130
Poročila o delu dni Siva. n zborovanjih
ARHIVI XVII 1994
Poror'la o delu društva in zboro\an;~ih
Govor predsednice Arhivskega društva Slovenije Milite Trchic-Štolfa nu podelitvi prizmi nj ol> štirideseti* tmci Arhivskega društva Slovenije v Ljubljani 22, 12. 1094
Premišljevala sem, kake naj vas nagovorim ob lepem ,jbLte a društva, ki združuj: nas - čuvarje zapisanega narodovegr spomina.
Da bi nizala kronologijo štinn dcsctlctii dela našega društva n njegovih prizadevanj pc zboljšanju prostorskega položaja za arhivsko gradivo in delovnih pogojev za nas, aelavcc v arhivih, se nisem odlociila. Prav tako ne za prikaz društvenih prizadevam za permanentno izoKražcanje arhivskih dciaveev in delavcev ki delajo z dokumentarnim gradivom v delovnih organizaci.ah. Ne navajam dela raznih komisij ir. podkomisij ter dniqih delovnih teles izvršnega odbora, ki so v teh štirih desetletjih s svojo aktivnostjo prispe vale k uspešnejšemu dcln celega društva. Vsakoletna zborovanja ali pa posvetovanja so izraz želje po strokovnem preverjanju in usklajevanji! različnih strokovnih pogledov in pristopov. Ta mišljenja najdejo pot v nase publikacije, ki so gkdc na pcšciec delavcev v slovenskih arhivih prav tako številne Naš strokoven glas se širi tudi v tujino, zlasti v novejšem času, ko tudi z naso stroko predstavljamo svretu svojo mlado državo.
O tem, kaj smo zmogli v preteklih štirih desetletjih, bo namesto mene spregovorila spominska publikacija, k. o pripravlja naš uredniški odbor pod vodstvom dolgoletne precscdnicc ADS g, Mu rije OMak-Čami in bo izSla v začetku prihodnjega leta, saj nam je £a1 do te slovesnosti ni uspelo izdati.
Pieho, -na pc' je bila vsekakor uspešna. Vedno obsežnejša bibliografija arhivskih strokovnih delavcev, samostojne publikacije in serijske izda|C strokovnih prispevkov, intenziviranic mcddništvenega sodelovanja na državni in meddržavni ravni, vse to dokazuje, da lahko s ponosom trdim da jc članstvo ADS sicer skromno, vendar srčno predano delu, ki ga opravlja, da bi z^nam^i imeli čim bolje ohranjene dokaze o obstoju, življenju in delovanja slovenskega naroda.
Le zakonski, in podzakonska regulativa naj čimprej in čimbolj čvrsto podpre naše de'o in hotenja. Tudi )b nastajanju le-te se je naše društvo ves čas in ob vseh spremembah aktivno vključevalo ir se bc tudi v Dodoic. Morda pa je prav naše vztrajno prizadevanje pnspcvalo k drugačnemu vrednotenju strokovnih dni-šlcv tudi pri formulaciji statusa društev v novem krov nem kulturnem /akonn kije pravkar izšel.
Vse^a, na kar smo lahko ob š iindcsetletnici ponosni, nc bi bilo mogoče doseči brez teamskega dela, brez sodelovanja vseh Članov društva, v določenih ob-
dobjih bolj, v določenih pa manj aLivi.di. Voz, ki ga imeni i ¡cm uspeli in ga skrbno in strokovno potekamo navzgor, gre mnogo lažje, če ga ob izteku mandata v nto smer potiskajo sveže moči z nevir i prijvmil Naš sedanji izvtšni odbor še vedno ni izpolnil vsega začetega dela v prejšnjih mandati n. Trudili se homo - seveda s pomoč o vseh vas. celotnega dništva. Čeprav vsa obdobja niso bila enako naklonjega društvenim aktivnostim, je bilo vendarle z izrazito vzlrcjncstjo nos.i-mczn'koy mogoče nadaljevati drvšfcno delovanje
Vsem, ki so v teh Štiridesetih letih nspcSno soustvarjali ugled našega dništva, prisrčna zahvala. Mlajšim kolegom pa rr.ojc iskrene želje, da ga aktivno sooblikujejo v naslednjih desetletjih.
Priznanja so preide Antosa Leskovee dr. Jože Žontnr dr. Tirna Umek mag. Ivanka 7ajc-0izc1j Hrane Oblak Ntžka Rašelj Peter Ribnik ar Vladimir Žiimer Vandu Bczck Marjetka Lcsal Meta Matije"ič mag Milko Mikola Ivan Nemarne Mar.ji Oblak-Čim i mag. France Štukl
Kulturne informacijski center Križanke
Delo Arhiwkcga ornítva Slovenije v letu 1994
Izvršni odbor Arhivskega dnrltva Slovenije v sestavi Marjeta MatijeviČ-predsednica. Peter Ribrikar in dr '!'onc Fcrcne-podprcdsednika, Gašper Šmid-tajnik, Mihacia Knc^-blagajničarka in člani lled"ika Zdo"c, Maruša Zagradnik, Miroslav Novak. Lučka Maček Bcrnik, Pavlr Mrdjeno*yč, mag. Uogdan Kolar, Marija Ilemja-Mastcn, Aleksandra Pavšič Milost, dr Janez P-eršič in Marjeta Vc.dopivec so se v letu 1994 do občnega zbora dništva sestali še enkrat, da so pregledali rezultate dela, ki so bili že objavljeni (Arliivi XVI 1993, str i37), imenovali Komi-jijo za izdajo publikacije ob 40-letnici dništva, pripravili dnevni red občnega zbora in tvioentirali clatie v ndborc in komfsijc.