ki pravi: „prvosednik izmed pričujočih voli preglednike potrebnih
volitev" — reče, da si te pravice po nobeni sili ne da vzeti, in namesti g. Hrena izvoli g. H. Turka.
Gosp. dr. Vošnjak se zopet oglasi in zahteva, naj prvosednik imenuje g. Grassellija. (Velik hrup in vpitje potrjuje dr. Vošnjakovo zahtevo.) Ko prestane hrup, reče gosp. prvosednik: Jaz se ne dam terorizirati; to sem rekel in pri tem ostanem; dolžnost moja je, da ne oddam nobene pravice prvosednikove. (Nemir, hrup, oho! vpitje glaseče se: Vi nas terorizirate , to je inper-tinentno! Omeniti je treba, da je gotovo to, da bilo je mnogo tacih ljudi v dvorani, ki niso udje, pa so glasovali in kričali.)
Gosp. dr. Vošnjak: Ker g. prvosednik ni hotel ozirati se na moj predlog, nasvetujem, naj se skrutino-vanje koj tukaj začne in vrši vpričo nas.
Gosp. prvosednik: Skrutinovalo se bode v Matični sobi, ne tukaj. (Strašen hrup in vpitje; g. predsednik večkrat pozvoni; vendar se hrup ne poleže.)
Gosp. prvosednik: Seja je končana.
Bilo je ob pol dvanajste ure. Gosp. Lesar volilne liste zavije ter jih nese v Matično sobo. Gosp. H. Tur k in drugi skrutinatorji ga spremljajo. Ondi se zavitek vpričo vseh skrutinatorjev na' mnogih mestih zapečati z Matičnim pečatnikom in g. Turkovim prstanom, in skru-tinovanje odloži na popoldne.
O izidu volitev glej zapisnik o Številjenji glasov razglašen v „Novicahu str. 318.
345