I Ameriška Doriovima CAN IN SPIRIT SLOVCNIAN NO. 43 V nedeljo bo vse hitelo v S. N. D. na St. (lair Ave., kjer bo nekaj posebno lepega za vse! .ICAN IN SPIRIT FOR«:.. tH LANGUAG€ ONLY Nekateri mislijo, da bo vlada zasegla premogovnike CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MARCH 2, 1950 ženski odsek Katoliške lige bo priredil v nedeljo 5. marca prekrasen program v SND na St. Clair Ave. Kdor hoče imeti eno nedeljsko popoldne zares lep užitek za dušo in telo, naj gotovo poseti to prireditev, kakršne gotovo letos še ni bilo v SND. Začetek bo ob 3 popoldne. Najprej s par kratkimi nagovori, Potem bo pa lepa igra “Begunka,” ki je v treh dejanjih. Režiral ho igro naš stari odrski znanec Damjan Tomažin, masker bo pa mojster. Matt Grdina. Bo tudi lepo petje in sicer bo pela Ilirija pod mojstrom Martinom Rakarjem in pa naši Završki fantje. Najboljša slovenska telovadca, Varšek in Kermavner, bosta pokazala nekaj telovadnih Vaj, da vam bo kar sapo jemalo. In ne pozabite, da bodo v nedeljo oddali tiste lepe nagrade, za katere zdaj prodajajo tikete. Vstopnice k prireditvi so po $1 in 75c. Rojaki! V nedeljo popoldne mora ves katoliški živelj v SND! Poleg duševnega užitka se boste lahko okrepčali tudi z raznimi telesnimi dobrotami. Ne dajte, da boste v pondeljek rekli: le zakaj nisem šel! VESTI IZ GORIŠKIH BRD je pri- pripeljale do velike zmede. Se-sl° poročilo, da»je tamkaj Ozna'daj se dajejo med seboj. Kaj Ustrelila nekega fanta iz zasede, j more zrasti iz zločina drugega ker da je pomagal ljudem pri be- kot zločin? Su čez mejo. V goriških Brdih le silna borba med kmeti in eblastmi radi obdelovalnih za-(mug. Zato je imela Ozna verjetno še kak drug važnejši razlog, da se je tega fanta na ta način iznebila. VOJAKOVO pismo iz Bosne. Pont s Primzrskova. ki služi svoj kadrski rok v Bosni, piše domov, naj se pripravijo doma na to, da ga ne bodo več videli. Pravi, da živi v razmerah, ki so nuj še kot v vojni, če kdo pono-ei izgine ali ga najdejo mrtvega, že ni nič več čudno. Razmere v komunističnih vrstah so torej FAIR ♦ COV.P bremenski prerok pravi: SVETI KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. — Tu je umrl dekan Andrej Zupanc. Pri ljudstvu je bil izredno priljubljen. V sedanjih težkih časih je bil ljudstvu svetovalec in pomočnik. Zgodilo se je, kakor beremo včasih v zgodbah svetnikov, da is da! revežem - i". d.■ lasitruw*btei ko in s postelje svojo lastno posteljnino. POMILOSTITVE. — Iz ječe se je vrnil domov Janko Pišot, župnik iz Vrhpolja pri Vipav. Bil je obsojen na 4 leta. Odslužil je 2 in pol leti. Mož je star 60 let. Istotako se je vrnila Leopolda Martinčič iz župnije Lučine na Škofjo Loko. Bila je obsojena na 2 in pol leti. Odsedela je dve leti. Njena sestra Fran- državljanom obiskati Bolgarijo. Ako ne bodo zaceli kmalu kopati premoga, bo nastopila vlada Washington. — Kupi premoga po deželi vedno bolj zginejo, šole zapirajo, železnice zmanjšujejo obrat, jeklarne in druge industrije odstavljajo delavce, ker ni premoga. Dogovori med unijo in lastniki premogovnikov ne kažejo nobenega uspeha. Vsi so mnenja, da bo morala vlada nekaj storiti, da pride premog iz zemlje, ali pa bo nesreča v deželi, kot si je niti predstavljati ne moremo. Neki vladni uradnik je rekel, da bo predsednik Truman vprašal kongres, da mu podeli moč zasesti premogovnike, kakor je to lahko storil v vojnem času. Sodnik Keeck še ni razsodil, če je unija kriva ali ne, da pre-mogarji niso ubogali sodnije, ko je ukazala iti na delo, dokler se njih zadeva ne reši na sodniji. Včeraj pri pogajanjih John L. Lewis ni bil navzoč. Dokler pa njega ni, ne bodo ničesar sklenili. Sinoči so pripovedovali po radiju, da bodo pogajanja uspela in da nasprotni stranki nista več daleč vsaksebi. Henry Ford, predsednik Ford Motor Go., je včeraj rekel, da če ne bo premogarska stavka končana v dveh tednih, bo vsa industrija v Zed. državah ob-štaut. Xe tfantes je urez owa direktno zaradi premogarske stavke nad 550,000 delavcev. NE MARAJO HRANE KI SO JO POSLALI KOMUNISTI Cumberland, Md. — Komunistična partija je poslala v zapad-no Maryland tri tone živeža. Salvation Army, ki razdeljuje živež med premogarje, je rekla, da. tega živeža, ki so ga poslali komunisti, ne bo razdelila. Lokalni odbor za pomoč pre-mogarjem, je brzojavil na glavni stan komunistične stranke v Baltimore, naj pride po svoje pakete z živežem. Komunisti so pa brzojavili nazaj : “Pričakujemo, da boste storili svojo dolžnost ter razdelili živež med lačne premogarje in njih družine.” V torek je bil komunistični živež še prav tam, kjer so ga. iztožili v četrtek zadnjega tedna. Vladni vremenski urad porodi da bomo imeli v teh krajih bekaj .mrzlejši marec kot je to °bičajno. Vzhodno od reke Mis-sissippi bo bolj hladno v marcu, k°t pa zapadno od tam. Vetro-in mrzlo čez dan in drevi. Jutri bo lepo in popoldne gorke-ie- Sinoči je kazal toplomer 13 bad ničlo, čez noč je zapadlo v severni Ohio precej snega, ki pa be bo dolgo. I Tri na dan Taki, ki bodo še naprej podpi-rali komunistično pisano propagando, zlasti zdaj ko jim je do-kbo znano, kdo je kdo, pač za-služijo, da bi se jih pošteni Ame-bikanci ogibali. * * * Ameriški državljani ne smejo v Bolgarijo Washington. — Takoj zatem, ko je vlada Zed. držav prekinila diplomatske odnošaje z Bolgarijo, je tudi prepovedala svojim čiška Kavčič, mati pet majhnih otrok, obsojena na 2 leti, a odslužila 19 mesecev, je tudi pomi-loščena. OSVOBODITVE. — Po Pri-mprskem prihajajo zadnji čas domov nekateri ljudje, ki so bili “izginili.” Lansko poletje so jih bili zaprli, odpeljali iz zadržali, sedaj pa nekatere pošiljajo domov. O veliki večini tistih, ki so “izginili” seveda še vedno ni sledu. POPIS STANOVANJE so imeli v Mariboru, v Celju, Trbovljah, Kranju in na Jesencah od 1. decembra dalje. Izvršili so ga prav tako kot poprej v Ljubljani. V KRANJSKI GORI so 30. novembra odprli najdaljšo smučarsko vzpenjačo v Sloveniji iz Kranjske gore na Vitranc. Nova smuška proga je dolga 3,400 m, višinska razlika je 540 m. V PRIMOŽU NA POHORJU se je titovcem zamerilo doseda- New York, nji predsednik KLO, ki je bil v tej občini že PreJ na(l let župan. Komunistični tisk pravi, Toda — v svobodni deželi smo Ib vsak dela kakor sam hoče. Sa-bio kadar ga bo kdo lovil za suk bjič, naj ne išče simpatij. Pa-bietni bodo to spregledali o pra-Vem času. Bedaki pa ne vidijo besnice nikoli. Zatem se je ameriška vlada obrnila proti madžarski komunistični vladi, ki zahteva od Amerike, da zmanjša število svojih konzularnih uradnikov v Budimpešti. Ameriška vlada študira, če naj tudi z Madžarsko prekine diplomatske razme- Ameriška vlada je že 20. dec. ustavila potovanje ameriškim državljanom na Madžarsko, češ da madžarska vlada ne nudi do volj varstva ameriškim državljanom. Glediška igralka se ga je nasekala Hollywood. — Filmska igralka Jean Wallace je bila kaznovana v globo $60, ker je vozila avto v pijanem stanju, to se pravi : avto ni bil v pijanem stanju. če že ne iz patriotizma, pa iz ^ Previdnosti. Kar poglejmo okrog da so ga spoznali kot “špekulan-sbke, kako Amerika čisti komu-bistično in sopotniško zalego, prišel bo čas, ko bo kriv vsak, ki je imel kakšne stike direktno ali indirektno s komunisti in bjih propagando, ustmeno ali pičeno. ta in saboterja” in £0 zaradi tega preprečili njegovo Ponovno kandidaturo in izvolitev. NAD TEDEN DNI NISO IMELI V LJUBLJANI VŽIGALIC in sicer v drugi polovici decembra. Komunistično časopisje pa stalno pisari ° ai'°0dstot-ni izpolnitvi raznih planov in norm! V LJUBLJANI SO OBSO DILI komunisti na 6 let Zapora župnika Veiderja, bivšega spiri-tuala pri Uršulinkah v Ljubljani. NAJNOVEJŠEVESTI Na stavko je odšlo včeraj 4600 uslužbencev pri ameriških zrakoplovnih družbah po deželi. Na stavki so mehaniki, omivalci in nala-galci prtljage. Miami, Florida. — Tukaj so si noči prijeli Johna W. Hux-a, Nenavadno hud mraz včeraj je vzrok, da 10 zaprli plin Ob 6 zvečer sinoči je plinarna zaprla plin tovarnam East Ohio Gas Go. v Clevelandu je sinoči ob 6 ukazala, da se zapre ves plin industrijam. Samo toliko so dali plina, da se ni delala škoda na opremi. Prizadetih je bilo okrog 700 industrij. Tovarne kot American Steel, Thompon Products i.i druge tovarne so.začele oA-b: Tati delavce, iver m 'Kuriva, ne jbina ne premoga. Plinarna pravi, da je zaprla plin industrijam, da ga bo dovolj za stanovanjske hiše za kurjavo. Toda plin rabijo zdaj tudi taki ki nimajo premoga in bati se je, da bo nastalo resno pomanjkanje plina za vse. Včeraj so v Clevelandu zaprle 4 katoliške šole, ker nimajo premoga za kurjavo in sicer, 'sv. Lovrenca na 80. cesti, sv. Avguština (dekliška), sv. Edwarda in sv .Wendeline. V teh šolah je kakih 1600 učencev. Javne šole bodo nadaljevale s poukom vsaj še ta teden, za pozneje se pa še ne ve. Standard Oil Go. je pomagala s premogom včeraj dvema bolnišnicama, in sicer jima je dala 400 ton. Ista družba je obljubila tudi 50 ton premoga katoliškim šolam. V City Hall dežujejo apeli od raznih krajev za premog. Včeraj so imeli 1700 prošenj za nujno dostavo premoga v zasebne hiše, ki so brez njega Tito je svoje zavetišče na Brionskih otokih močno utrdil New York. .— Preko Rima in Madrida poročajo povsem zanesljivi viri, da je Tfo nepopisno močno utrdil Brionske otoke, kamor hodi na letovišče. Ves otok je obdan z močnimi utrdbami, na vsake toliko korakov so razpostavljene strojnice in opazovalni stolpi. Bodeta žica brani star 27 let, ki je 11. jan. v, prehod nepovabljenemu gostu. Clevelandu s 3 drugimj izropal litvinsko posojilnico v Clevelandu za $34,570. Pri sebi je imel še kakih $1,600, dočm je nesel s seboj, ko je po ropu bežal iz Clevelanda nad $27,000. Vse je pognal v tem času. V Florido so mu sledili FBI, ki so ga tudi prijeli sinoči, ko se je peljal v ukradenem avtu. Kar je pa najbolj važno je to, da je dal Tito inštalirati na otoku radar, s katerega pomočjo bodo lahko ugotovili bližanje letal ali ladij. Po morju do otoka ne moie nobena ladja, ker so krog in krog posejane mine. Te varnostne odredbe so z namenom, da bo Tito varen pred dolgo roko sovjetske tajne policije. Angleži so obsodili dr. Fuchsa na 14 let zapora radi izdaje Priznal je krivdo, da je izdajal Rusiji atomske tajnosti London. — Dr. Klaus Fuchs, Nemec po rodu, eden najboljših veščakov v raziskovanju atomske sile, je bil na angleški sodniji obsojen na 14 let ječe. To je najvišja kazen, ki jo more dati angleška sodnija za slične prestopke. Fuchs je bežal leta 1933 pred Naciji iz Nemčije in dobil varstvo v Angliji, študiral je ih postal veščak v kemiji. Leta 1942 je postal angleški državljan ter užival največje zaupanje. Z drugimi učenjaki je bil poslan v Ameriko, da so oboji učenjaki raziskovali atomsko silo. Vse, kar je zvedel o atomski sili, je dr. Fuchs izdal Rusom in sicer se je to zgodilo, kot sam prizna, dvakrat v Angliji, dvakrat v Ameriki. Kot so dognali je bil Fuchs že komunist, ko je bežal iz Nemčije leta 1933. Dr. Fuchs je stal kot iz kamna vlit pred sodnikom. Ko je sodnik izrekel sodbo, ni niti ganil. Zakrknjen komunist do konca. Na Češkem so zaprli Amerikanca, ker je zabavljal čez hrano Ameriško poslani- SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Bivši tovariš pravi, da je bil Bridges aktiven komunist San Francisco. — Tukaj se še vedno vrši obravnava proti Harry Bridgesu, glavnemu delavskemu voditelju na zapadnem obrežju. Obtožen je, da je pod lažnjivo izjavo dobil ameriško državljanstvo. Rodom je iz Avstralije, toda je mnogo let v Ameriki, kjer se udejstvuje pri delavskih unijah. Bil je opeto-vano obdolžen, da je aktiven komunist, kar je pa vselej trdovratno zanikal. Zdaj je vlada poklicala za pričo enega njegovih nekdanjih tovarišev, Mervyna Rathborne. Ta je pod prisego izpovedal, da je bil Bridges eden glavnih komunistov v uniji CIO leta 1938. Izpovedal je, da je bil Bridges navzoč pri več kot 30 sestankih komunistične stranke, kjer se je razpravljalo o strategiji v stavki pristaniških delavcev v San Franciscu leta 1936. Priča je izpovedala, da je bil pri komunistih od 1935 do 1947 in da je bil tajnik CIO koncilov za Kalifornijo. Kot vsak komunist (to se razume) tudi Bridges z vso odločnostjo zanika, da bi kdaj imel opravka s komunisti. ------o------ Poizvedovalni količek LETO Lil —VOL. LIL Ludvika Anschitz, Schneider-in, Camp D. P. b S/9, Spittal an der Drau, Kaernten, Austria, Praga. — Ameriško poslani- išče svojega strica. Pred 20 leti sxvo poroča, cia je češko "ijud- Je on v arzavi amo v oieveian- sko” sodišče obsodilo na eno leto du. Po poklicu je bil gostilničar, v delavsko taborišče naturalizi-; Star bo približno 65 let. Piše se ranega Amerikanca, ker je re- Andrej Zorman. Ako bo to cikel, da v Ameriki boljšo hrano Tal, ali če kdo drugi ve za nje-mečejo med odpadke, kot jo na gov naslov, je prav prijazno pro-Češkem jedo ljudje. J šen, naj sporoči na gornji na- Amerikanec, z imenom Im- slov. rich Solar, star 56 let, je dospel iz New Yorka na obisk k svojim sorodnikom v Topolciany na Slovaškem. Najprej so ga aretirali in obsodili na 6 tednov zapora Razne drobne novic« b Clevelanda in t« okolic« Zemljiški davki— V soboto 4. marca je zadnji dan, da lahko plačate zemljiške davke. Pc tem dnevu bo naložena kajzen za zamudnike. Ledene ceste— Včeraj je bilo po cestah taka poledeniea, da je bilo poškodovanih 65 oseb, ki so iskale pomoč v bolnišnicah. Danes ro še vedno slabe ceste. V Florido— Mrs. EdWard Smrekar iz 13508 Lake Shore Blvd. in njena mati Mrs. Lucic sta odpotovali v Miami Beach, Florida za 2 tedna. Pošiljata prav gorke pozdrave vsem prijateljem in znancem. Huda barva— Včeraj opoldne smo srečali pri Somovih stavbenika Jožeta Demsharja. Ustrašili smo se ga ko smo ga zagledali, ker smo mislili, da ima ošpice. Potolažil nas je, ko nam je povedal, da je pravkar dospel iz Fla., kjer ga je sonce tako oibžgalo. Rekel je, da se bo še vrnil nazaj še za par tednov, ker je prišel domov samo radi nekega večjega dela, ki ga bo njegova firma prevzela. Jože je povedal doli prav do- ga mesta, je odšel 23. aprila 1948 v Cambridge na Angleško. Od tam se je javil in povedal, še v decembru. Plačati je morali da bo poslal nov naslov. Potem tudi 2,'000 kron globe. Ko je'pa ni več glasu o njem. Kdor bi presedel kazen, so ga oblasti po-! kaj vedel o njem je prošen, da novno aretirale ter poslale zaj3Por°či na naslov: Mary Josek, da se “naši tam bro počutijo. Kdo je našel ključe— Na 64. cesti, tam okrog Tomove garaže, je bil izgubljen šop ključev. Lastnik jih nujno potrebuje. Kdor jih je našel, je prošen, da jih izroči v Tomovi garaži, ali pa pokliče KE 3942. Vesela vest— Pri družinj Mr. in Mrs. Edvard Ljubi, 7515 St. Clair Ave. Franc Pavšič, doma od Nove- 10 Prinesle rojenice krepkega ■inkota prvorojenca. Mr. in eno leto na prisilno delo. Poštna postaja se je selila Clevelandska poštna podružnica “B” se je preselila iz 1970 E. 57. St. na 5300 Chester Ave. V dosedanjih prostorih se je nahajala 28 let in služi okrožju z 150,000 prebivalstvom. St. Anthony Hospital, Crand-Chippewa, St. Louis 18, Mis .souri, USA. -0------— SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-N.TE. POMAGAJMO JIM! Profesorji bodo morali priseči lojalnost Berkeley, Cal. — Kalifornijska univerza je ukazala vsem svojim profesorjem, da podpišejo izjavo lojalnosti, ali pa gredo drugam. Vodstvo jim je dalo čas do 30. aprila. Počistiti hočejo vse eventuelne komuniste. GUVERNER LAUSCHE NAM POJASNJUJE PIKETIRANJE NA KAPITOLU Poročali smo prešli teden, da vrnila v upanju, da bodo povzro-je prišlo kakih 40 članov mladejčili nadaljno zmedo in nemir. Bilo jih je kakih štirideset, ki so prišli v Columbus. Niti eden izmed vseh štiridesetih ni imel kake pritožbe zaradi zavlačevanja čekov za brezposelno odškodnino. Trije izmed njih po postavi niti upravičeni niso bili za kakšno državno odškodnino. “Država Ohio stoji v ospredju vseh ameriških držav z ozirom na brezposelno odškodnino, ki jo plačuje. Najvišja mera je $25.00 na teden za 26 tednov. Kar se tiče odvisnih oseb dovo-tem nastopu. Guv. Lauscbe nam ljuje postava odškodnino tudi za progresivne stranke v Columbus, kjer so piketirab guvernerjev urad tako, da jih je guverner nazadnje pognal. Prišli so razgrajat, češ da država ne daje dovolj hitro čekov za brezposelno odškodnino. Guverner Lau-sche je rekel, da so to taki ljudje, ki raje poslušajo vlado kakšne “druge dežele,” kot svojo. Ni jim naravnost rekel( da so komunisti. Takrat smo poslali guv. Lauschetu brzojavko ter mu čestitali na njegovem moža- je odgovoril in sicer pravi: “Dragi Jack!” Iskrena Ti zahvala za Tvojo brzojavko z ozirom na piketiranje, storjeno na kapitolu in v guvernerjevi hiši prošli teden. “Skupina se bo nedvomno še dva otroka pri vsaki družini po $2.50 za vsakega, ali $5 na teden za dva. Iskreno Te pozdravlja, Tvoj vdani Frank J. Lauscbe” prvorojenca. Mrs. Andrew Blatnik iz 886 E. 76. St. ter Mr. in Mrs. Anton Ljubi iz 6618 Bliss Ave. so stari a teki in stare mamice. Naš poklon vsem skupaj. Philco za televizijo— Philco aparat za televizijo, model 1404 je v ceni samo $229.95, je nainovejši proizvod Philco inženirjev. Oglejte si ga pri Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair. Vaje za Pasijon— Nocoj ob 7. 'bo vaja iza Pasijon na odru SND. Pridejo naj vsi igralci. V petek ne bo 7aj e. ------o------ Iz raznih naselbin FOREST CITY, Pa. — Dne 26. nov. je tukaj umrl Jernej A.ube'1, doma iz Peških Kan-derš, Vače pri Litiji. Zapušča ženo, dve hčeri in dva sinova, v Auburnu, Wash., sestro Angelo Nagode, v starem kraju pa brata. CARLINVILLE, 111. — Dne 22. feb. je umrla Frances Podobnik, doma iz št. Vida, Dolenjsko, v Ameriki 44 let. Tukaj zapušča moža Matijeta in dve poročeni hčeri, brata Johna Spendala v Sheboyganu, Wis., brata Franka v Ren tonu, Wash., polsestro pa v St. Louisu, Mo. GIRARD, Kans-----V bližnjem Edisonu je 18. feb. po kratki bolezni umrla Barbara Burgar, rojena Masel, stara 57 let, doma iz Spodnje Loke, fara Krašnja. Gorenjsko, v Ameriki od 1913. Poročila se je v Breezy Hillu, kjer je živela do 1917, od tedaj pa v Edisonu. Mož je umrl leta 1941. yiuERiSK/i Domovina „1^—.„gi'7i ^"Va ?j rmeli to pot ali pa pot navezanosti na zmago nemškega orožja. Ni dvoma, da bi bila ta druga orijentacija pogubna za naš narod. Pot rešitve, ki so jo gradili takrat, nas je kljub vsem pomanjkljivostim, ki so i o spremljale, vendarle rešila. In gradili in pripravljali so jo nepripravljenost kriva, da je tako krepko in pravočasno, da! med drugo svetovno vojno sve- se je pred komaj desetino slovenskih poslancev in ostalih članov Jugoslovanskega kluba na Dunaju, tresel parlament dvojne monarhije. Ce ne bi rešitve negovali, pripravljali z vsemi možnimi sredstvi, bi ne bilo leto 1918 začetek velikega narodnega dviga in splošnega napredka vsaj za večino naroua, ampak bi bili takrat doživeli hudo in morda dokončno narodno nesrečo. Saj vendar poznamo usodo onih nesrečnih delov naroda, ki uspeha rešitve, ki smo jo hote-iL-uveljaviti za vse Slovence, žal niso mogli biti deležni. S skupno narodno državo smo vstopili pripravljeni, kolikor se je le dalo. Da se skupna narodna država nj organizirala niti po besedilu Krf-cke deklaracije, nti po Pašič— Koroščevi Ženevski pogodbi, da je zato sledila mučna in škodljiva doba ustavnih bojev, ki so slabili moč države, srečo in ugled vseh njenih narodov, ali ;e mar to znak slovenske ne-oripravljenosti I I9aj smo vendar pred takim ratelvojem Slovenci neprestano svarili in stavili konkretne pozitivne predloge tako ob začetku državne-g-a življenja ftakor kasneje k ustavi in k vsaken zakonsken predlogu. Kdo more upravičeno trditi, da se Slovenci niso pripravili na velike vojne in revoluteijo-narne dokodke v drugi svetovni vojni? Materijalna priprava malega naroda more biti naipram takim gigantskim vinarjem seveda le malenkostna in učinkovita le tedaj, če jo podpirajo kolikor toliko u'go-dne okolnosti. duhovno je bil naš narod pripravljen in utrjen proti nacizmu, fašizmu in i komunizmu tako temeljito ih močno, kot morda noben drug narod na isvetu. Ali je slovenska, nepriprav- tovni komunizem zakotil revolucijo tudi v Sloveniji? Ali je slovenska nepripravljenost kriva, da je med drugo svetovno v-ojno tako strašno bruhnilo na dan sovraštvo med Srbi in Hrvati, da je skopalo stotisoče grobov? Ali je slovenska nepripravljenost kriva, da je ravno v tem imel komunizem oporno točko, da je ravno v tistih kraji komunistična gerila žela uspehe( utrdila svoje postojanke in koncem vojne vsaj nekaj pomenila na prostoru med Donavo in Jadranom? Ali niso Slovenci četrt stoletja požrtvovalno pomagali graditi konsolidacijo države? Ali niso slovenski fantje in možje storili vsega, da je bil komunizem na naši zemlji premagan? Ali je morda slovenska krat-kovidnost v tem, da smo z vsemi možnimi sredstvi skušali odložiti Hitlerjev napad na našo zemljo? Ali je morda v tem, da smo se ob prevratu leta 1941 takoj odločili za politiko, ki nas je navezala na zapadne zaveznike? Ah je kratkovid-oost v tem, da smo bili med vojno zastopani v jugoslovanski vladi v inozemstvu? Ali ni oilo to edino priznano zastopstvo v . mednarodnem svetu? Ali je bila kratkovidnost v tem, da se tudi naši zaJstopniki niso vdali ne pritiskom, ne vabam, da bi sprejeli kakršen koli “sporazum” s takratnimi jugoslovanskimi komunističnimi uporniki? Ali je bila kratko- diti more le zlo in povečavati more le našo lastno slabost. Nekateri Slovenci v begunstvu so zadnji čas začeli trditi še bolj oč iv ki no neresnico, še hujšo laž in kleveto. Pišejo in ponavljajo, du je večina Slovencev med komunistično revolucijo zapustila prejšnje svoje politične organizacije in stranke in prešla k titovcem. Ta trditev se ponavlja v zadnjih številkah lističa, ki podi imenom “Klic Triglava” izhaja v Angliji. Ne bi tega omenjali,-če ne bi bila trditev tako krivična kleveta in žalitev Slovencev, če ne bi bila taka, da more res škodovati vsaj de-mokratični Slovenki stvari, če bi jo kdo sprejel za resnico. Milijon in pol Slovencev ve, da ogromna večina ni menjala med revolucijo svojega političnega prepričanja. To vedo komunisti prav tako, kakor demokratični Slovenci. Čemu bi sicer bila tolika borba komunističnih krvnikov proti reakciji in proti starim strankam posebej? Ali se izgovarjalci in ponavljale! te laži zavedajo, Ja so hote ali nehote orodje naj čistejše komunistične intrige? Pred kom pa so komunistični banditi v Sloveniji bežali, če ne pred slovenskimi fanti in pred splošnim nerazpolože-njem naroda proti komunistom? Čemu so komunisti smatrali za potrebno, da tako številne predstavnike slovenskih dem Okra tič n ih strank '.pravijo s pori, v ječe, v smrt, pred svoja sodišča? A1] ni skrajno obžalovanja vredno, da se je našla, mala sicer, pa vendar skupina Sloven- vidnost v tem, da so se odloči-j cev, ki v svoji borbi proti na-li za nadaljevanje borbe za; Šim političnim strankam ir^ osvobojenje kljub temu, da je j sestavi Narodnega Odbora za takrat vsa svetovna in posebej evropsko politika šla v drugo smer? Ali je kratkovidnost v tem, da po vojni vztrajamo na naši demokratični liniji in hočemo privesti naš narod v dru- Slovenijo uporablja tudi argument, kj je iaž žalitev in sramota vsega naroda v enem? Širjenje in ponavljanje takih trditev so znaki bolezni. To povzroča nepotrebne in žino svobodnih narodov? , v, , ... Cernu na,- torej služijo pripo-l8kodljl.ve je;.‘.t,e “ radke o tradicijoualni nepri-| n)e nase pollt,'”e enot"®t'in Ijenost kriva, da je Hitler pre-j pravi j enošti h: kratkovidnosti | strnjenosti v času in dobi, ko mandral Evropo in tudi našo našega narodnega vodstva? | bi morali čuvati vsako mrvico domovino? Ali je slovenska Neresnična je in krivična. Ro- narodne moči in pomembnosti. in opustiti vse, kar bi utegnilo temu smotru več škodovati, kot pa koristiti ali pa sploh samo škodovati. Uverjeni smo, da vsi srednje veliki in mali narodi v Ev-1 ropi težko čakajo ustanovitve Zedinjenih držav Evrope, mi Slovenci prav tako, zdi se nam pa, da pameten gospodar ne odpoveduje stanovnja, dokler si ni preskrbel novega Federacija južnih Slovanov - - - . . . .v. * „„ v že do- sebno mi v svobodi živeči, kar uresničenje tega cilja pospešuje grajeni hiši M. Š. Komunistična verska politika “Slovenski poročevalec” od 25. decemlbra 1949 je priobčil zanimivo poročilo pod naslovom; “Predstojniki pravoslavne duhovščine pri maršalu Titu.” Takole piše: “Maršal Tito je v Belem dvoru v Beogradu sipreje] pred stavnike pravoslavnih duhovnikov, ki so se udeležili III. plenuma Zvez« združenj pravoslavnih duhovnikov FLRJ. Sprejemu so prisostvovali generalni sekretar zvezne vlade L j ubodrag Djurič, član )ple-numa prota Milan Slmiljanic, podpreds. piezidija Ljudske skupščine Srbije in predstavniki državne verske komisije pri predsedstvu zvezne vlade. V imenu delegacije pravoslavne duhovščine je maršala Tita pozdravil predsednik zveze, v kateri je združenih že 70 adistotkov pravoslavne duhovščine, potem pa povdaril, da pravoslavna ljudska duhovščina občuduje dosedanje uspehe pri kraditvi naše države ter se trudi, da bi prispevala svoj delež pri velikih naporih naših narodov za izpolnitev petletnega plana ter za boljše in srečnejše življenje bodočih rodov. Maršal Tito je v svojem odgovoru podčrtal pomen sodelovanja ljudske duhovščine z ljudsko oblastjo ter izrazil svoje zadovoljstvo, da je pravoslavna duhovščina kot prva pokazala pot, po kateri naj bi krenila ljudska duhovščina v naši državi, da bi koristila narodu in državi. Ustanavljanje duhovniških organizacij ne pomeni izzivanja notranje borbe v cerkvi in ne pomeni razkola, temveč le stva|rno potrebo duhovnikov... Med enournim razgovorom so ti vodilni duhovniki razložili težave, ki jih imajo pri svojem delu. Naj večja težava je odpor predstavnikov višjega klera v cerkveni hierarhiji, ki jemlje višji duhovščini celo kanonske pravice. . . To poročilo jasno označuje komunistično politiko napram veri in cerkvi v Jugoslaviji. Če odgovarja to resnici in dejanskemu stanju, da je 70 odlsitotkov pravoslavne duhovščine v Jugoslaviji organizirane v Zvezi združenja pravosl. duovnik,ov in ki se je udinjala komunizmu, potem bi to ne bilo kaj častno spričevalo za srbsko pravoslavno duhovščino, še bolj klaverjio pa bi bilo njeno zadrjžanje, če bi odgovarjalo to resnici, kar poroča komunistično časopisje, da je ta deputacija tožila svoje lastne cerkvene predstojnike pri Titu. Jasno je, da je komunizem, kot nekaka vera materializma, ki taji Boga, neumrjočo dušo, (Dalje ua 4. strani) Ob proračunski razpravi v Beogradu je imel Moša Pijade dne 29. dec. 1950 govor o “Balkanski federaciji.” Čeprav je bil ta govor v vsej proračunski razpravi najbolj zanimiv ga svetovno časopisje iz gotovih obzirov skero ni omenjalo Pijade je skušal v svojem govoru dokazati, da sta Anglija in Sovjetska Zveza preprečili leta 1945 ustanovitev federaci-. je južnih Slovanov in da je bil Trajče Kostov v Sofiji po nedolžnem obsojen na smrt in ustreljen. Čeprav smo navajeni ocenjevati g posebno opreznostjo dokaze in izjave kateregakoli komunista, moramo priznati, da to pot Pijadeju ver-jememo, ker je sila dokalziov, ki jih je navedel tolika, da nas je prepričala o resničnosti dejanskega stanja kakor ga je on prikazal. Ta dejanski stan pa izgleda takole: Novembra 1949 se je začelo med centralnima komitejema KPJ in KPB dopisovanje o fe- deraciji južnih Slovanov, ki naj bi bila .po zamisli jugoslovanskih komunistov prva stopnja Balkanske federacije. Jugoslovanski CK je poslal v Sofijo 2 osnutka pogodbe, Bolgari pa enega v Beograd. Decembra meseca 1944 je nosil Kardelj s seboj v Sofijo še tretji jugoslovanski osnutek. Tam je razpravljal s Trajčem Kosto-vom, Volkom Črvenkom, ki je sedaj sekretar KPB, predsednikom vlade Kimonom Georgi-ieviim in drugimi člani KPB Do sporazuma ni prišlo zato, ker so predložili Bolgari Kardelju ob prihodu nov osnutek pogodbe, ki so ga sestavili v CK KPB dan prej po navodilih, ki so jih prejeli iz Moskve od Georgija Dimitrova. Med tem ko so Bolgari prej v načelu pristali, da Sq Bolgarija združi z Jugoslavijo in postane ena njena federalna edinica, kot sta danes n. pr. Slovenija ali Srbija, so sedaj zahtevali, da se najprej osnuje po načelu paritete “komisija jugoslovan- sko-bolgarske enotnosti,” ki naj šele pripravi združitev. Tako bi imeli Boigari v tej komisiji enako število zastopnikov kot Jugoslovani. Ker Kardelj na to rešitev ni mogel pristati, do sporazuma ni prišlo in je odpadla za 1. 1945. nameravana proglasitev jugoslovansko bolgarske federacije. Proglasitev naj bi postavila pred gotovo dejstvo tedanje zapadne zaveznike, od koder so pričakovali Jugoslovani in Bolgari nasprotovanj, med tem ko je Sov. Zveza bila takrat zvezi naklonjena. Pogajanja so se nato nadaljevala po redni diplomatski poti. 18. jan. 1945 bi morala prispeti v Beograd bolgarska delegacija, ki je nosila s seboj 2 osnutka, sestavljena v CK KPB. Se predno je delegacija odpotovala, je prišel iz Moskve ukaz, naj delegacija nikamor ne potuje, ampak naj obe državi pošljeta delegate v Mo- (Dalje na 4. rtranl) _,_j skvo, kjer se bo pogodba sestavila. Jugoslovansko delegacijo je vodil Maša Pijade. V JVloskvi so sestavili novo pogodbo po. osnutku, ki ga je napravil po nalogu sovjetske vlade Višinski. Ta pogodba bi morala biti svečano podpisana v Beogradu v začetku meseca februarja. Stalin sam je izjavil Pijade ju, da ta korak odobrava. Proti nameravani federaciji pa so med tem protestirali Angleži v Sofiji m Moskvi. Angleži so sicer rekli, da nimajo ničesar proti Balkanski federaciji, ako ta obsega tudi Turčijo, Grčijo in Albanijo in ako o- taka federacija nasprotovala tem interesom, še bolj jasno pa je, da Ibi bila taka “Federacija južnih Slovanov'” oziroma njej sledeča “Balkanska federacija” sposobna voditi bolj samostojno meddržavno politiko in čuvati interese balkanskih narodov, da ne bi bili vedno drobiž v rokah velesil in sod smodnika, ki ga požene v zrak ona sila, ki hoče zanetiti nov svetovni požar. ISrbski pregovor pravi: “Čuvaj me od prijatelja, od nepri-jatelja čuvat ču se sam!” Ta pregovor nam prihaja v spomin, ko- na primeru propadle “Federacije južnih Slovanov” stane grška Macedonija v ek- 'vidimo ono tipično, zakulisno, viru Grške, toda za vsakega pametnega človeka so s tem povedali dovolj jasno, da so proti federaciji, zakaj pogoji, kot so jih postavili, so bili vsaj takrat nesprejemljivi in neizvedljivi. Takrat so se tudi Sovjeti strinjali z Angleži in dali Bolgarom nalog, naj ne sklepajo z Jugoslovani nikakih pogodb. Tako ni prišlo do “Federacije južnih Slovanov” izključno po krivdi Angležev in Sovjetov. Ti so se že prej med seboj pogodili o “interesnih sferah” na Balkanu ter določili, da i-inajo Angleži v Grčiji 100% interesov, v Bolgariji 20-30% v Jugoslaviji pa 50%. Ostali interesi so sovjetski. Storili so to v tajni pogodbi, ne da bi koga od prizadetih vprašali, če tudi on prizna take interese. To je tipičen primer “internacionalnega ropa.” Besede niso naše, ampak je s temi besedami ožigosal leta J0O7 Amerika-nec M. W. Schuster ono pogodbo, ki sta jo takrat sklenili Anglija in carska Rusija ter si med seboj razdelili interesne sfere v Perziji Jasno je, da bi pri nas. -----------o medsebojno sodelovanje in pomoč, ki si jih dajejo velesile, kadar gre med njimi za sporazum na škodo malih narodov in njihovih interesov. Tudi delo za evropsko federacijo je zastalo na angleškem odporu. Radj bi reševali imperij v Evropi tretjo silo, ki naj skrbi za ravnotežje. Francozi pa se zopet upirajo evropski federaciji sami brez Angležev z Nemci, da bi dajali pehoto pred sovjetske tanke. Mali narodi pred železno zaveso in oni, ki so za njo, pa govoriti ne morejo, pa se s strahom ozirajo na vse 4 strani sveta in čakajo, odkod bo prišel modrijan, ki bo vse te mogoče in nemogoče interese združil ter vodilnim politikom Zapada pokazal, da danes, ob 12. uri, ne gre več za ta ali oni državni interes ali prestiž, ampak za rešitev Zapada in njegove krščanske kulture ter za rešitev našega svo-bodlnega načina življenja. Če pa hočemo to nevarnost odstraniti, pa ne smemo poznati niti interesnih sfer, niti barantanja na račun malih narodov. Pri sosedih že gori, ali bomo čakali, da bo gorelo tudi K.Z. (Nadaljevanje s 2. strani) ki odreka Kristusu božanstvo, s krščanstvom v nasprotju kot ogenj in voda. Komunizem ni tega nikdar tajil, nasprotno, vedno in povsod povdarja, da je njegov cilj uničiti vsako duhovno vero. Kako more pri tej popolni jasnosti položaja in ciljev komunizma še kak duhovnik te ali druge krščanske vere sodelovati z brelzhožnim komuniizimom in pomagati graditi brezbožno socialist, 'družbo? Le odpadnik od krščanstva ali pa velik ignorant more to storiti. Po potih cezaropapizma! V ruski revoluciji je komunizem vodil borbo proti vsem krščanskim veram in cerkvam brez maske. Mislil je, da bo v nekaj letih uničil krščanstvo v ruskem narodu, pa je moral končno ugotoviti, da to ne gre tako lahko od rok. V tej borbi proti krščanstvu sploh si je osrednje vodstvo komunizma nabralo mnogo dragocenih iz-Kiišenj. Med drugo svetovno vojno se je pričelo posluževati drugačne taktike. Komunisti so* prišli do prepričanja, da je dejansko edini idejni in brezkompromisni njihov nasprotnik katoliška cerkev. Da bi se mogel uspešnejše boriti proti njej, je napravil s pravoslavno cerkvijo modus vivendi, nekak kompromis, s katerim je vpregel v svoj voz rusko oravoslavje. Tu je krenil komunizem na pota bivših ruskih carjev in njih verske politike. Kakor znano, je v carski Rusiji vladal cezaropapizem, to se pravi, da je bij — kakor prej v grško-pravoslavni cerkvi — car obenem tudi vrhovni »poglavar cerkve ali nekak pravoslavni papež. Ruski carji so se v svoji imperialistični politiki posluževali ruske pravoslavne cerkve. Znano je, kako so preganjali katoliško cerkev na Poljskem, kako so uničili grško katoliško cerkev v Ukrajini. Teh metod se sedaj poslužuje tudi svetovni komunizem, v državah Iza železno zaveso. Po drugi .svetovni, vojni in po kompromisu s svetovno cerkvijo, .so prihajali ruski pravoslavni škofje v zapadno Evropo. Da niso prihajali zato, da bi organizirali borbo proti komunizmu, je jasno, saj jih je podpirala sovjetska vlada. Iz vsega se vidi, da je bil tu izdelan podroben načrt proti katoliški cerkvi v onih državah, ki so prišle pod komunistično oblast in po tem načrtu naj bi sodelovalo v borbi proti ka-toličanstvu: tudi pravoslavje. V onih delih Poljške in Če-hoslovaške države, ki so po drugi svetovni vojni prišli pod Sovjetsko Rusijo, se je pričelo strahovito preganjanje katolikov vzhodnega, to je grško -Katoliškega obreda. Z vsemi silami je sovjetska Oblast silila, katoličane, da bi prestopili v pravoslavje- Naenkrat je komunizem pokazal veliko “ljubezen” do ruskega pravoslavja! Grško katoliške škofe in duhovnike so po večini ali pozaprli ali pobili, vernike brez pastirjev pa skušali z lažjo, prevaro in nasiljem pripraviti do odpada od katoliške cerkve in v pravoslavje. Kakor pa je nekdaj pomagala ruska pravoslavna cerkev carski politiki v nasilju nad katoliško cerkvijo, tako sedaj rusko pravoslavje, sodeluje s komunizmom v enaki borbi. Isto se vrši tudi v Romuniji, Državna oblast z največjim nasiljem, lz: vsakovrstnimi šikanami, zatira katoliško cerkev grško katoliškega Obreda. Zaprli so škofe, duhovnike, mnoge pobili, vernike pa silijo a vsemi mogočimi sredstvi, da bi prestopili v pravoslavno cerkev. Kratkomalo /zame ustanova katoliški cerkvi in jih izroča pravoslavni. In romunsko pravoslavje? Tudi romunska pravoslavna cerkev sledi zgledu ruske,! Ni enega glasu od strani pravoslavja, ki bi vse to obsojal, nasprotno, pri tem pregan j an j u katoliške cerkve sodeluje tudi pravoslavna hierarhija! Kaka razlika je v tem oziru med katoliško cerkvijo in pravoslavjem! Med katoličan-stvom in brezbožnim komunizmom nj kompromisa! Ko je prišlo v bivši “Nezavisni Hrvaški državi” do preganjanja pravoslavne cerve in do tega, da je državna oblast silila pra-voslavce v prestop v katoliško cerkev, je vrhovni poglavar katoliške cerkve papež Pij XII vse to nasilje nad pravoslavnimi svečano Obsodil v znani encikliki mističnem telesu Kristusovem. Sedaj pa oficijelno pravoslavje k vsemu temu nasilju, ko se milijoni katoličanov brutalno sliijo v pravoslavje, proti njih vesti ali molči ali pa celo sodeluje. Na Madžarskem se je vodstvo mednarodnega komunizma poslužilo kalvinske cerkve, da je usužnilo madžarski narod. V svetovni javnosti se je to nekako prikrivalo, da je bil zna ni predšednik stranke malih kmetov na Ogrskem kalvinski pastor Tildy! Tega se je komunizem poslužil. Ta mož je postal predsednik madžarske republike in orodje Moskve! Njegov ministerski predsednik Lajos Dinyes je tudi kalvinec! Ta dva moža sta izročila Madžarsko v roke komunizmu! Ko je pričel komunizem generalno ofenlzivo proti katol. cerkvi in je prišlo do znanega sramotnega procesa in nasilja nad kardinalom Mindszentyjem, sta proti junaškemu kardinalu javno nastopila dva kalvin ska škofa in odobravala nasilje nad njim, to ota bila škofa Albert Bereczky in Imre Revesz. Mi nočemo s tem trditi, da vsi pravoslavni ali kalvinci za železno zaveso odobravajo to nasilje. Je pač tudi med njimi mnogo odličnih mož, ki obžalujejo in obsojajo dejstvo, da se je njihova cerkev dala vpreči v voz komunizma. Mi hočemo s tem le povdariti, kakih metod .se poslužuje povsod komunizem danes. On hoče vpreči v borbo proti katoliški cerkvi druge krščanske cerkve. Taktika komunizma v Jugoshlaviji Zanimivo je dejstvo, da je oil srbski patriarh iz. begunstva pozvan v Moskvo, od koder se je potem vrnil v Beograd Ni dvoma, da je hotel tudi v Jugoslaviji komunizem vpreči v napad proti katoliški cerkvi srbsko pravoslavje Tudi to bo najbrž res, da so se glede tega vršila razlgovori že v Moskvi in se v Beogradu le nadaljevali. Toda tu se je pa nekaj zataknilo Oficielna pravoslavna cerkev v Jugoslaviji, oziroma njena hierarhija se ni dala vpreči v komunistični voz in ne potegniti v odkrito borbo proti katoliški cerkvi Kje je temu vzrok, je pač še skrito! Možno je, da je med srbskim epi-škopatom zmagalo načelno stališče, da ne more krščanstvo sodelovati s komunizmom! Možno je tudi, da je vplivalo na zadržanje srbskega episko-pata dejstvo, da je večina srbskega naroda odločno proti komunizmu, in da bi srbska pravoslavna cerkev izgubila ves ugled pri narodu, če bi se udinjala Titovemu režimu Možno je pa tudi to, da pritisk na pravoslavni episkopat ni bil v Jugoslaviji tako trd, kot drugod, ker je Tito in njegova o-kolica dobro vedela, da bi s pomočjo pravoslavne cerkve vsaj v Hrvaški in Sloveniji prav ničesar ne dosegel. . . . Pač pa skuša komunizem v Srbiji vpreči v svoj voz pravoslavno duhovščino potom “Zveiz-e pravoslavne duhovščine,” ki je po njih podatkih zbrala v svoje o- RAZGLED PO SVETU .Yore napetosti med zahodom in vzhodom Po zadnjih poročilih izgle-da, da Sovjetska zveza toliko daje za svojo oboroževanje, da strokovnjaki sklepajo, da bodo sovjeti skušali napraviti spopad razmeroma kmalu. Posebno so vojaški krogi postali pokorni, ko so zvedeli, da Sovjetska Rusija gradi veliko vojno zralkop lovstvo. Aparati hitro zastare. Velike investicije sedanj e vzorce so brezpredmetne, če se ti ne uporabijo kmalu, predno sovražnik zgradi nove, boljše. Sovjeti to vedo in vendar 'so se odločili, da zgra-de velike množine sedanjih vrst. Napetost je bistveno večja odkar je Dr. Fulchs, eden največjih znanstvenikov v atom ski energiji, povedal pred angleškim ‘sodiščem, da je dal sovjetom na razpolago vsa dog nanja, ki so mu bila dostopna v laboratorijih in tovarnah a-tomskega orožja v Angliji in USA. Mož je mirno povedal, da je to delal kot komunist in v prepričanju, da mora “najboljša” vlada na svetu vedeti za vsa dognanja znanosti in industrije, da bo mogla “braniti svojo moč in oblast v korist elovštvu.” Kaj vse je Dr. Fuchs Sovjetom razodel ni bilo povedano v nobenem poročilo. Izgloda pa, da se angleški in ameriški strokovnjaki boje, da imajo Rusi sedaj vse recepte za konstrukcijo in produkcijo atomske in hidrogenske bombe. To odkritje je seveda povzročilo veliko razburjenja v celem zahodnem 'svetu, posebno v USA, ki je doslej živela v prepričanju, da ima monopol nad temi naj hujšimi orožji. Državni tajnik je nastopil odločno. Postavil je trditev, da so Sovjeti nepoboljšljivi. O-ni hočejo širiti svojo oblast po celem svetu in nihče jih ne more v tej nameri zaustaviti. Ni nobenega političnega sredstva, ni moralnega pravila in moči, ni sporazuma in dogovora,, ki oi mogel Sovjete in boljševizem zaustaviti. Kakor naravne sile more kanalizirati, omejiti le primerna protisila, tako je 's komunistično povodnijo, ki grozi preplaviti svet. Le dovolj velika protisila, le dovolj močna brana, le dovolj globoki prekopi in jezovi morejo določati in omejevati njen tok in vpliv. G. Acheson je zato povda-ril, 'da ,se politika USA in kmclktracij ne more zanašati napram Rusiji na nič drugega, kot na svojo moč in solidnost. Politika USA se za to °b novih odkritjih ne more nič spremeniti. Ona gre slej kot prej za tem, da demokratičen del sveta organizira, utrdi, oboroži in postavi proti komunističnem navalu dovolj močno obrambo, d bo sama po sebi prepričeva-a Sovejtsko zvezo, da bi bil vsak napad tveFan nevaren zanjo. Demokracije morajo biti tako močne, da bodo preprečile nadaljne uspehe komuniz-Potem bo ’komunistična vlada, ki je totalitarna diktatura, izgubila elan in začela kril j e že 70% srbskih pravoslavnih svečenikov! Na vsak način pa moramo po dosedanjih skušnjah ugotoviti, da se srbska pravoslavna cerkev 'drži napram komunizmu vse dosti bolje, kot njene sestre v Romuniji in v Rusiji. Po vsem sodec je imela ta de-pulstacia srbske pravoslavne duhovščine pri Titu namen iz-vaati nekak pritisk na srbski episkopat!, da bi tudi ta sledil “ludski duhovščini” in se dal vpreči v komunistični voz! Upamo, da se to ne bo posrečilo! razpadati kot ustaljena voda. Srečnejše življenje v svobodi bo prodiralo tudi za železno zaveso, odpiralo tam narodoim o-či in slabilo komunističen način vladanja in gospodarjenja. Talko bi po mislih Achesona mogli ohraniti mir in počasi tuidi prisiliti komunizem k u-maku. Predsednik Truman, ki sicer tudj ne veruje, da bi se mogel svetovni položaj kaj popraviti z novimi dogovori s Sovjeti, je vendar rekel, da USA ne bo opustila nobene prilike, da ne bi poiskusila doseči s Sovjetsko zveze sporazum glede o-mejitve Oboroževanja in posebej glede kontrole nad atomskim orožjem. Ta izjava je bila očitno namenjena za zgodovino, pred katero hoče biti a meriški narod čim manj odgovoren za strahovite posledice, ki bi jih prinesla totalitarna vojna. Truman je izdal odlok, da USA začne s polno paro proizvajati tudi hidrogensko bombo. Tekma v oboroževanju se bo torej nadaljevala za nedoločen čas in govorjenje o miru ostane le govorjenje. Da se javno mnenje v USA tega zaveda, je pokazala afera z Alfredom Hissom, vplivni sode-avcem pokojnega Roosveelta v času, ki ga označujeta Yalta in Teheran ter druge mednarodne pogodbe, v katerih se kaže dominanten sovjetski vpliv. Hiss je bil obsojen, ker je sodišče smatralo, da je res dajal ameriške državne tajne sovjetskim vohunom. Acheson je poslovno, bil vezan s Hissom in njegovim bratom. Dal je javno izjavo, da še vedno ne more o-pustiti svoje dobre sodbe o ob sojenem Hissu. Ta izjava je mnogo škodovala Trumanovi vladi in pojavile so se najodloč-nejše z ali Leve, da naj predsednik hitro poišče novega državnega tajnika. Javnost je slišala že preveč o izdajah na vrhovih državne uprave in želi imeti vsaj v tem oziru zagotovilo, da je hiša čista, da vsaj doma ni vplivnih izdajalcev. Vsi zunajepolitični in mednarodni dogodki se ocenjujejo sedaj s stališča ali pomenijo uspehe za sovjetsko velesilo ali za demokracije. Demokratične vlade v večjih deželah zahodne Evrope so še vedno slabe. Francoska vlada ima komaj še večino v parlamentu. Z vlade so namreč izstopili socijalisti. De Gasperi je v Italiji preolsnoval svojo demokrščanisko vlado, ni pa mogel doseči niti malega pomirjen ja v deželi, ki letos pričakuje naj večje število obiskovalcev z vseh strani 'sveta radi Svetega leta. Takoj v začetku tega leta so komunisti izzvali nerede, v katerih,)'e bilo nekaj mrtvih. Val nemira, strahu in ogorčenja gre po deželi, med Lem ko komunisti pripravljajo naslednjo potezo. V Angliji so volitve pokazale, dia angleški volilci ne morejo napraviti izbire med konservativno in delavsko vlado. Komunisti sicer niso tam dobili nič, a pridobili so zelo mnogo -s tem, da Anglija in s tem Britanski imperij nima močne vlade, ki bi se mogla naslanjati na trdno večino v parlamentu. V tej negotovosti bo komunistom in njihovim sopotnikom mnogo lažje ribariti v kalnem [n dosegati tudi uspehe. Dleavaka vlada, ki ima komaj večino, -ne bo mogla zadovoljevati svojih množic, opozicije pa seve d? še manj. Koalicijska vlada pa ni verjetna, razen če bi jo izzvali za imperij posebno hudi in važni dogodki. Moremo torej reči, da se zahodna Evropa v zadnjem času ni politično nič utrdila. Nasprotno so močni znaki slabitve. V London so prišle vesti, da se Stalin in TUo znova pogajata, kako bi sprvaila spor s sveta. Po ponudbi, ki je prišla iz Molskve v Belgrad naj bi se Tito vrnil v Kominform, priznal ponovno vodstveno pozicijo Moskve tudi na Balkanu, pa bi vendar smel organizirati balkansko federacijo. Tito jev volilnem govoru najpiaid/el USA, češ da (zavlačuje dovolitev posojila Jugoslaviji. Zapretil je, da bo jugoslovansko ljudstvo raje hodilo lačno in boso in golo, kot da bi za kako posojilo prdaio svoj socijalističen red. Ta Titov govor je značilen. Noben kandidat 'se ne bi upal obetati svojemu narodu, da bo gol in bos, če ni diktator, ki v naprej ve, da mu prijazno ali neprijazno razpoloženje volilcev ne more ne koristiti ne škodovati. Ob enem je Titov govor ponovna zagotovitev, da je in ostane komunist in diktator, pa naj ga Zahod še tako podipira. Končno ta govor vsebuje tudi pretnjo, da se Tito kot pravi komunist še vedno lahko vsak čas priključi Moskvi, če mu na zahodu ne bo všeč. Amejriški poslanik na vse Titove besede ni odgovorij nič drugega kot to, da se Amerika nima namena vmešavati v notranje razmere Jugoslavije in da radi vse prošnje za posojila le po gospodarskih vidikih. Napram Titovi Jugoslaviji pa radi teh govorov Amerika ne spreminja svoje (politike. Vse poteze v prilog Titovemu režimu se slej ko prej smatrajo za tveganje in se cenijo po verjetnosti Uspeha, ki ga trenotna diplomacija hoče doseči. Vsa poročila iz Jugoslavije povedo, da se tam ne pozna ni- Kako zboljšanje niti v gospodarskem oziru, da o kakem političnem popuščanju sploh ne govorimo. Ljudje (povedo in pišejo, da vedno bolj primanjkuje najbolj vsakdanjih življenjskih potrebščin. Na drugi strani pa poročevalci, ki so z zahoda zadnje čase obiskali Jugoslavijo, vendar pišejo, da ima Titov režim gotove presenetljive gospodarske uspehe in da njegova obnova dobro napreduje. Gotovo je na teh poročilih (veliko ineresničnega, gotovo je veliko kriva površnost in gotovo je mnogo napisanega slepo po poročilih, ki so jih tujcem enostavno predložili Titovi “eksperti.” Bo pa v tem oziru treba še precej pojasnjevanja, da bo pojasnjena stvarnost. V tem oziru bo treba veliko pozornosti in truda, da se razkrinkajo titovske laži in razblini napačna slika, ki jo taka poročila dajejo o Jugo-•'.laviji v zahodnem svetu. V Jugoslaviji so volitve. O-pozicijskih kandidatov ni. Ti-tovci bodo zmagali s toliko večino, kakršno si bodo naprej zapisali. Potem bodo zastave :n (plesi in narodno veselje. Vse bo tako kot je nekdaj bilo, ko je Hitler dobival “popolno zaupanje svojega naroda.” Tudi takrat je bilo vse v zastavah, tudi takrat so bile parade in zaistave in napisi in transparenti. Upajmo, da vsaj volitve ne bodo nikogar več 'zapeljale, da je v titovin] še kaj sledu svobode in zlasti, da je v številkah. ki jih bo objavila Titova vlada še kaka sraga narodne volje. To so volitve sužnjev, ki so vklenjeni na rokah in gah. Dr. M. K. no- Poročilo iz Jugoslavije (Nadaljevanje) Dognano je, da je bilo več tisoč kemtov, ki so vztrajali na privatni lastnini zemlje, v letu 1949 zaprtih. Po nekaterih vaseh so jih v neki noči kar po 50 zaprli. Sam sem videl 200 kmetov, kako so premetavali in kopali zemljo ob cesti v Srbiji. Rekli so mi, da so to prostovoljni delavci. Na vsakem koncu te vrste pa sem opazil vajaka z angleško strojnico. Blizu ISitare Paziove sem naletel na (kmeta, ki je slonel preko ograje in se razgovarjal s prašičom. S pomočjo svojega tolmača sem. ga vprašal, zakaj ni vstopil v “zadrugo”. Dolgo časa je buljil v mene. Nato se je sklonil, pobral kepo blatne zemlje in jo stiskal, da je pogledala preko prstov. Tak je bi] njegov odgovor. Tem ljudem ne more tehnični napredek pod kolektivizmom prinesti veselja, tudi če bi res prišlo do kakega napredka. Za njih ni nadomestila za njihovo Ugrabljeno zemljo. Govoril sem 3 hrvaškim kmetom, ki mi je rekel, da se ne ko mogel več dolgo upirati kolektiviziranju. Vsi prihrank] so skopneli in ne kaže mu drugega, kakor da se Ukloni nepravičnemu tiranstvu. “Zaenkrat jem še prav tako, fot sem pred vojno jedel, toda če bi imel 1q (deset) sinov, bi jih vse poslal ven iz države.” ra,r gotovo bi jih, če bi se dajo. Jugoslovan, ki zaprosi za potni list, da bi zapustil državo, je skoraj siguren, da ga bodo aretirali jn zaiprli. Nekateri kmetje ugovarjajo kolektivnemu sistemu čisto iz gospodarskih ozirov. Eden izmed mnogih mi je dejal: “Ni kmeta, ki bi za kolektiv delal tako pridno, kot je to delal na svoji zemlji, .pa iga lahko plačaš, kakorkoli'že hočeš. Poskusi se peljati po cesti, kjer je na eni strani zadružna zemlja, na drugi pa še zemlja, ki jo obdelujejo še samotojni kmetje. Takoj boš videl, kje je zadru- žna zemlja. Poglej in poskušaj prešteti osat na kolektivni zemlji!” “Boga ni” . . . Kakor je že pasivni odpor kmetov do socializacije občudovanja vreden in na vse načine 'iznajdljiv, vendar ni verjetno, da bi kmetje zmagali. Njihova odporna sila že popušča. Tito drži v roki preveč adutov. Titovci redko uporabijo besedo: vera. Za ta pojem rabijo izraz “misticizem” in vero' smatrajo za velikega sovražnika Marxiisma, Leninizma in Titoizma. Prejšnji mesec je Centralni komite Komunistične partije proglasil; Vpliv reakcionarni duhovnikov mora izginiti! “Naše zadržanje do cerkve je bilo pravilno, kajti mi nismo naredili nikakih mučenikov,” se je bahal Milovan Dji-las, Titov minister brez portfe-Ija. Kar je Djilas hotel povedati, pa je to, da je v Jugoslaviji na papirju zapisano, da vsakdo v Jugoslaviji lahko moli in časti, kogar hoče. To določilo v ustavi pa služi samo za prikrivanje in sleplenje svobodnega sveta. Pravoslavna cerkev ima v Jugoslaviji 7 milijonov vernikov; katolikov je 6 milijonov Obe cerkvi čvrsto in solidno kljubujeta. Katoliška cerkev je doživela več terorja in je tudi kljubovala bolj vztrajno. Katoličani so zgubili vse šole, vsa sirotišča, vse domove za stare in onemogle in sploh vse druge ustanove — skupno 500 vzgojnih in dobrodelnih ustanov. Mnogo duhovnikov je bilo zaprtih radi pridig. Pred kratkim je bil v Zagrebu .zaprt duhovnik, \er je s prižnice rekel delavcem, oaj se poročajo v cerkvi. (Nadaljevanje sledi) KOLEDAR za leto 1950 Naroča se “Slovenski pisarni 6116 Glass Ave., Cleveland 3, O.) ali pri Ameriški Domovini. Cena $2.75 (po pošti $3). Jr Družba sv. Družine (THE HOLY FAMBLY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah Severne Amerike Inkorp. v dri. Illinois 14. mala 19 li Sedež: Joiiet, HI. Naše geslo: “Vse za vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNIODBOK: Predsednik: PRANK TUSHEK, 716 Raub St.. Joliet, Illinois 1. podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39, Ih. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St.. Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St„ Joliet, 111. Duh vodia: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O., IH. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St., Joliet. Dl. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St.. Chicago. Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. 111. JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet, Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 Winchell St.. Sharpsburg. Pa. MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. jan. 1949 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško Podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije m Poškodnine. tabeli. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni jezik Je slovenski in angleški. Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St., Joliet, Dl. V-»-» ■ Issued Evmrf Thursday; fcr the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu TRE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE uAMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 Stanovanjski projekt v osrčju slovenske naselbine Par sto Slovencem v Milwaukee grozi, da bodo izgubili svo- resiranimi skupinami, za in proti, od katerih ena stran — (predvsem hišni posestniki prizadetega okrožja in pa Zveza zemljiških trgovcev) zahteva, e a gre vprašanje, predno zbor-je domove in trgovska podjet-niča napravi kak definitiven ja, oziroma, da jih bodo mora-'sklep sama (v kar ima pravili izprazniti in jih prodati za|c0), na volivni referendum 4. fe.:; Zapisnik Letne seje gl. odbora Družbe £v. Družine vršeče se dne 31. Januarja 1950 v gl. uradu 301 Lime St., Joliet, IH. Glavni predsednik odpre let-zborovanje gl. odbora ob 2. ,iri z molitvijo. Te -seje so se udeležili; Frank Jmshek, Frank Wedic, John Ne-^anich, Anton Smrekar, And-*ew Glavach in Joseph Jerman, Castra Anna Frank se ni mogla udeležiti vsled bolezni. Br. predsednik nato vpraša Nadzorni odbor, ako so gotovi s svojim delom in kako so pro-hašli knjige tajnika in blagajnika in vse Družbino premoženje. Brat And. Glavach, 1. nad-z°rnik poroča, da so pregledali Vse knjige in vse Družbino premoženje na banki in da so pro-Hašli vse knjige kakor tudi vse honde in druge listine v lepem Uadu, kar potrjujejo s svojimi Podpisi. Br. Joseph Jerman P°roča, da se strinja s poroči-|°m 1. nadzornika, da so knjige m vse drugo premoženje v le-Pem redu. Poročilo nadzornega odbora Se sprejme kot poročano. Poročilo gl. predsednica Cenjeni sobratje glavni odborniki, iskreno pozdravljeni . — 'h dobrodošli! Kakor določajo .-’ejo novega leta! Pravila DSD smo se zopet zbra- Razen računov za zadnjih ^ k letnemu zasedanju DSD, da šest mesecev nimam nič poseb- svetiti mladin. oddelku, ker ta nam bo jamčil večjo in močnejše organizacijo. Ako se bomo vsi gl. odborniki zanimali za razvoj naše Družbe, potem nam bodo sledili tudi društveni u-radniki, kakor tudi članstvo in na ta način smemo pričakovati dobrih rezultatov. Naša Drpžba sv. Družine je finančno močna in nadsolvent-na organizacija, ki nam je lahko v ponos vsem, ki smo člani in članice pod njenim okriljem. To je vse, kar želim sedaj poročati. Sklepčno se pa želim zahvaliti vam in vsem ostalim članom gl. odbora, posebno pa br. gl. tajniku in blagajniku za tako složno delovanje. Ravno tako se zahvaljujem tudi uradnikom in uradnicam krajevnih društev in želim, da bi vsi skupaj delovali za korist Družbe sv. Družine. Frank Tushek, glavni predsednik. Poročilo br. predsednika se sprejme. Poročilo glavnega, tajnika Cenjeni sobratje gl. uradniki! Prvo vas lepo pozdravim in vam kličem; dobrodošli na prvo Podamo svoja poročila o našem ^lu za Družbo in določimo no-Ve načrte za bodočnost naše nega za poročati in zato bo to moje poročlio bolj kratko. I-mam pa eno zadevo, ki jo sma- - učicrie za ouuocnusi. iiaoo mam emu -------------------- L'užbe sv. Družine. Z revizijo,tram za jako važno in kot glavni • v, ^ • - , . .-i • It r\rtvvi r-.l ^ 4-i ^njig, pregledovanjem vseh po-s°jil in celokupnega premože-nia, kar spada v naš delokrog. Ker se v tem kratkem času r>cl 30. jul. 1949 ni nič posebne-pripetilo, zato bo tudi moje Poročilo bolj kratko. Splošno Zeiim omeniti, da vlada med ;ianstvom gl. odbora in društ- tajnik vam jo hočem razložiti in scer glede bolniškega in po-škodninskega sklada. Kakor vidimo naše finančno poročilo kaže napredek, ampak to samo v posmrtninskem skla-poškodninski du. Bolniški in skladi pa, kakor vidte po raču- ----v nih, da se veliko več izplačuje onimi uradniki zastopnost ^ kakor pa sprejema, in to se go-Se poslovanje Družbe se vršijo že zac[nji]1 par let, in če se na-' lepi slogi, da je to resnica, je;ga društva ne prebudijo in gre-iokaz v tem, ker nimamo nika- do na delo, da se članstvo po-cršnih pritožb in prepirov. j množi, drugega ne kaže kot po-Našo pozornost in delovanje sebna naklada za ta dva sklada, )0nio morali na vsak način po-! (Dalje na 6. strani) ceno, ki je ne bodo določili sami, če se uresniči načrt mestne načrtne komisije, da se cel del mesta na južni strani med tretjo in peto ulico podre ter na izpraznjeni prostor postavi nova stanovanjska poslopja za 378 družin. Mesto ima v ta namen že odobreno delno finančno pomoč federalne in državne vlade, ni pa še načrta odobrila in napravila končno veljavnega sklepa mestna zbornica. Pred to se sedaj vrši boj med zainte- Tune in ... the AMERKAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) OF MILWAUKEE © A. Program of Classical and Folk Music of Slovenia © Every Sunday Morning I 1:00 to WI?¥T 12:00 C. S. T. fill A I N00N 1430 Kilocycles © English and Slovene Announcements! iSLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE RIPPLE’S SHOE STORE, 629 West National Ave.—Tel.: OR 2-97S3. DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. PERKO GARAGE & SERVICE STATION, 426 S.. 6 St., tel.: BR 2-3660 and BR 2-0119.—Sinclair Gasoline and Oils. FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6227 Wes* Greenfield Ave., tel SPring 4-3414: Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. PHONE: Mitchell 5-4379 H. C. FISCHER & SONS Wholesale & Retail Dealers in FRESH AND SMOKED FISH 1426-1430 So. Second Street Milwaukee SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. SPUR Bottling Co., (Soda and Sprint Water), 232.W. Bruce St.; tel. MA 8-1152._________________ R-» Jeweler, 1116 . tel.: MI 5-6653. KOCH RUDOLPH W. National Ave. CITY LIQUOR DISTR., (Frank Ko-she, Prop.). 1229 So. 51st St. — Tel. MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in Vse druse informacije pokli5;te: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča aprila, da volivci in davkoplačevalci sami določijo ali so pripravljeni nositi svoj del stroškov za projekt, druga stran — ne 3. ulice do vzhodne strani južne 5. ulice, in W. Pierce cesto |od južne 4. ulice do južne 5., t. j. severno od W. National ceste. Ves ta projekt bi potem dobil i-me “Vieau Park Housing”. Razen tega projekta ima mesto v marca, glavne pa v torek 4. aprila. Na volivni listi je dvoje mest za sodnika (potečeni termin okrožnega sodnika GuSave G. Gehrza in izpraznjeno mesto okrajnega sodnika, na katero je bil po governerju začasno ime- načrtu še drug sličen projekt, jnovan sodnik Roy R. Stauff) izključno za vojne veterane, na|ter tri aldermanska mesta (za katerem bi se začelo z delom istočasno. Kampanja za Rdeči križ Letošnja kampanja Rdečega križa za milwkau,ški okraj se prične v sredo, 1. marca in bo (nekateri zastopniki delavskih trajala do petka, 10. marca unij in vojnih veteranov) pa, da zbornica brez referenduma takoj odobri načrt in se z delom začne. Ves projekt bi stal okoli 4 milijone dolarjev, od katerih bi mesto samo moralo nositi nad polovico bremena, zen leto ra- vključno. Cilj kampanje je 8646.746, ki jih Rdeči križ rabi za vzdrževanje številnih lokalnih dobrodelnih ustanov za leto 1950-51. Slične kampanje Rdečega križa se v tem mesecu vrše po vseh Združenih državah, a tega, da bi izgubilo vsako [vsak okraj in vsako mesto si do-težke tisočake v davkih, ki loči svojo lastno kvoto, ki jo je jih sedaj prejema od že obstoj e-'treba zbrati za svoje lastne po-čih poslopij, dočim bi novih sta- trebe. Mihvauška kvota za letos ovanjskih projektov ne moglo obdavčiti, ker bi bili mestna last. Dohodki od najemnine v njih — je argument nasprotnikov načrta — pa bi po izkušnjah, ki jih ima mesto s sličnim že obstoječim projektom na severni strani mesta, ne krili niti stroškov vzdrževanja in u-prave. Sporni načrt, po katerem naj bi se podrla vsa sedanja poslopja in na njih mesto postavile nove, moderne apartment stanovanjske hiše po 3 do 5 sob za družino, obsega sledeče ulice: Zapadna' stran južne je, kakor rečeno, $646.746, kar pride na vsakega prebivalca, vključno otroke in deteta ter tistih, ki sami nimajo nič in sami iščejo podpore od Rdečega križa, približno en dolar. Da se doseže torej ta kvota, bo treba globlje poseči v žep tistim, ki imajo in ki delajo in zaslužijo. Kajti potreba p jo. pomoči od strani Rdečega križa lahko zadene vsakega izmed nas. Naj pride kaka naravna katastrofa nad celo mesto ali kaka večja nesreča nad posamezno družino — Rdeči križ je tu, ki pomaga lajšati škodo 3. ulice do vzhodne strani južne in trpljenje. Zato darujte gene-5. ulice (“mufati” bi torej mo-j rožno, kadar vas v teh dneh obrali tudi mi svoj urad in tiskar- išče zastopnik ali zastopnica no) vse med W. Bruce in W. Washington cestama,' kjer živi največ Slovencev. Poleg tega bi po tem načrtu zazidali tri u-lice: južno četrto od W. National ceste do W. Mineral W. Wal-|0kraju je v polnem teku. Pri-ker cesto od zapadne strani juž- marne volitve bodo v torek, 7. Rdečega križa. Volitve 7. marca Kampanja za letošnje spomladanske volitve v milwauškem 2., 14. in 20. mestni okraj). Vseh kandidatov za sodnike je šest (vključno oba inkumbenta), za aldermanska mesta pa 31, od teh 15 za 20 okraj, 10 za 2. okraj in 6 za 14 okraj. Istočasno se bodo vršile volitve tudi za javna mesta v 17. milwauskih predmestjih, toda primarne 7. marca, se bodo vršile samo v desetih: v Town of Lake, Town of Wauwatosa, Town of Greenfield, Town of Granville, Town ob Milwaukee, Town of Oak Creek, Town of Franklin, City of Cudahy, City of South Milwaukee in City of West Allis. srčna zahvala družinama naših dragih in nadvse dobrih sorodnikov g. in ge. Alojziju in Josephine Šuštar na 6531 Schaefer Ave. in g. in ge. Franku in Jo-sie Rich na E. 185. St. Šuštarjeva sta nam dala sponzorstvo, vsi skupaj pa Šuštarjevi tri in Richeva pa četrtega tako lepo in ljubeznjivo sprejeli na svoje domove, nas z vsem potrebnim oskrbeli in še sedaj za nas tako po očetovsko skrbijo, da se počutimo kakor doma. Vsem naj dobri Bog stotero povrne! Vam vedno hvaležni, ■ Jože in Pepca Kovač, Minka Skubic in Ferdo Gospodaric. MALI OGLASI Peč in ledenica naprodaj Naprodaj je New Process peč za kuho ter Vitalaire ledenica. Zglasite se na 15806 Trafalger (44) Kandidatov v vseh teh pred-’ A“e/tel mestjih je skupno 204, med tem __________________ ko je okoli 70 kandidatov še za j Iščemo kupce druga predmestja, kot na pr. za za apartmente, za 1 ali 2 druži-mesto (city) of Wauwatosa,1 ni; vsakojake cene. Stopite v (katero je treba razločevati od stik z trga (town) of Wauwatosa), in za vasi Greendale, Whitefish Bay, Shorewood, Fox Point, River Hills, West Milwaukee itd., v katerih ne bo primarnih volitev, temveč samo redne 4. aprla. Na Slovence v vseh teh okrajih ponovno apeliramo, da se udeleže teh volitev in tako store svojo državljansko dolžnost. Who is to judge the full value of a telephone call when grandmother calls to say, "Happy Birthday” . . . when mother tells the doctor, "Please, please hurry” ... or when Junior hears the magic words, "I’m giving a party — come on overi” Javna zahvala Cleveland, O. — Tri mesece bo kmalu, odkar je zadnji od nas štirih, ki smo imeli enega in istega sponzorja — preplul široki ocean in stopil na svobodna ameriška tla. Zato si štejemo v prijetno dolžnost, da se na kratko spomnimo vseh tistih, ki so nam na ta ali oni način pomagal priti sem ali nam omogočili, da se vse od našega prihoda v Ameriko dobro imamo in zadovoljne počutimo. V prvi vrsti gre naša iskrena zahvala Ligi katoliških Slovencev v Ameriki in njenemu vodstvu. Druga, nič manjša zahvala naši dragi “Ameriški Domovini,” kateri se ima večina nas novih naseljencev zahvaliti, da smo mogli naša nad štiri in pol ietna begunska taborišča zamenjati z novimi svobodnmi domovi in človeka vrednim življenjem. Nadalje gre naša še prav pri- Anthony Salettel Anidon Co. 15975 Euclid Ave. GL 1968 (42) Sobe iščeta Mati in hči, obe zaposleni, iščeta 3 do 4 sobe od 55. do 65. St. Kdor ima kaj primernega naj sporoči na 997 E. 63. St. vsak dan po 6 zvečer, ali v soboto ves dan, ali pokliče UT 1-1896. —(42) MAKE Telephone calls are an important part of your daily life — and the telephone is almost one of the family. Day and night, rain or shine, it serves the whole family in countless ways . . . running errands, saving time and steps, keeping loved ones close, and ready for emergencies at all times. When you think about how much the telephone does for you, at the price you pay, it is one of today’s biggest bargains . . . and it grows bigger as more and more telephones are added and the service becomes faster and better. And who can say what a single call may be worth? WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working alv/ays to serve Wisconsin better MULTIPLE wmm CAPSULES YOUR BUY WORD When you want vitamins that are Potent— Guaranteed full potency, as shown on the label. Easy and Convenient to take. Economical;— Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Takeone capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day. Each capsule contains the full basic daily needs of the five vitamins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana PETER’S HARDWARE Brusimo žage in stroje za košenje travo Zaloga plumberskih potrebščin Cochran barva, železnina za stavbe, za kritje streh, žlebovi, steklo, orodje, semena, gnojila —Dovažamo na dom 13613 MILES AVE. LOngacre 5125 F. A. PETERLIN, lastnik Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. rv’anhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV MAX’S'AUTOBODY- SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61«t ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dofero. VAS Mi proti nas. MUČI REVMATIZEM? imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajta MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. STERLING SUKNJE Za fine in najnovejše mode spomladanske STERLING SUKNJE IN SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po veliko nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na BENNO B. LEUSTIG-a 1034 ADDISON RD. Samo pokličite EN 3426, da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali, kar želite po vaši volji. | *Jos. in JSioovi POGREBNI 6503 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSXI 452 E. 152nd STREET ZAVOD Tel.: ENdicott 0583 URAD: Tel: IVanhoe 3118 Avtomobili hi bolniški voa redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. | E ^iiiimiiimimimiiiiiiiiiiiniimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiji, Zapisnik (Nadaljevanje z 5. strani), ali se pa napravijo koraki, da se ta dva sklada (podpore) razpustijo, kakor so že druge organizacije storile, ker so sprevidele, da prejemki ne zadostujejo, za kar so prmorani izplačati. Ko smo na konvenciji 1. 1930 vpeljali centralni bolniški sklad kar je bilo storjena največ za ta. mala društva, ker so se na tisti konvenciji pritožili, da jim ni mogoče naprej plačevati bolniške podpore, ker so zaradi depresije bile njih blagajne izčrpane, in da je ta zadeva zdaj odvisna, da jo konvencija reši, kar je bilo tudi ob tistem času storjeno. Torej to je bilo leta 1930 in sedaj pa je 1950, in to je zdaj 20 let, odkar se vse podpore izplačujejo iz gl. urada in dosedaj brez kakšnih naklad. Zapomniti si moramo, dokler imamo te podpore v veljavi, moramo tudi imeti te sklade v takem redu, da odgovarjajo sami sebi za vsa izplačila, kar se pa zdaj ne godi. In kakor že rečeno, če se naša društva ne potrudijo, da se članstvo pomnoži, bomo gotovo morali imeti naklade, če hočemo te podpore obdržati. Družba sv. Družine je bila inkorporirana kot bratska organizacija dne 15. januar. 1915, torej letošnje leto je 35. obletnica poslovanja in je gotovo, da bi to moralo imeti nekaj posebnega} pomena in boljšega ne bi mogli napraviti kot da bi šli vsi na en ali drug način na delo in pridobili kolikor mogoče novih članov in članic za oba oddelka. To bi dosti pomagalo na vse strani. Zato, da bi bilo več vpliva in reklame, bi jaz v ta namen priporočal, da se poleg navadnih nagrad ponudijo še posebne nagrade, ki se naj določijo, ko pride ta zadeva na dnevni red in tako mogoče bo naš apel vsaj za enkrat od strani naših društev uslišan, in to za Družbino 35. obletnico. Pronašli ste tudi, da so vse naše investicije prve vrste in da so vse obresti na vseh bondih točno plačane. Za nova posojila pa je bolj težka stvar, ampak dosedaj smo bili še zadosti srečni pri nakupu bondov, da so zanesljivi in s[ primernimi obrestmi. To je moje poročilo. Zahva-| lim se vam vsem za naklonje-! nost in sodelovanje. Nadalje pa' tudi prosim, da ker sem se jako odprto izrazil, da ne mislite, da imam na katerega ali pa na katero društvo kakšno osebnost ; ne, ampak v dolžnost si štejem, da se vam pojasni in razloži, kaj lahko pričakuj emo; če bomo samo obljube delali, storili pa nič,! pa bodisi eden ali drugi. Ko1 smo pristopili v društvo in D J S. D., smo vsi slovesno obljubi-} ii, da bomo vedno delali za na-; predek in procvit. Torej dajmo zdaj to storiti! Frank J. Wedic, glavni tajnik. Poročilo gl. tajnika se sprejme kot poročano. Zapisnikar poroča, da se strinja s poročilom gl. predsednika in tajnika, da danes nekaj ukre-j nemo, da pridobimo kaj novega j članstva. Poročilo zapisnikarja se tudi sprejme. Gl. blagajnik vpraša nadzorni odbor, kako so pronašli njegovo poslovanje. Nadzorni odbor poroča, da so zadovoljni z njegovim poslovanjem in da je vse v redu. Poročilo gl. blagajnika se sprejme. Br. Wedic priporoča, da naj vpeljemo kampanjo za oba oddelka, katera se naj prične takoj in zaključi 15. dec. 1950. Br. A. Glavach predlaga, da se strinja 3 poročilom gB tajni ka in da se otvori kampanja takoj in da se poleg nagrad, katere so sedaj v veljavi, še razpiše posebne nagrade. Te so: v odrasli oddelek prva nagrada društvo, katero pridobi največ .članov — $25.00, druga nagrada $15.0-0 in tretja $10.00. Poleg tega so v veljavi še sledeče nagrade: Vsak, kateri pridobi novega člana v. odrasli oddelek, 50% celoletnega ases-menta na vse certifikate, iz- pomozi Bog in naš patron sv. ši prihodnji seji in vzpodbudite članstvo, da je to za nas velikega pomena in le v korist naše bratske organizacije, in ako vsi storimo svojo dolžnost, nam je uspeh zagotovljen. V to nam vzemši 20 let endowment, na ta certifikat je nagrada 45% celoletnega asesmenta. V mladinski oddelek so nagrade za vsakega otroka na certifikate, katerih asesment je 15 centov mesečno $2.00, vsi drugi certifikati ml. oddelka so nagrade iste kot za odrasli oddelek. Br. Jos. Jerman podpira Družina! Priporočilo br. tajnika Geo. Weselich od št. 11( prečitano o zadevi datuma, kdaj je bil bolnik pri zdravniku in se takoj javil pri tajniku. Po kratki debati je glavni tajnik razložil, da pravila odgovarjajo: da se bolniška podpora prične s tistim dnem, ko se je bolnik javil ta predlog, kateri je bil soglas- društvenemu tajniku, ne kakor no srejet. Predragi nam društveni u-radniki in uradnice DSD, gl odbor je s tem storil svojo dolžnost in načrt, da bi se naše članstvo pomnožilo, sedaj je pa odvisno od nas vseh, da to storimo. Prečita j te ta naš sklep na va- nakazano po zdravniku. S tem se pismo vzame na znanje. Gl. tajnik poroča, da ako vzamemo poroštva za gl. odbor za dobo treh let namesto samo za eno leto, s tem prihranimo v treh letih $36.57 in zato predlaga, da se to stori. Br. Joseph Jerman podpira. Vsota za tri leta je $182.84, kar se nakaže. Predlog sprejet. Nadalje se nakaže za izplačilo: Woodruf Saj. Co. $14,40, Illinois Fraternal Congress $10.00 in Fire Insurance $21.70. S- tem je bil dnevni red izčrpan in br. predsednik še enkrat apelira na vse članstvo, da naj bi šli vsi na delo v tej: kampanji, ter nato zaključi sejo ob 5. uri z molitvijo. FRANK TUSHEG gl. predsednik, FRANK WEDIC, gl. tajnik. JOHN NEMANIČU, zapisnikar. nu. Društvo ju je spremilo k( Torej še enkrat vas prosim, večnemu počitku na pokopališ-jdrage članice, da se vsaj sedaj če. Bog jima daj večni mir in še par mesecev udeležujete sej, Društvo sv. Cecilije št. 12 DSD Joliet, IH, — članicam našega društva naznanjam, da se od sedaj naprej vrše naše seje vsako ČETRTO NEDELJO v mesecu v Ferdinand dvorani. Torej, drage članice, vabim vas, da se v malo večjem številu udeležujete naših sej kakor ste se do sedaj. Vesele smo bile na januarski seji, ko smo i-naele tako lepo število članic na seji; posebno še, ko so naš č. g. župnik M. Butala zaprisegli odbor za leto 1950. Pozdravili so vsem skupaj voščili veselo novo leto. Odbor za leto 1950 je: predsednica Anna Jerisha, podpredsednica Mary Widec, tajnica Julia Camp, blagajničarka Amalia Shelko, zapisnikarica Jennie Krall. Nadzornice Kate Prizbilski, Jennie Bambič in Anna Železnik. Duhovni vodja Rev. M. Butala. Zdravniki dr. J. Zalar, dr. E. Svetič in dr. M. Ivec. V lanskem oktobru, sta umr- nas z iepirui besedami in nam li dve naši članici v enem teci- za inštalacijo PLINSKE KURJAVE... pokličite najstarejšo BRYANT prodajalno v Gevelandu W. F. HANN & SONS Prebivalcem v Clevelandu smo na uslugo že izza leta 1907 ler smo v lem času inštalirali na tisoče grelnih naprav. Vaši rojaki poznajo nas—vprašajte nas po njih imen—in oglejte si delo, ki smo ga jim izvršili. i.: /T f Mario Kolenc Louis Planinc Pokličite nas sedaj, da vam pripravimo načrt za inštalacijo vašega novega ; . : . . brvanl * FURNEZA NA PLIN [ONVERZIJSKEGA iRELCA ALI * PARNEGA KOTLA a lil m Bryant "Modernaire' furnez na plin Za zimsko umetno prezračenje Tu je boljša kurjava za vaš dom po nizki ceni—nov Bryant Modernaire izvrši štiri dela v enem, Db samem dotiku termostata. Popolnoma avtomatičen, s plinsko ^ 'curjavo. — Modernaire segreje, sčisti, prezrači in gladko cirkulira zrak v vašem domu. In kakšne prihranke imate za čiščenje! Bryant avtomatični parni kofei na plin Če grejete z vročo vodo ali paro —dobite zadostno in zadovoljivo toploto s tem kompaktnim Bryant parnim kotlom, ki je trpežno in natančno izdelan za dolgo trajnost. Kurjava s plinom, popolnoma avtomatična—pridite in'oglejte si nov Bryant Model št. 26! Bryant konverzijski grelec Nudi moderno, popolnoma avtomatično plinsko kurjavo — z uporabo vašega sedanjega furneza. BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali popolen proračun za popolno delo v naprej. Ni treba predplačila 3 LETA ZA ODPLAČEVANJE Prvo plačilo plačate tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin. Bryant s plinsko kurjavo popMnoma avtomatičen furnez na vroč zrak Primeren za majhen dam! Nizki stroški za vzpostavitev, nizki stroški za vzdržavo. VSA INŠTALACIJA IN OPREMA JE POPOLNOMA JAMČENA ZA ENO LETO! 15505 Euclid pri Taylor Telefon MU 4200 ! Lridite—telefonirajte—ali pošljite kupon- - — F- HANN SONS: Jaz se zanimam za □ KONVERZIJSKI GRELEC □ FURNEZ NA PLIN □ PARNI KOTEL NA plin j Ime Naslov -j Telefon pokoj v svobodni ameriški zem- iji. ker v poletni vročini itak nimamo sej (od maja do septem- Na januanski seji smo skle- bra) in potem so pa seje zopet nile, da priredimo oktobra meseca “Card party” in sicer v korist društvene blagajne. Za načelnico pripravljalnega odbora za to prireditev je bila izvoljena naša agilna društvena delavka Mrs. Frank Widec in za pomočnico si je pa izbrala Mary Terlep. redno vsak mesec. Ne pozabite pripeljati na prihodnjo sejo tudi kakšno novo članico v odrasli ali pa v mladinski oddelek. Vse so dobrodošle. S tem boste pomagale svojemu društvu in Družbi Sv. Družine. Pozdrav vsem članicam, Jennie Krall, zapnisnikarica. i.iiiimiiiiiimiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimimii’j i ; Slovenski dom na 15810 Holmes Ave. razpisuje službo s RAZPIS SLUŽBE! = oskrbnika doma. Delničarji imajo prednost. Priporočljivo 5 5 za moža in ženo. Pismene ponudbe je poslati na upravo § E doma najkasneje do 20. marca. !v'. id ! FRANK WALTER, tajnik. = ?iiiimimiiiiuiiiiimniiiiinniniin[inniiiiinniinimnmnniiiiiiininni»nuinim? Za Direktorij: FRANK WALTER, tajnik. V SOBOTO o polnoči Osp aj*____ A’NEW FIGURE will be added tn Cleveland Telephone t Numbers $ V soboto o polnoči bodo imeli večinoma vsi telefoni v Greater Clevelandu nove vrste številke. Namesto samo imen, bodo imeli Clevelandski telefonski uradi ime POVRHU številke. Vaša nova telefonska številka je pod rumeno masko na vašem telefonskem dialu. Odstranite masko, predno greste spat v soboto. Po polnoči morate rabiti nove vrste številke, kadar rabite dial pri klicu. 3 STVARI JE TREBA po polnoči v soboto 1. Odstranite rumeno masko z vašega a;- ala. Vaša nova telefonska številka je spodaj. 2. Znajte Številko H jo kličete, predno jo pokličete. Poglejte v vašo novo PLAVO telefonsko knjigo zanjo. Skoro vse številke v vaši stari telefonski knjigi so zanič. 3. Zabrnite za novo številka urada. Na primer, da zabrnele za WAshington 1-7009, zabrnite najprej WA 1 in potem zabrnite dial za ostale štiri številke. Ako nimate PLAVE telefonske knjige pokličite TOwer 1-9980 med 7:30 zjutraj in 8:00 zvečer ob petkih in sobotah, ali med 9:00 zjutraj in 5:00 zvečer ob nedeljah in vaša knjiga vam bo takoj poslana. OSEBNI TELEFONSKI DIREKTORIJ da zaipdšete večjkrait rabljene številke lahko dobite, ce hočete. Rabite jo namesto starega imenika osebnih telefonov. Vprašajte zanj v našem uradu, 750 Huron Road, ali v našem telefonskem, ura-i du na 2012 East St. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY