STEV.—NUMBER 36. HRT ' Chicago^ III., torek, 12. februarja (Fab. 12), 1924. j« stanovanjski oddelki in (too mmm «mi rail KLANOVCEM. DRUGA VELIKA OBRE GONOVA ZMAGA. Temeljit poru Titik? aa aapadu pomeni, da ja fašistovska Trta J a y Mehiki končao potlačena. mmM delavci nameravajo odlo-v znak protaeta proti ^ukaovakemu početju. 01 w|ke četa poelaae v Herrin a ¿ranicami in topovi. Vee to aipoveduje prsvo Tojao. LINCOLN. POLITIČNA KRIZA V JUGOSLAVIJI. •OJAKI BODO ZDB*AV_ALl| UD *0D VOSTVOM OTVTL-HIB OBLASTI garrin, 111., 10. februarja. —I Kakor je javnost zaznala v nede- Mezieo City, 11. fcbr. — Zvez ne Čete ao izvojevale veliko zmago nad vstaši na zapadni fronti. Bitka na bregovih reke Lerne v pravcato!0cotlanu' w J® trajala enejet ur, ^ 1 je bila včeraj končana e porazom vataiev, kakor poroča general Amaro prcdaedniku Obregonu. Izgube mož ao velike na obeh atra-neh. Poročilo ee glael, da je bilo več poveljnikov ubitih, ko ao federal ei prekoračili reko In naakočili ..............4'balkon amrti", kot ao nazivall Ijo ivečer, namerava 4,000 članov I ^^e aakope. Vataške poatojan j^druŽenih rudarjev v Ameriki ke g0 bije kmalu okupirana in odložiti delo v herrinaki okolici, I gUvna gila aovražnika je bila pri-ker ao izvedeli, da delajo med I morant pokazati belo zastavo B;iai člani kuklukaovake «S»;|V«taši ao biU utrjeni na bregu reke; imeli eo tudi prirodne utrd bo v strmih pečinah, za katerimi ao imeli etrojnice. Zvezne čete ao pa kljub Idtvam, ki jim je atal na akok na utrdbe, priailile vataie na je a 132. peipolkom lllinoiške na- kapitulacijo. Okrog 300 federal-rodne garde ob eni zjutraj odpe- cev je ^ ubitih. ljal na vlaku v Herrin, kjer bo lateral Foreman osebno poveljeval vse vojaške čete, ki ae zbero t Herrinu in okolici, da natavijo krvavo vojno med zuhači in ku-klukaovei. Čikaake čete dospo a avojim vrhovnim poveljnikom o poltreh popoldne v Herrin, če pojde *vae gladko in po zasnovanem vzpo-redu. niacije. Člen Itcv. 11. v ustavi rudarske organizacije pravi, da De ime biti noben član ud kukluk- lovske družbe. K General Milton J. Foreman ae Odvetnik Mots In duhoven Case. Odvetnik Moss je kot zastop- Buffalo, M. Y. — Odvetnik William R. Moaa je v nedeljo sto-pil v trdnjavo aovražnika, ko je po evojem prihodu v to meato Malo pozneje doape še ostali I Pf-oatvoval verski alušbi v bap-del 132. pešpolke. Tri čete konje- tietojski cerkvi, kjer je bil svoj nice ao bile pozvane ia Johnston duhoven Cane ki je zapleten Cityja. Tako bo imel general Fo- v raaporočno zadevo Lelandove reman l,700.vojakov pod svojim ^^f^^kveni zaurmiki poveljatvom. Dijakom in eerkveni zaupniki 1,000 mož ae je odpeljalo ,ia u " * ™ vnemo potegujejo za vlaku, ko ae je odpp^J » *0*sH šuti. kar *a-4 polt" na poT. îfilo je de vet cet e puškami, tri čete e atrojnimi pu-, , , y ikami, ena četa a havbicami, štirvnik MnAm žene pwval ome ena njerçe cerkvcnjake, naj mu poma gajo rešiti njegovo zepleteno za Čete imajo 630 pušk, štiriin-|devo ter raaodenejo, kaj vae je dvajset .trojnih pušk, šeet hav-M«^*1 ko J* bj bie, popoln radijaki aiatem, tele-|^Pmk ▼ buffabkem mestu. Od fomko in signalno zvezo. Vee eo v«tnlk J® «*ht®ral od "J"1» naJ pod poveljatvom polkovnika Wil- mu bpùWo, kakšno razmerje jc liama E. Swanaona. vladalo med duhovnom in njego- Šeatnajat posebnih voz nadulič- v0 takratno tajnico go. Addie ne železnice je odpeljalo polk do Smith- Uou 4e V^yll State is Van Buren, odkoder «0 Pren®ha preiakavo, bržko oda to vojaki odkorakali na postajoP1 dujioven Caw ter «djoši svojo Park Row. Tamkaj je čakal vlak Upniško meato v čikeški cerkvi, »"je z dvaindvajaetimi vozovi. Br" viak® »m^M °P"k® * Governer naroča generalu Blac- eerkvenjaki hladnokrvno zavrni H naj poetavi "vojaško vlado" ^ njegovo zahtevo, ▼ Herrinu. Nobene beeede pa ni v Tragično prianenje Lelandove tiatem naročilu, it katere bi bilo žene» da ¿e imela UubaTno rar »Uepati, da je v Herrinu odreje- mtri® 1 d^ovnom čikaške cer ao obsedno at an je kr®» i« napotilo odvetnike, da je Vojaki bodo zdršavali mir in Pri5el Preiskovati, kako 16 J« du m pod tehničnim vodstvom ei- hovMI obna4al. ko i® ■to**»®™1 ▼ »ilailt, ne pa vojaških oblasti, in Buffalu in New Vorku. feneral Foreman bo moral teh- "C® bo duhoven Caae rcaign ntfno poročati o vaeh dogodkih ral Prcd torkom opoldne, bora kroner ju, ki je najvišja krajev- prenehal e eve jo nadel jno prela-114 civilna oblast izven ječe. kavo," je izjavil odvetnik Moaa Ali koliko časa ae bo dalo ob- "če pa na atori tega. bom pria dûati takšen pološaj, ne more U®» P°«vati pod kaznijo od dva, mhôe reči še sedaj. Kakor je eo- »®t do petdeaet prič obojega «po (Dalta ti. i ^.«t ^ la u Buffela na odgovor." ualje na 3. etrani.) | rad bi T,de, da bl ne M lo Še več ženak zapletenih v to ne- Pretrlftd daivalh àm» »rečno zadevo. Rajši bi videl, če * wmwvmm mm- i w m{ yi {z u-tnf v0,je poved.n kako je Caae živel v Buffalu çodkov. Amerika. 4000 rudarjev v Herrinu, ^•tnerava zastavkaU proti idukkom. ^"rnarični tajnik Denby rlno klubu je senatorjem. 111., kn- SOOIALISTIÔMA MOMZVAOU SKA KOHV1HOUA BO V VBW YORKU. St. Louie, Mo. — Konvencija _____________socialistične etranke, na kaUri bo ■MeAdoo pred aenatnim odse-1 nominiran predsedniški kandidat ki preiakuje oljni škandal, »e bo vršila 17. maja v New Yor-Hilfordov rudnik v Minnaaotl, ku. Tako je zaključil izvrševalni y katerem je 41 rudarjev izgubilo odbor «tfanke, ki je tu imel «vojo •ivlj^ni» __11__m _____W» I ..i« 'J' J', I »o najbrž opuščeujP konferenca med rudar- r!d,n °PM',,orJ| otvorjena v Fl«-| Moaaolini ja še "onafaT ' Inozamatvo. N«protniki Pašičeve vlade v «•«e^laviji so te združili J^da ovržejo reški ' tf' n j" »vdal vataše 'wlûi Udarec. a name- pekt a Rim. 11. fabr. — tfešistovskt voditelji iajavljajo, da je njihov zaaaga na volilni dan 6. aprila še zagotovljena. Fašiati bodo i dve tretjini glaaov in to pom*n! od-] da bo parlement v njihovih rokah Po novem volilnem redu, katere- jMavaka vlada v Angliji ee da j ga i® MuMohni, ne morejo Pr-dMavi parla **meliai Pra I bo itn. ve v naprej, da V"litvah I. aprila. trr,irali **X> Nemcev nasprotniki fašizma upati kakšno zmago Italija je daaea edina država na avetu, v kateri vlada že v napre ve, da bo snaafala pri volitvah. RadiAavi poaland eo M pridružili opoaioiji v skupščini g nabe-nom, da atrmoglavijo vlado in ragvaljevijo reško pogodbo a Italijo. MORumcm TM-KUUBUJE TUDI SVOJI STRANKI. Abraham Lincoln ia šivi — v modernem gibanju dela v-] akega razreda. Polititfca atranka, kateri je nekoč pripadal in jo vodil Lincoln, je ie davno pogasila | njegove principe in peetala stranka rasreda Ukori« ičcvalcev in modernih aužnjodricov, korumpirana do j dna kakor atranka nekdanjih auinjedricev na jugu, Id ji je danea aeetra. Zato pripada Lincoln delavskemu razredu. Belgrsd, Jufoalavija, 11, febr. — Stranke opozicijo v Jugoalaviji ao v aobotg aklenile koalicijo i Kadičevo atranko (hrvaški repub llkancl) a namenom, de strmogla vljo Pašičevo vlado in aavržejo italijanako-jugoslovenako pogod bo radi Reke. Ako ae opoziciji po sreči ta korak, bo reško vprašanje aopet tam, kjer je bilo. Vstop mogočno hrvaške repub likanake stranke v parlament in koalleija te etranke a opozicij» znači, da ae razvijejo aaoimiv politični dogodki, kadar minlatr ski predsednik PašiČ predlož skupščini svojo pogodbo a Muiao-linijem v ratifikacijo. • KragnevlČ, vodja nove koalicije in eden voditaljov hrvaških republikancev v odsotnosti Radlča, je izjavil včeraj, da končal cilj nove politične skupine je avtonomne Hrvaška. "Predvsem pa moremo atrmo glaviti Pašičevo vlado In nnlčltt Pašičevo pogodbe podaje Italiji' je rekel KragnevlČ. MseDoneld ss dsnss predstavi zbornici. Republkaau" v St. Loulau. Takrat jo bila civilna vojaa. noral Roaoncraaa ja povoljoval vojaški poaadki r St. Lasaiau. Ka ja izbruhnila omonjoaa aUvka, ja goaoral odredil, da gotovo število vojakov, ki ao bili v civilnem življenju tiekarji, vzama moata atavkarjov. Dva etakarja, M. H. Maddon la Thomaa Gaulay, ata takoj piaada predaedniku Liacolau la pro-toatirala proti ekobaaju vojakov. Coa aokaj dni jo general prejel is Waahiagtona aledeio odredbo t "VZEMITE VOJAKE IZ TISKARNE 1 VOJAKI NAJ OPRAVLJAJO LE SVOJO SLUŽBO. SLUŽABNIKI ZVEZ NE I na prvi napad. Kakor m poroča, VLADE SE NE SMEJO VTIKATI V POSTAVNE ZAHTEVE R0 toriji razkačeni radi akcijo DELAVCEV, DOKLER SEM JAZ PREDSEDNIK. — ABRAHAM LINCOLN." Ta degodbica izmed tisočerih drugih prida, na kateri strauai je atal veliki Liaoola, katerega ae spominjamo daaee, ka je ajegav rojstni daut. Predsednik prve angleške delav alce vlade predloM ivej program. Naeprotaiki «e priprav ljajo na napada, London, 11. febr. — Prva delav •ka vlada na Angleškem ae jutri predatavl parlamentu. MeoUoueld, čil In edVav,^|pp gem govoru razoMožll program vlade in potem pride prva preizkušnja, katero mora delavska vlada prostati, ako hoče ostati na krmilu. Uspeh vlade je odvisen od reapoloženja liberalcev, ki ao pred tremi tedni pomogll leboritom do prevzema vlade. Konservativci ae pripravljajo MUfardov rudnik na bo ■nnda vnč odprt. / i Orosby,' Minn. — Milfordov rudnik, v katerem *je izgubilo 42 rudarjev evoje Življenje, ne bo najbrž več odprt, kakor no izpovedali izvedenci, ki ao preračunali, koliko atroškov bi bilo treba, če bi hoteli rudnik zopet narediti aponobnega za obratovanje In kopanje železne rude. Kompanijnki uradniki niao hoteli podati nobene izjave v tem ozlru. Ali inženirji ao pa kar naravnost povedali, da mora biti blatna voda, ki je zalila rudnik, popolnoma odstranjena. Dvoje načrtov je vpoštevanih v tej zvezi. Po enem bi naj postavili velikanski naaip, po drugem pa docela zaauli tisto močvirno jezero, iz katerega jc voda vdrla v jamo. V obojem aluČaju bl bili potrebni ogromni izdatki. Trupel mrtvih rudarjev Še niao spravili na površje. In že to delo samo bo v zvezi z velikimi izdatki. Ce bi naj bil rudnik zopet odprt, bi morali jamo popolnoma izčiatiti ter ga dobro in varno za-veroveti pred novo nesrečo. To delo bi zahtevalo od SjO.OOO do $130,000 izdatkov. Rudnik je bil ocenjen v meaeeu juliju 1930 na #750,000. Hedej ga cenijo na $900,000 ali $1,000,000. zdravstvenega ministra Johna Whcatleya, komunističnega voditelja v Clydu, ki jc dal mlloščin-skemu odboru v Poplarju pronte roke, da lahko podpira brezposelne delavce iz občinake blagajna aaklll E C aaak i kolikor mu drago. Toriji namera- riazovi udih od esen.|vtj0l!iht,vati, da m whoatiyod- atrani iz kabineta. Ako bodo liberalci podpirali to zahtevo, ee bo morsl MseDoneld udetl. Velike nesreče v Avstriji in na deškem. DB LA HUBRTA JB 0ARBIL-LOV MORILBO. Delavci Mehike posvanl, saj po skrbe, da bodo morllel kasno vaal po zaaluženjn. Troclrij loaalu oadravl. Moskva, 11. febr. p- Uradno e« poroča, da so je sdravetjrrao stanje Leona Troekije veliko izbofj šalo, odkar ae nahaja v Tiflisu na Kavkazu. Troekij ee najbrž vrne aa svojo delo v Moskvi prej. ko pa poteče njegov dvomesečni dopusr, ki ga ja dobil v s vrbo. da ni po pravi sdrevje. Berlin, 11. febr. — Hneženi plazovi v avstrijskih Alpah in na Češkem ao pokopali oaobni vlak In pometll vaa a površja semlje. Kolikor je do zdej znano, je 68 oacb izgubilo življenje. Vlak ja atal na poetajl Diefwau,, M , . . . Avstrija, ko ae jc z gore privalil n 7"4.®0 r ^^^ , • . . ..T . . Delavska stranka v Mehiki ja ia- plaz in pokopal vlak In postajo. ^ minifMt| v kaUrein jfl ;dol. dthrje potniki so bili ubiti in stre- J|ufp^ obto ^ od> jevodja ter krujač ata zgorela, Vo\..............m. je eksplodiral kotel. Rešilno moštvo ja hitro začelo kopati predor pod snegom do vlake. V tem Čaau še ni znano, če no se rešili £lsVM paaažirji; mogoče bo še več1 mrtvih, p Druga neareča je bila na Če-škem, ko je plaz razaul vaa Mtare-hory. Oaemnajat oseb ja izgubilo življenje. Druge smrtne nezgode so ae pripetile v raznih drugih krajih Avstrije. V Rotenmannu na Atajerakem je plaz usmrtil trt odrastle moška in tri otroke. V Ht, Wolfgangu je bilo 30 šumar-jev pokopanih v goadarjevi koči. govoren xa umor Kelipa Carrilla, aocialističnega governerja v drža vi Vu«atan. Manifest, katerega ata podpisala Luia N, Moronen in Me hiki, nnj poskrbe, da pridejo mo rilci v roke pravice. Laboriti aa oamjiUv oborošenje v veku. I/ondon, 11. felm — Angleška deUvska vlada se Imvi s skliea njem svetovne konference v svrbo omejitve ol>oroženja v zraku. MaeDonald in Poiaeare ae najbrž seataaeta ša ta ssosm In takrat bo prvi poizvedel, kaj miali Kraneija o tem koraka. Medtem bo delav ska vlada nadaljevala e progra mom prejšnjo vlade glede pove. ¿aaja aaglešfce srečne flote v obrambne «vrbe Otvoritev Tutankamenove rakve Lusor, Kgipt, U. febr. — V tem trenotku ae še n« ve, dali bo Tu* tankamenova krsta odprta jutri, kakor je bilo napovedano, toda mnoga znamenja kažejo, da je slo vesni moment zelo blizu. Carter jevi dela ve i ao včeraj znosili i grobno votlino velike kolače vrvi, ki bo služila za dvignjenjc pokro* va na aarkofagu. Prinesli so tudi veliko stekleno šipo, ki je umerje na sarkofagu In s katero Carter pokrije Tiitankamenovo mumijo, ko bo pokrov odet ranjen. Aipa bo ščitila truplo, da ae ga nihče ne bo mogH dotakniti, ko bo mumije na ogled Ooolidgevi svetovalci ao v strahu, ds bi utegnil biti mornarišni tej., nik republikanski stranki v veliko breme. D1NBY PRAVI, DA SB KOČI POKORITI BDINOLB PRBD-■ SBDNIKOVI ODRBDBI. Waahington, D. 0. t RepublU kauake voditelje je spravila Den-byjeva trma v veliko nevoljo in hude škripce, Kepublikanaka stranka ja namreč namignila mor-nerlčnemu tejniku, naj ee ukloni splošni javnosti ter iastopl is kabineta* Kakor pravijo ti mošje, miell mornarični tajnik Denby, da odobrava eksekutlvnl načelnik njegovo stališča, ki ga je savsel v oljnem škandalu — namreč, da ne mara odstopiti, dokler ne bo dokazana njegova krivda po u-stavnem poatopanju. Najaaupnejši evetovslol predsednika Goolidga prisnevejo, da ee le-ta upira drastični akoiji, aH pravijo pa obedem, da tlela položaj v političnem oslru Bell klšl veliko preglavio. V naslednjih par vprašanjih in odgovorih je rasvldno, kakšno Asi išče zavsema mornarlflnl tajnik Denby v sadevl oljnega škandala, kolikor ee leda tiče njega i V. — 0.'tajnik, ali potrdite ali senikste prlobšeua poročila, ki govore, da boste nemudoma resig* nirali, čs bo senet sprejel Robln-sonovo rraolueljo t — O. — Dueat časnikarskih poročevalcev se je snočl zglasllo pri msni. In tem sem povedal, da nisem {spremenil svojega stališča in da ne bi re-•Igirtret V. Sr Ali je predsednik na vaši strsnit — O. — O tem morete vprašati pač njega ssmegs. V. — Recimo, da bi hoteli odstopiti, Kskšns koraks bi storili tem slučsjuf — O. — Jes ns edstopsm. V, — Ali je to sadnja beseda o tem t — O. — Da, sadnja. Dva osebnosti, okoli katerih ee suče vse ssnimsnje, ko se senat pripravlja na prelskavanje tee-potske afere in drugih oljnjh najemninskih pogodb, sta Denby in MeAdoo. McAdoo je imel priti pred pre* iskovslni odsek včeraj Ur pove-deti tamkaj, kako je • tistimi $260,000, ki jih je prejel is rok Kdaarda L. Iiohenyja. V sonetu pride Robinaonova resolucija, ki naroča predsedniku Coolidgu, ne j odnlovl moroa-ričnegs tajnika ia alužbe, do konč-nega glasovanja. Nasplošno pri* «'skujejo tukajšnji krogi, da bo sprejeta. L Celo tajnikov! prijatelji prizna-vajo, da mu n« bo kasalo niš dru* gege, kakor predložiti reaignaet-jo ter prepustiti svojo zadevo predsedniku Coolidgu v odloČi-tev. Mnenje je resširjeno, de če-ka nekaj podubnega tudi pomožnega mornaričnega tajnika Theo-dora Roosevelta. Vse kaže, da je v senatu dovolj glaaov za nprejetja Hobinaonove resolucije, Itacnc reakeijonarne sile bodo v zadnji url napele vsa svoje moči, da bl bila resolucije omiljena z smendmentl. Politični opgso-valei menijo, da bodo vsa tista prlzadevaaja zaman. Henat ae je včeraj pričel pečati z vprašanjem, ali naj potrdi predsednikovo Imenovenje odvet. nikov Htrawna la Pomerena »a posebna pravne svetovelee In se-stopnika v oljnem škandalu, ali ne. Ghieago ia okolice : V sredo jas no i zapadni veter. Temperatura v rednjth U. urah: nejvišje 37, najnižja 2« Holaee laide ob f(M, zaide ob 1:13 MEZDMA KOBrBREMOA RU- DARJI V HT OPRBATORJBV. Jaeksonville, Kla. — Mezdna koaferenaa rudarjev in operatorjev ja bila otvorjena v pondeljek II. fabruerja v tem mestu. Predsednik Lewie In vni členi lestvič-nega odbora rudarske organisa-ai je eo nevsošl. DeUgatJe o)*eh strank imajo dobrih šeat tednov ¿¿aa, da eeata-vijo ia podpišejo nove pogodbo. Stars FKOSVETA PROSYETA »' tU**.:ilITS fc^g y jnVTffff1^ M ^ ABRAHAM LINCOLN. « Abraham Lincoln spada med tiste ljudi, ki so pripravljeni vedno sprejeti grajo in kritiko, kadar se kritizirajo sli grajajo, in hvaliti druge, kar dokazujejo njegove besede: "Ne trdim, ds sem kontroliral dogodke, ampak priznam, ds so dogodki kontrolirali mene/' Proglas neodvisnosti js bil zanj dokument, iz katerega je Črpal svoje nazore o svobodi in enakopravnosti vseh ljudi. Njegov princip je bil, da so vsi ljudje svobodni ln enakopravni. To js povedal tudi v besedah: "Res je, da nam zamorec ni enak po poki, pa tudi v mnogih drugih rečeh, ampak njegova pravica, da dene kruh v usta, katerega je pridelal s svojimi rokami, je enaka pravici vsakega drugega človeka, bele ali črne polti." Ravno-tako je bila neomajna njegova vera, da ima ljudstvo pravico do vlade, kar potrdijo zopet njegove besede: "Ljudstvo je pravi gospodsr nad kongresom in sodišči, da se ne strmoglsvi ustava, ampak da strmoglsvi ljudi, ki za-vijsjo ustavo." Ti stavki iz govorov Abraham Lincolna označujejo njegov karakter. Postal je šestnsjsti predsednik Združenih držav, ko so suženjski baroni hoteli zs vssko ceno tnrskovečiti telesno sužnost v Združenih državah. Njegovi govori pokazujejo, da se je popolnoma zavedal principa, za katerega je ilo, ko je bil izvoljen predsednikom Zdnjžtnih držav. Prepričuje bil, da železna vstrajnost pomaga pravici do zmage ln ds se odpravi telesna sužnost v Združenih držsvsh. Ob čssu njegove kandidature, ga niso napadali le v časnikih v južnih državah, ampak po njem so udarili vsi listi, ki so zagovarjali dobro rejeno krsmsrsko denarno mošnjo. Podtikali mu niso le raznih nečednih stvari in ga sumničili vsakovrstnih slsbih dejanj, ampak očitali so mu tudi nezmožnost. Imenovali so ga zakotnega, nevednega advokata, ki živi tam v zapadnih šumah. Podtikali so mu surovost, neotesanost in netaktnost. Vsa na tolce-vanja in obrekovanja niso imela uspeha. Razmere so bile zrele za velike in izredne dogodke in predsednikom Združenih držav je bil izvoljen človek z izrednimi zmožnostmi — Abraham Lincoln. Ko je morilec John Wilkes Booth, fanatični privrženec južnih suženjskih baronov, oddal smrtnonosne strele dne 14. sprils 1865 na Abraham Lincolna v Fordovem gledališču v Washingtonu, tedaj se je ljudstvo v polni meri zavedlo, kaj je izgubilo 0 smrtjo Lincolna. Celo njegovi nasprotniki so spoznsli, ds je morilec oropsl ameriško ljudstvo zs duševnega velikana, ki se je v veliki krizi izkazal dobrega vodnika in neutrudljivega delsves zs ns-predek človeštva. Kakor je bilo od nekdaj v navadi in je še danes, Lin-colns je slavilo vse po njegovi smrti, celo tisti, ki so mu preje podtiksli slabe lastnosti, mu grenili življenje in ovirali njegovo delo za odpravo telesne sužnosti. Lincoln bi vseeno brez slavljenju zadnjih ostal nesmrten v zgodovini. Njegova dela so ga napravila nesmrtnim, medtem ko so tisti že zdavnej pozabljeni, ki so gs ob reko val i in mu delali ovire, da izvede svoje principe, za katere je daroval svoje življenje, ali pa zavzamejo v zgodovini Herostrstovo mesto. Danes je Lincolnov rojstni dan. Spominjamo se njega, ker spomin nanj obuja v nas spomine na vse duševne velikane, ki so storili pred njim smrt zaradi svojih principov, s katerimi so služili človeštvu, da koraka nevzdrže-ma naprej po poti razvoja, obenem nas opominja na resnico. da bo treba še veliko žrtev in trpljenja, da bodo ljudje živeli v bratstvu, svobodi in enakopravnosti. spreobrnile v 1923 letih grožnje o strašnih ki uživajo opojne pijače. Psovanje takih ljudi po proti-bidjonistih pokazuje, kako so prpMMiIJwérfi otročji in ljudje. Kdor akusa s psovkami vzgojiti druge ljudi, le dokazuje, da je še sam vzgoje-potreben. JAVKA GOVORMCA. sten list. Is sMffniks gs js spremenil* v tednik in Proletaraa je dale ▼ priznanje zaupnico, dečtm je bO Gin* Svobode popolne«* ¿gnorirsn. Dunes, k* je jednotineg* obalen ks dvajsetletnic* ter s veseljem eitamo v svojem lastnem dnevnika, da iasasse v obek oddelkih nad 50j000 člsnov ter nad nu-Ijon ter tričetrt ssiljona presso-ženja m se je 2o izplačalo n* mi-Ijeae podpore ter poemrtaine, stari gledamo a srviasi glavami v preko ae kili še ssmi boji, 1 gledaje ▼ bodočnost, kjer jik šepet čaka sssm boj. Kič m boas pretiraval, ako za-pičsm, da gre v prvi vrsti prizna-nje, da je jednot* tako napredovala la ostala zasagovita, slovenski« socialistom ia njihovemu listu Proie tarcu, ki je bil prvi zaščitnik- Zato pa s«o člani veliko delim J. S. Z. Vsaka društvo bi stopiti v Izobrsževslno akcijo, kjer bi plačalo samo dolar a* mesce. Dalje bi morsli bolj propagirati za proleterea, ker sc drži svoje prave taktike in gre po današnje« razvoju sigurno naprej od stopnje do stopnje ter nči pravo delavsko izobrszbo. Ne ssara« nikogar šaliti, ako zapiše«, da večina društvenik tajnikov premalo upošteva Mole-kovo resolucijo ia jednotino ustavo. Ako dobijo kaj od J. S. Z. sli od Proleterea, vriejo proč, ne da bi pri sejah predložili, češ, čemu bi se ukvarjali s tem, saj imasso Prosvcto, ki piše soeislistično. Bratje, Prosvsta bo samo toliko časa pisale v nsprednem in soei-alističncm duhu, dokler bodo u-radniki soeislistl Duhovi po svetu so še .kakor razburkani valovi, pomirili ze še niso. Rsvno ssdsj, ko imsmo na splošnem glasovanju volitev glavnih odbornikov, so le lahko izvoljeni v glavni odbor in k Prosvc-ti nazadnjaki, ki bi lahko obrnili S PSOVKAMI SE NE POBOLJŠA SVET. Prohibicijonisti so razpisali nagrado $200 sa tistega, ki iznajde najboljšo peovko za ljudi, ki kljub prohibidje pijejo žganje ali druge opojne pijače. Beseds "scofflaw" js dobila prvo nagrado in pomeni toliko kot zasmehovalec postsv. Prohibicijonisti nsvadno nsglsšsjo, da so dobri verniki in pripsdniki raznih cerkev. Se več! Oni trdijo, da so dobri kristjani. Koliko prohiblcijonistov ps živi po krščanskih naukih? Koliko prohibicijonistov izvršuje krščanska dela ugmiljenja? Koliko jih med njimi skopuhov, lakomnikov, jemalcev visokih obresti in drugih grešnikov, ki po krščan-skih naukih zaslužijo največjo grajo ln jih ugroža pogubljenje zaradi teh grehov ns drugem svetu. Ako niso ljudi Kom cnci^a U. M. W. of A. je končana, s polno tarago Lewisove aeai Drugega itak ni bOo pričakovati Tn rojeni radarji ee bolj sank jo za orgaaizaeijo kukluksov ia drugi* sličnik športnik neumnosti ksko^\xa svoje strokovna or-gaaizaeije. l'ndi nekatere žene se zanimajo za\ kuklnkse. Zakaj U a TTttffVtiei ns ssarsikaj isa» s d mami tem. dobili, priborili si ia najboljšo svobo-ugodnoeti Ceaau ki še sa kako stvar? ki se borijo za ftest-urni delavnik i* za vitfe plačo. Proč s soeislističnim tiskom in drugo literaturo, katera razkriva gnilobo dsnsšnjegs go«podar»ke-ga reda ia kaže pot, po kateri naj gre ljudstvo, da doseže svojo pravice. Delavec naj dela dvanajst ur, d* bo kaj zaalnžil. Ce bi v dvanajstih urah veliko prodoei-rsl, bi bil pa pote« lahko brez dela, ko lskko bere iz kspitali-stienih in verskik listov tisto o-trobc, da mu je mogoče poatati pasje ponižen svoji« delodajalcem, pokoren in ubogljiv veem naprej postavljenim. Delavce saj tudi pridno hodi v cerkev in pobožno moli. Ako ae zamisli v molitev, pozabi na revščino, daraje naj cerkvi, kolikor največ more, ker zato so cerkvs in farji raz-nik ver, da delavec na tem a vetu delajo neumne, po amrti pa jih spravijo v nebesa. Kdor po tem načrta ne dela, je po smrti pogubljen in pahnjen v peklensko večno brezdno, kjer jc Jok in Škripsnje z zobmi. (Ne vem, luko škripljejo tisti, ki u-mrjejo brez zob.) Kar sem napisal gori, niao ni-' kake Šale, to je resnični progrsm onih, ki si prizadevajo, da okra-nI jo dsnsšnji družsbni "red". V naši premogarski strokovni orgs-nlzsciji se bo pa redil še dalje notranji boj, vedno odločnejše si bosta stali nasproti stroji naprednih in konzervstivnih članov. Očividno bodo* tudi klanovd še igrali svojo neslanosti,, predno bo spor končan. Kako pa bo boj končal, nam bo pokszsla bodočnost. Nekako pred petnajstimi leti smo imeli pri 8. N. P. J. neksko sličen boj, ds se lshko Iz njega učimo. Imeli smo struji ns p rednih in konzervativnik članov. Na. predna struja se je zblrsla pri Proletsrcu, konzervstivna pa pri Ulssu Svobode. Boj se je zsčel tsko-le t Neki Član in socislist zu. nsj Chicaga jo spisal pošteno kri tiko ter jo poelal sa priobčite v v Olss Svobode. Dopis, oz. kritiko p* so odklonili s* priobčitev, ker jc bil soeislističui. Olovnl zspls-nlksr z drugs konveneije jc bil tskrst pooblsšČen od nekegs dru-štvs, ds g« zsstops, a bil je Iz-, ključen a konveneije zato, ker je bil eocialiat. . Boj ae je nadaljeval. Pred tretjo konvencijo se je pa nekaj zgo» dilo. Precej čikašklk socialiatov, ki ao bili člani jednote, je bilo po glavnem uradu isključenih, kakor je bil tudi izključen delegst društva "plavijo". Sreče zs jednoto jc bils, ds so prišli ns tretjo konvencijo napredni delegstje, ki so izključene člane sprejeli nszaj in tsko tudi delegsts društva "SlavijoIzvoljen je bil ves nov glsvnl odbor, s čemur ps ie jc boj še poostril. Jednote je prišla v kritični položaj. Stari blagajN oik nI hotel izročiti novoizvoljenemu blagajne. Notranji in zunanji sovražniki ao bili šc hujši, ho-teli ao jednoto popolnoma uničiti s tem. da so ustanavljali druge jednote. ki ao rsstle kot gobe po dežju. Hkliesua je morsla biti iz-vsnrcdns konvencije, ds sc je nekaj iarsvnsle. Edini slovenski soclelistični list' je neusmiljeno vdriksl po jedno-tinih »ovrstnikih, zsgovsrjsl in kazal je pot. po kateri naj kodi Skupno število izseljencev od jednote, ds bo uspevsla. Preleta- 1- jaaoarja do konea aovsmbra js v lastno škodo priporočal Ida si jednote ustonovi lostno gla silo. lostno ognjišče, da bo kea sovražnikom. Četrta koaveaeija si je torej istonovila jednoti la danji rikalissm sli naeijonalizem. Potem bo zopet Proletaree dober, če ga bomo imeli, ki ga sedsj mnogi prezirsjo. Zato pa poživljam Članstvo, da ne preziramo Proletar-oa, naročimo se nanj, da se bolj seznanimo s aoeialnim razrednim bojem, ker le v socializmu jc rešitev iz današnje sužnosti. Nspake so sc delale in sc bodo delale. Le tista stranka je smago-vlts, ki nspake pripozna in jih ume popraviti. Naš pokojai veli ki Lenin je delal napake, jik priznal in jih znal tudi popraviti, zato pa je ostal zmagovit, od svetovnega proletarijata častit in usposobljen. Pri noši rudsrskl orgsnizseiji šc zmaguje konzervativna strnjs, ker je nspredna še preiibks. Ks dar zmags nspredna strujs, ako nc bo Čuvala, kar je pridobila, pride zopet konzervativna struja na površje.' Njen vodja mogoče ne bo več Lewls, ampak kdo drugi, kar itak ne šteje dosti. Mi sel jc tisto kar velja, pravzaprav princip, za katerega ae človek bojuje. Napiaal aem to, ker v boju sa boljšo bodočnost si vedno sto jita nasprotni atrnji: konzervstiv na in nspredna. Konzervstivna sadržujs razvoj človečke družbe v boljše forme, nspredna ga ps pospešuje. — Kaos flomberger. 12. FEBRUARJA, 1924. cev vzpiikija Ri- dai peed spars ru«s« medel a eefc atvs* POročajo, da bo nak J?*"'* T »Porar^ ■ fa n*j ščiti ZnnelW, u *-------a Reki. HI (Fed. Press.) Uspehi delavcev U so dosegli svojo sprfili poli t ie no akcijo «ed detov ei Kanade. V različnih kanadskih provincah je več kakor ducat raz-ličnik delavskih organizacij, ki se prizadevajo izboljšati polaSaj za delavstvo, toda po ssnogih zakonodajah pa nimajo ksnsdski delavci nsbansga zastopnika, le po nekod isaajo ss*lo število svojik poslancev. T zveznem psrlsmentn Ksns-de imajo samo dva člana, po drugih provineijalnih zakonodajah Kanade pa je vaega kakih 22 delavskih zastopnikov. Glavna napaka v preteklosti je bila, kar je delavstvo pocepljene v veliko število «alik strančie, Strokovno unije so os do zdaj skoro vedno bojevalo proti politični» organizacija« delavstvs. Položaj oa je sedaj nekoliko osailil, pa tudi sedaj ai «ed politični«! in strokovnimi delavakisai organizacijami is ni nikskih uradnih zvez. Po nekaterih ksnadskik provincah 00 delavci precej številno organizirani v neodvisni delavski stranki, na katero pa je zelo vplivala angleška politika in jo Ram-sejr McDonald sam zvezan a to organizacijo . Poleg tega ao druge atranke, ki so po različnih delih dežele precej močne. Take so stranke: delavska stranka Domi-ni js, « delavska zastopniška liga, zvezna delavska stranka in delavska stranka. Vsaka teh strank, čeprav so morda nekatere zastopane po Članstvu v isti provinci, je bils dosedsj samostojna pri volit-vsh. . Pred približno dvajset leti sc jc razvila razprava med kanadskim delavstvom sa ustanovitev enotne atranke, čemur jc bila posledica, da se je pred par leti pričelo združevati kanadsko organizirano delavstvo v enotni kanadski delavski stranki. Pričakovali so, da bo ta nova stranka imela uspeh ter se bodo okoli nje pričele zdrule-vati druge delavsko stranke in strančice, pri Čemur pa do sedaj jodnoto nszaj na rakovo pot, se-lbil° uspehe. Močna nasprot-danji socializem v kake v&sW u ytAm reine delavske politične skupine. Že iz nekakih principov člani držijo nekatere organizacije, kar pa še toliko bolj onemogoča spojitev. Tom Moore, predsednlfcr strokovnega delavskega kongresa Do-asinija, je Izrazil avoje mnenje, da bo delavako gibanja na Angleške« podkrepilo epojitev političnih delavakik organizacij v Kanadi Rekel jc: * Dele vat vo Kanade bo spoznalo, da edino njega vlada bo lahko zaatopala atališče organiziranega delavstva v Kanadi. Čin bo delavstvo to spoznslo, bo tudi spojilo svoje male politične organizacije v skupno politično unijo, da bo lahko Izvolilo zsstopnike." Obstoj delavske vlsde v Londonu najbrž ne bo povzročil nikake razliko v ustavnih odnošajih med Kanado in Britanijo. Pirtčila iz Jvgiilavije. Piše naš stalni poročevalec. UBRUBVAMJI JU00SLO-V Alf O V. Meseca novembra 1923 se je Izselilo iz vac države 1167 oaeb. Od tega jc bilo 897 moških in 570 šenekih. Po poklicu je bilo kvalificiranih 97, nekvalificiranih j46. poljedelcev brez poklica (0-trok) 245, svobodnih poklicev 94. Po deželsk vseljcvsnjs odpsds ns Združene držsve 77?, ns Kanado 139, Argentino 240, Chile \ Brazilijo 294, na druge ameriške dežele 7, na Avatralijo 11. Tudi tega meseca je bilo izse-1 je ven je v glsvnem osmerjeno v Združene države j medtem se o-psža isseljealftko gibaaje u Brs žalijo posebne ts Vojvodine. Uspehi sporazuma bodo pa icj. vidni pozneje, ko bo akt enkrit Sodbah s Italija. No, «ords*!»» to pot drugače. Te dni je bils rasglsiens obs*!. ba proti roparskemu ssordea Hr-veji Peskijeviču, ki je umoril Jelij čiča in Kana jata. Morilce j« utr šele 18 let in je dobil 10 let. N>.| gov proces se js vlekel že itak edsl Pretcčeno nedeljo ao se po ceU Sloveniji Trade volitve t eemlne komisije za dokodnine. Skoro po-veod so bile le enotne liste x ČU-ni vseh strank, le malokje so bilej izjeme. lelavsks vbša psaagi (W. F. Ahern, avstralski porote-valeč Ped. Presss.) Dravska vlada je takoj prišla aa pomoč kmetovalcem, ko je za. vladala v Queenalandu leta 1915. In Štirikrat ao kmetje pomagali, da je bila izvoljena delavska vlada, kajti uvideli ao, da jim vlada ia Delavake stranke pomaga k uspešnejšemu obdelovanju polja, razpečevanju pridelkov po riiji ceni in kupovanju potrebščin po nižji ceni Kmetovalci niso poza-bili, koliko dobrega je storila tanje delavska vlada. Prva delavska leglslacijs je napravila dobro za pridelovslce pšenice, da so se rešili žitnih prekap-čcvalecv in pričeli spravljati pesnico na trg po višji ceni Vlada js organizirala zkupino pridelovalcev pšenice, pri kateri je vsak obvezan, da odda aro jo pšenico d> lavnemu pšeničnemu odboru. Tako vlada dojene, koliko pšenice je na razpolago in koliko jo dežela potrebuje, oziroma lahko odda u izvoz. Zaslišani ao prekupci, mlinarji in vai drugi, ki ao zainteresirani v pšenični kupčiji. Na ta način ac vrši kupčija a pšenico. Z državno organizacijo za razpečevanje pšenice eodeluje vladni šelezniški department, ki ne dovoli Tazvalsnja pšenice nikamor, ako ne'dovoli pšenični odbor. Val mlini v Queenalandu ao v organizaciji zs razpečavsnje pšenice; pšenica je od vladnih skladišč poslana naravnost v mline ia od tam naravnost £o konzumen-tov, oziroma malih rzzpečevalnic. Ce jc Žito alabe vrste, ga vladni odbor ne dovoli razpečevati, ker mora prej v ogromne vladne čiztil-niče. Odbor za pšenico ima najete izkušence, ki ukrepajo o različnih kakovostih žita. Poljedelci dobijo plačano pšenico v certifikatih, katere strilejo in vnovčujejo številke certifikatov v denar, ko so napovedsne di-vidende. Pa tudi predno so dirt-dende objavljene, je lahko proda-ti certifikate. < Vladni odbor proda žito mlinar, jem, ksr jc boljšegs, drugo pa kupcem za hrano perutnine. 1 o stava daje vladnemu odboru pravico, da prodaja žito po tisti eem, kot sc zdi stvarna. Odbor kontro-lira izvoz žita, katerega urejuje po preračunanju prebitka iita v deželi. Odbor se tudi prizadeva, d» v v»oj deželi uvede enotno ccno žito. Financiranje vladnega podjetj» je najvainejše. Zsto je delavska vlada ustanovila svojo banko J o-leg tega vlada garantira, da c«r-tifikati za bušel oddane pšem* nikdar niao cenejši kot $1.20 m bušel, pa naj ao vnovčeni kjerkoli. • Ljubljana, 22. Jan. 1924. — Vai čaaoplai ao polni žc teden dni Ju g oelovanako-i talij enakega spora zuma. Razume ae, da vladni listi prednjsčijo o hvali, ki jo nsraalu leno pripisujejo sedanji vladi in konferenci Male antante, katero uspeh je ta sporazum. Časopisi poročajo, da dobi nsša država na Re ki kot našo cono sredino reškegs pristanišče, ki obsega skoraj vso prosto luko ln njsgov najlepši del in je v naši eOni, pristanišče popolnoma zgrajeno in opremljeno z mnogimi modernimi sklsdličl. Prostor bo baje sa 20,000 vagonov blaga. Caa vporabe še ai določen, bo pa trajal 40-50 let. Naš pse bo zvezan z železnico z Delto in Barošem in bodo vršila alužbo ia earinake posle izključno naša oblast va. Na drusi atrani ae tudi poroča da sc Pašič in Mussolini sigurno sestaacta okrog 21. t._ . __________ _ ____ kjer oe vriše v to nomen bsje sijs| l spol Je* začel kiičati. <*•»» čem bo šel tudi vedele, sekaj. Slučsjno ae p*f» ' - — — - *- v ne»' Ženska rasaaišljsnost V Epskem se je dogodil zsdnje dni čaj. ki nsm ksže potencirano sko razmišljenost. Neka dama " višjih krogov ac jc mudila v s>oc nem salonu, kjer jc menla no^ večerno toaleto. V avoji rszm«^ noati pa je pozabila zopet obl£ svojo obleko in jc vrh perila obk kis plašč in ac odpeljala • svsjs» avtomobilom. Na polu poti * J«JJ zahotelo sabave in isstopiU r F™ prvovrstno ksvsrno in vstepua. Z natakarjevo poa»očjo je "i" v Rimu. I plašč, goatje v amrh. mlajši sup nc priprave. S Pašičem zunanji minister Ninčič. Ko bo sporazum podpisan, ga bo vlada predložila skupščini V težkem poležejo se ashsjs lansšs 7190. ZaneUs. predsednik redke konstt- Poleg legs števila Beaih držav, tnaate. ki ae namerava izselili naj__________ tjanov ja adpotovslo v eneki do ♦ brž v Ameriko. Njegovi priatsši se nevsaje, kjer p* j* . bi iz driovo 194S ta jik podsnikev j hudnjejo nenj. ker ni bU o stvsri ssmeg^doms. ki ni še ničeser v pre komo rake dežele. 1 dosti informiran. Baje je šele dva I del. kaj se jc sgodilo. da v ogledalo in — ped' vest. Neka atarejše daisa )• oblekla, prišel je rešilni voz odpeljal nezavestno v bo»«^ Med tem je pa «odiat.nja kt P našla obleko, sama hitela na _______ im nail lt FEBRUARJA» vesli. bisii so te B» d,iu- „on.rbuticüo — Vlada je od- /afoto na Slovenci v italijanski armadi. • ' • N Naš narod onkraj rapallskih íuejnie plačuje novi drŽavi ue-anoane davke. — Ubogo ljudstvo 9 Nainen zarot-1--------- - - , jkoDiti moštvo, jo pretrpelo nolteta preganjanja - j bil. ^HJJ1 moa I iu odštelo vae prihranke pobiral- ^tres v Dalmaciji L** n. - u llJma lohudem potresu v Sen, eem davkov. To okrvavlja s novimi žulji trudne roke našega kmeta. Močno primorsko dušo mori težka nesreča.. Pri morje daje. avo jo mladmo Dva močna sunka sta! novim goapodarjem in isročo jo 1 brezpogojno. Naborne komisije ao pobrale vse kar lete. Priredili so dneve človeške žetve, ubijali slovensko pesem na ustih mlade ničev in ji$ trgali trobojnice. Ko 11 febr. — Frideriki je prišel dan končnega poziva, «o - *• 1 — * - a določenih (foiprinc organizira filmsko dražbo. Soh^oller«, prejšnji pre-1 jih strašili prav do določenih S lednik namerava organi- mest. Razdelili so jth in pomesa-r^-.v« ilražbo. V ta namen | ll, premamili so jih # lepimi sprejemi, z godbo, ki jih jo spremljala ! ^ Letnik 1901 je služil samo 8 me- > Izseljevanje is ^ugoalavite. — ] secev, letnik 1W2 že 13 mesecev ¡'Meseca novembre se jtf izselilo iz zdaj jo doba svišana na poldrugo! naše kraljevine skupno 1467 oseb, leto. Kdor m» jc povrnil domov, j med njimi. 697 moških in 370 «i je pač pridobil nekoliko znanje žensk. Po poklicu je bilo 97 kva-italijanščine, pozna novo evojo i Hfieiranih in 546 nekvalifiuiranih, državo in oatauc kar je bil. O prvi 485 kmetov, 24o otrok in 94 *k>- aumms SUveiska Narodu priliki pa vloži prošnjo za iaeell te v v Ameriko, aaj je to rešitev cnc tretjine laškega prebivalstva tako v Pjcmontu kot na Goriškem ali v Knlabriji. • UttaasvIJaaa S. aprila 1S04. Podporii Jeduti lakaep« I», !•«**• ISO?, a driari Mikala. _H filmsko družbo. , pripravil precej kapitala. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Ponesrečeni dolsvoi. Pri kopanju ilovice v Caterjevi opekarui v Začratu pri Celju je podsul plaz zemljo delavca Ivana Rezarja. Mož je dobil težke poškodbe in so ga morali odpeljati v bolnišnico. — V tovarni klobukov "Se-šir" v Škof ji Loki se je obrezal Franc Lcban na atružuem stroju - . «— .' . - . . , po levi roki. —• Tekač tovarno po v vojašnice. Najo so ^lejaj^j h||tva ..ylBt|tr.; v Gorjah Lo vlsdsjo muhasti stopenjci «momorov v enem dnevu kjer ^ na Dunaju. (graduati), ki te krstijo v imeuu __laške kulture z nejsršmotnejšimi j^i ji (ebr. — Dunaj trpi imeni. Čaatnikom ta način zelo ' Mraičajoči epidemiji samomo- ugaja, tudi oaebno ae odlikujejo brezposelnosti, in radi podpišejo kazni "conaeg ..........b jo bil dosežen na", '4prigone simpllce" ali "ri- četrtek,"ko si je enajst oseb gore." Toda te kasni so splošna , Tiled velike epidemije je jo življenje. ratisem v Porenju so bliža h koncu. vrenc Janežič se jo vsekal v gosdu v levo nogo. Baua je težke. Dr var Luka Zgago pa ae je vaokal v Bohinjski Bistrici v levo golen. — V tovarni "Titan" v Kamniku je padel delavec Janes Štcbi tako nesrečno, da si je pretegnil kite na rokah. — V tovarni upognjenega pohištva Remec ln drug v Duplici se je težko obresal po levi roki pomočnik Josip Juh. —* Pri lesni družbi" Vintgar" v Gor- bodaega poklice. V Sedinjone dr-šev« ae je preselilo 771, v Kana-do i:i9. v Argentini jo 240, v Čile v Brst U i jo 294, v ostale drŽave Amerike 7 in v Avstralijo 11, Bkupuo število izseljencev od 1. januarja do konca novembra 1928. znaša 7130. Poleg tega je odpotovalo v istem času is naše države 1948 tujih dršavljanov. Ker je ubila svojega 7t letnega moža, se je zagovarjala pred osjpikim sodiščem 60 letna Ana Čordašie Is Vinkovcev. Ko je so-d išče izreklo obsodbo, ki so glaai na 5 let težke ječe, jc začela stara ubijalka jokati in so jo morali od nestl Is sodne dvorane. , r : ' 'i i Nezgode. — Pri sprevljsnju le-ss se je prsv težko ponesrečil vul-go atsri Mokrin is Hežioe v Ha-vinjski'dolini. Zlomil si je obo nogi. Na podoben način je smrtno ponesrečil posestnik Buhovršuik pri Novi Štifti. GLAVNI STAN t 2657-SS SO. LAWNDALK AVI., CHICACO. ILLINOIS. lsvrševalnt odbor; UPPftAVNI ODSEK.i ... stttts« ^tmfstfss sati 'M Rta« No*mk. «t. klagaja* jaha Vagriah, arad.k gUslla ieša Zavarlalh. apravUaH glaaUa Ptilo Gadloe. POROTNI OOSCKi Jaka U*4arwaad, »redaadaik, 40T W. H*r St. Seetagflald, IU* Mar»*» Salaiaikae, Ba« sfeTSarbaMaa. Okla. Prad A. VUar. Sas S7S, ILIr. »Ua.. Jaka T«ri#lj, Do» SS, HaadaroatllU, Pa., Jaha Garšeh, 414 W. Ma» Sv. Soriaaflald. IH. BOLNIŠKI ODStICi i Blas Naeak, ara4«ad*tk. SSS7-SS So. Lawedklc Av„ Ckkaaa. III. * _ i Jacab AaikraAM, Baa SSS, Maaa, Baa, Pa. rateli, 14MI Paooar Aeo* O «lar, Baa 104. Graa^ Kaas,, s irc. Bas ISS, kaki, Mlaa., aa ■al, S4SS S. Wte«kariar St., M OSREDNJE OKROEJE VZHODNO OKSOSJE. .....------------------ . _ IpU^Meli, I4U1 Paooar Ato« CU*aUa4. ca^o po telefonskem razgo med y Herrinu, in pa med gover-'jtm Smsllom v Springfieldu. »irner jc nemudoma odobril utantova priporočila ter izdal jelje za takojšen odhod voja čet v HerrinJ Mariborske vssti. V minulem te dnu jc umrlo v Mariboru osem o seb, in sicer: ena moškega in se dem ženskega spola. — V Maribo su se je poročil dne 19. januarja dr. Alojzij Trstenjak, okrajni ko misar v Hlovenjgradcu s gdč Zdravico, hčerko pisatelje g. Ko po teieronskem razgo-1 Častniški zbor je narodnostno le.jwrsvjco, hčerko ptaatelja g. Ko generalom Blackom, ki | ^^ Pf«Mpet, aicer pa stanjevca v Mariboru. — Radi ne " * ......... " ' dovoljenega povratka v Maribor je bil izročen sodišču že večkrat izjemami pošteno dostojen. Poli tične grohe naših fantov na pri ^ mer naročanje "Čuka na palci",! ^¡^0Vsnl Kerel Bemar "Edinosti , "Goriške Stražc'f,r Itd. navadno pokrivajo z lastno "au^erlotá." O svojih šovinisti Obljube na obljube. V Dolini jc bil razpuščen nedavno občinski fckno jc bilo, da bo governer Umečkih pa sploh nočejo sli- »vet. Za komisarja je bil imenovan [Mprcstanem stiku s svojim ad Mom j »o telefonu celo noč, iu šati. To je lepo. neki Sealpi, ki jc ob nastopn svo Tako obsodijo vse Novolahe, ki jc nove funkcije obljubljal vs« ^ položaj zahteval še večje JUi daje renegatslu vrsta avstrlj- delsvnosti, bo governer Wvomno rsr.gla.sil obsedno sta skih mest. častnik vpraša-- --"Vi ste Slovsnt" (Le naročil generalu Forema-|c'Slavo.) "Ne, sem Italijan, po o»J prevzame vladne vajeti v isvoru Nemec." (No aignore, souo Italiano di originc tedeeca.) Ko lOkrajni uradniki ao rasen ko- liko krivice se pripravlja za vpo mogoče: zboljšanje cest, ureditev šole, skoro bi obljubil, da bo od pravil davke. DolinČani mu sicer niso mnogo verjeli, vendar pa so si mislili, mogoče bo pa le kaj. To da do danes še vedno zastonj ča kajo. Posledica razpustitve občin rrj' T McCowana vai ob- «>i umora ter zeprti v hiši, [¿r »sna vnmo Glennu Vonugu Novim glavnim pomaga-'' ljudje ao se priznali kukluksovskc organize- klicance. Ubogi kmetaki značej! akega sveta je le ta, da se tržaška élaof ■I'4" «'. K. Andersou, zdrav-r11 .lohn Garvalia in ™ l^vbnih pomožnih šerifov «ssrbuikov je zaprtih v Mari- k"rri kraj je kakih dvajset odtukaj. °blizujtc zna/iik! — Večina »avsdo, da znamko ob- • 1'^ieu jo pritisne na piamo. reMio svare pred to ne- ■ nsu..., \r i, dt M J ^'»i» alrsni gnminirane s W kl je ta želodec neveren, * ¡-p« ^ tudi prijemljejo 'I' ;•!«. ki jih s obUaovanjem r .^'vsk preneae na avoj je. požiralnik in pljuča *ao'*se m iiogu bolezoi v vL4M /Ml u-1* -¿I* v^' kret t odi toberko-! '"bijzujte znamk, v M'le razne ba il« ia porine lK>|eznl 1 Nejpobožnejše želje laških vo jakov pa je "odpust" (Congedo). Naši fantje Štejejo dneve in meri jo deljavo z makaroni. O brani se rosno pritožujejo, tudi mraza ni. Huažnoet pogrešajo malokjc — saj eo doma čuti o trpljenju in nesnagi v prošli vojni. Tako do bivajo pogum in redno dopisovanje jim donaša zdrav humor. Marsikdaj pa preseže trpljenje posameznika Človeška moč. To so elučaji fantov, ki so bili brezvestno odvedeni med vojake bolni, kruljavi in pohabljeni. Oprt-ujak jih muči na velikih vajah, surovost brezčutnih poveljnikov jih ranja do solz. To je zločin« (tvo, ki oetane sepiaano Nadami odbor: Fraak Salta, pradsadalk. SSSS W. SStk St Soaarah, SSI? Pmmw Ava^ Cletelaad. Oh WllUa Claeetaad, Obla. Združitveni odbori I Fraak Aleš, S1S4 So. Crawford A va* Ckkage. IU Jalho warn, 3S3S W. SSsk StH Chlaago« la» * Jes. Slrak, S404 Oriaa C«., CtevciaadTOkle. VRHOVNI ZDBAVNIKi Or. P. J. Kara. S1SS St. Cíale Ae« Cleeeleod. O. POZOB I—Kara*oaa4aaaa e gk adkondkl. bi dalaje v «lavaeaa arada, se vrli taaelai >DPOM SB NASLOVI» Ba|.Oka kaj. voditeljev« Hi povprsševsle po njih, kje smo jlb pustili, ds prika' jamo ssmi. Tolažili suo jih sioer, toda nihio jim ul mogel deti sa-gotovils, kje so njih molje, ^ier to vprašanje jo nas aamo šo najbolj mučilo, kje ao oatall naši vodi* tel jI iu kaka je njih uaoda. . , (Daljo prihodnji«.) . , •tr- da amo zapeljani. Vedeli nismo, vi jih prestali mi. Pripovedoval j* katero stran bi eo obrnili. Po oni "Meni je to znano. Ko sem bil še trnjcvl poti, koder smo prišli sem, mlad fant, sem nekoč potoval ia so nam ni ljubilo naaaj. Palmonove do Milana brez vaake Mod ugibanjem smo nenadoma liro densrja tri dni in tri noči. zaslišali žvižganje. vlaka. Zdaj Takrat sem red videl,^čo m Jo kdo pod s ril skorjico kruha ali poli. rek vode." Okrepčali amo ss in pričeli možu pouujstl še oatale nam con^ te. Pa ničesar ni hotel vsoti, le smo dve milji proč od našega I zbogom, hodite dalje, nam jo reelija. Podali smo se tskoj proti kel dobri mož, ki amo se bu smeri, kjer smo slišali žvižgsnjc šc lepo sshvslill, potem ps ns-vlaka, selo veseli, ds imsmo srečo dsljeva!i pot, Opoldno smo odšli in bomo še tisti dan lahko videli od tam dno 14. maja 1804, na kar avo j» domove. Lačni in šejni amo i* ni mogel nobeden pozabiti, kar bili dovolj, a še bolj raztrgani, naa je šc živili od tega pohode. smo pa vedeli, kje amo. "Voditelji" so nam pripovedovali, dal gremo v smeri proti rovom, a sdaj amo spoznali, da amo bili sapelja-ni ravno v nasprotno smer. liill I bosi in utrujeni. Stopili smo na vlak iu ga za- liodili smo po hribih in ravninah mimo kmetij in čez njive. Ob 11. sedli v nadi, ds nas popelje proti ponoči srno dospeli domov. BIH našemu domu, sko sc jc pričel po- amo pr.sreno sprejeti od nsšil mikati, smo ugledali, da naa pelje | družin in vseli, kl eo bilUdvisul proti Ligonirju iu Johnstovvnu. Že smo sklcpsli, ds nas namera vajo deportirati, a medtem je vlak obstal, vrata so se odprla In sprevodniki so nss nagnali i vla ka. Vse skupaj jo bila rsrots od nos; žene ln otroci so nam prišli nasproti in tudi Žene naših llOEJO SI. Broadič Miko iz Novega Bela „ .... .pri VrborSkem, Hrvatsko; zadnji kompanije. Družba je bila naina» nii,0Vi j«!^^, pi(, namreč dobro |n-ipravljena. Čita-tel j je tudi morda uganil, kdo ao Magaam Mato DJurič Stevo; zadnji znsni ns prefektura sa Dolinčane od tega čaaa sploh nič več ne briga. Plavit v ftkednju sepst delajo jo. Dne 14. januarja so zopet začeli t delom v plavžih v Hkednjn in ao zaposlili za enkrat 100 delev-cev. Ljudstvo v ftkednju je bilo tega dogodka tako veaelo, ds je Izobesilo zastave. Doeedej je »preje* lo vodstvo več zidarjev, mizarjev in kovačev, da bodo poprevili, kar je pokvarjenega in zarjavelega. Za okoliško ljudstvo bo to gotovo velikega pomena, ker bodo sopet lahko dobili delo Zdaj Je vladala velika brrrpoeclnost. Poštne tatvine. — Pošterica Zmrzlikar pri dv. Ijovrencu ua Lani se je čulo o uvedbi čisto j Dravskem HJu, ki j« bila v zve- slovenskih oddelkov v italijanski armadi. Tam bi naj naši mlade si a fingiranim nspndom na pošt ni urad ln a tatvino nad 17 tiaoč ---e a ---- — . I/JUI IC pvf TV| saesee bili oni indijanski jesdeel. Bili SS K" (j||V(.|i0d, O.; nešemljeni kompanijski deputiji, «fraspsvlca Kajo; jc bil odšel tedaj imenovani pinkertonel, ki ao kot pr* je Anglija, ki jo osebno repreaen- j aoT* tira podkralj ali guverner Pele stine, Sir Ilerbert Samuel. Ne sodimo samo po poročilu, ki \ ga je Društvo narodov odnosno komisiji za mandate predložil Sir Uerbert Samuel, ali po poročilu ¿isto nezainteresiranih nevtraleev je sklepati, da se razmere v Sveti deželi resnično konsolidirajo. Tehnična in ekonomska delevnoet ee pojavlja na vseh poljih javnege življenja. Tako je dobila pred dvema tednoma starodavna Jafa, znana kot . pomorsko in trgoveko meato, električno razavetljavo. A-rabski politiki so se dalje šaae u-pirali tej "novotariji", izkorišča-joč jo za demagogijo ne eamo proti židovstvu, temveč tudi proti Angležem, ftele na blag pritiek vlade so se Arsbcl vdeli. Previjo, de js to simptom sngležke politike v Pelestini, ki jo £ir Herbert Semuel izvaja v zadnjem času z veliko odločnostjo. Domovina Jezuss Kriatusa, po-prlŽče dvatisočletnih borb za grob Zveličarja, je cela stoletja objekt avanturističnih socijalnih bojev jn ekstremnoeti. Sedej je te dežela ustsvos državica* Ustavo j* oktroirala angležlu vlada v Imenu NJ. Vel. kralja Jurije V. Sir Paleetina je nemiros. Kristjani j in Arabci so nezadovoljni Tako se je formirala krščanske-musii-menske strsnks. Proti tej grupe-ciji nas to ps jo zmerna muslimanska nacijonalna stranka, Žldje in --Sir Herbert Samuel. Poveod se vrže zborovanja. "Divide et impera" — pravijo starejii, zmer- , nejži elementi in obtožujejo tuj-ea. ki se vtika v notranje življenje Palestine. S tem se tudi oddaljujejo od javnega življenje. To je torej politična slika Palestine. ' In kako je z gospodarsko platjo? Trgovino je osigursla izvrstno organizirane jevna varnost. Sedaj se ukvarjajo Angleži z davčnimi reformami, da bi na ta način deli jevnemu blagostanju več poleta. Desetek je še vedno v veljavi in Sir Herbert Samuel ga nadomešča na iznenadenje arabskih poglavarjev z davščino v nčveu. Nadalje je uvedel cerine, ki jih tam doslej niso poznali v taki obliki. Paleatina nima industrije ln pravzaprav ne ve, kaj o-na pomeni. Deežla se bo v kratkem času konaolidirala. Židje vsega sveta imajo - uprte svoje oči vanjo, jo kolonizirajo in dvigajo. An Herbert Samuel želi v smislu tejgleška ambicija bo Palestino po- koče so saenkrat še velike. Sinka mezopotamijsks in paleetinsk; vlada so organizirale v kratkem času avtomobilsko omrežje, ki veže Jafo, Damask in Bagdad. Seveda služi sa svežo predvsem pošti in potniškemu prevozu. Pozneje bodo prevažali tudi blago. Stari sen, da se zveie Evropa a pre-stolieo slavnih kalifov najkrajšim potom, bo postal realnoet ali ne v koncepciji Nemca Nanmanna. Pot med Londonom in Bagdadom in naravno med Beogradom in Bagdadom je skrajšana za devet dni. Palestina ima dober tobak in mor-ako sol. V gradbi se nahaja velika cementarna. Projektirana je tudi elektrifikacije Jordana in njegovega dotoka Jarmuka. Genezarea-ko jezero bo dalo tok za razsvetljavo Jeruzalema, Jafe in Tiberi-de. V Palestini ee poraja nova kultura, ki jo mora Evropa omogočiti domovini Jezuea Kristusa. Čudne pojedine. Pričetkom letošnjega leta ae boata vršili v Londonu dve čudni pojedini Prve se bo udeležilo 50 psrlementercev, ampak ne navadnih, temveč aamo takih, ki so že odsedeli nekaj političnih in cerkvenih kazni v ječah. Na miael, prirediti pojediuo "odsedelih" angleških parlamen tarcev je pričel član spodnje zbornice Scot t Dueker. Vaeh 50 po-slsneev se bo sešlo v parlamentu, nakar ae bo pričela pojedina. — Naslednji dan, ko bodo zdravili ti froslsnci svoje mačke, pa ae zbere osem članic angleškega parlamente, ki so tudi že presedele take kazni, v neki prvovrstni londonski -restavraciji. Te parlamentarke pa bodo gostje ženskega volilnega komiteja. Pojedine se bodo udeležile tudi dame iz angleške aristokracije in takozvane "boljše" družbe. No, to bo ree "boljša" druščina t! Ijani. GOSPA SILVIJA. Spisal IVO SORLI. 1 zji u aaz/z ¿zrawammasmaaMHM (Dalje.) Ni se ozirala neokoli, le nekoliko je na gnila glavo in je šla mimo kakor vedno. Vsakega poaebe jc videla, vsak bi bil trdil, da je po-sebe ujel njen pogled. "Tako so res mikavni", si je rekls, spomnivši se svojih prejšnjih misli, " tods čim sc spoznsš ž njimi in govoriš pet minut, je vss iluzijs pri kraju. Jn vendsr ne misli vseks tsko, niti ne vnaks deseta. In če katera misli. mora vsaj njen mož znati to primerno ec-niti I . . Prišlo je mimo še mnogo tujcev, vsi z istimi pogledi, prišlo mnogo znancev. V njih pogledih ni bilo tega lečnege presenečenja, a jasno so govorili, ksko jim je vedno Iznova ljuba In nova njena prikazen. — Torej rajši tod? je vprsšsl Kopar, ko sta prehodila drevored in jc pokazal stransko pot, kjer je bilo najmanj ljudi. Ako se ny imate namreč ree kaj potožiti rsdi svojega zdrs v jat --Kaj mialite, ds bi storils to res tu, ako bi... ako bi namreč šlo zs telesne bolezni t — Vi ds imste druge . , . torej srčne ali dušne bolesni ali kako bi rekel / se je zasmejal — O, kako ste lssksvi! Zakaj bi jih jsz ne i-mels takih bolesni? — Ker v zdravem telesu »drsva duša prebiva. — Dum! je storils. in obs sta sc zaHtncjala. In ona je že občutila, kako popolnoma ji je bila slebe voljs že prešla. — In zdaj odprite srce! se je ustavil pred njo. — Hvala, ni treba več — sto me Že ozdravili I se ie zssmejals. — ftkodai Tods nič ne de: povejte, ksj je bilo, mogoče, ds je le še treba malo popravila. Ne morem si ps prav rs/Jahati, kdo bi bil mogel na vaa zagrešiti kaj, iz čessr se lahko izcimi krona ali dušna bolezen. — Doktor, vi pozabljate, da sem žena po-rečena. — Gromi mož torej? Zakaj otroci, posebno tako majhni, gredo še Mm« na živce. Nočem gs eieer braniti ne vsšegs možs ne drugega. In naj vam o ti priliki izdstu, ds sem ravno *sto ostsl samec, to j«t da ne bo trebs komu drugemu braniti mene. Tods, sko bi bil le pri drugem prestopek. pri vašem molu bi bil zločin, ako bi hote in vede žalil vaše Žlahtno srce. — O srcu v zakonu tudi glede inoša ni govore. Ure vedno le za živce. . — No, lu ob rahlo harfo vaših živcev je zadet medved s tem. da . . .? — Joj. kako nežno! »e jc is»uirj«la. Ne, g0 voriva rajši v pošteni kranjščini in povejte mi — toda brez \aših večnih poklonov iu drugih IJnbesnirosti, da. naravnost resno in odkritosrčno: Ali mislite, ds *c z msno ds Živeti, kot soprogo nsmreč? — Oprostite. go»ps — to je predebel kaliber, na to ne morem odgovorili. — Tako? No, recimo tsko t Ali Ishko mislite, da bi bili vi 1 menoj kol «>»0 sadovoljni? — Tudi na 10 ne morem odgovoriti. Ako namreč zahtevate od mene resen in pošten odgovor brv* mojih večnih poklonov ln lju besni v ost i. — Zdi se, de jih v trm vašem odgovoru res Bi Ali tudi ne ne»pr«ititcife. prosim! N»go »smo esto vam ne morem odgovoriti, ker vas premalo poznam VI me premalo poznate? Vi, ki ate rekli,' da--- — Da ate mi najaimpatičnejaa dama v mestu? Da, to aem rekel in te vnovič podpišem. Toda to velja le za ono plat medalje, katero ate mi kazali kot . . . kot — ne soprogu. Desi sem ssmec, imem vendsr toliko izkušenj, da vem, kako vsska žena, menda rea brez izjeme, kaže drugemu svetu drugo lic, nego ... no, nego svoj-ccm ... . t — In torej — . . . torej samo na ono lice nam delate vse tiste poklonc, ki nam jih delate? — De, recimo .. . Kaj pa nea tudi ono drugo briga? Nas kavslirje namreč . .. — Toda . . . toda, ali se nc zavedate, kaj a tem delate? Ali se ne za vedete, da nas s tem kvarite, ds nss — — — £ *3i. — l>s delamo s tem vašim soprogom in morda eelo otrokom težje, ako nc eelo težko življenje? Smo, ki so tega celo jako dobro zavedamo. Toda zopet — kaj nas to briga? — Ali to je vender od sile! se je zasmejeta. — Nikakor nel Vsaj nič bolj nego je življenje samo. In to ravno je življenje. Zakaj se pa potem nc zgražate, ko greste vsa šumeča v svili in sita in zadovoljna mimo siromaka, ki mu gleda smrt iz oči in ki mu morda z desetino tega, kar na mesec brez potrebe porabite, pomagali do boljšega življenja? In kar sc tiče nss — čemu nsj bi imeli mi več usmiljenja z vašimi rejenimi soprogi uego a takim siromakom? Mi namreč si-romsku tudi ne damo tiste desetine . . . Cosi ve il monao bsmbina mia, e' st la vie, madame, iu kar je takih lepih pregovorov ! Oospa Sil vi ja je dslje oaaa molče stöpsln dalje. Nsenkrst je nervozuo stresla z glavo: — Dsnes je pa res vražji dan! Vae mi le pridiga! Najprej komisar Stanza, potem moj mož, zdsj Še vi! — Nsjbrže ste sc dsnes lotili prsáanja, gospe! Pustite rajši to! Ali pa prašujte take, ki odgovore: "He —- hc — lic . . mge . . Wie meinen Sic das, gnädige Frau ..." « - a» Postals jc zelo zamišljena in dolgo jc gleda« la nemo v tis. Potem jc počssi povzela: — l'a obrnivA vprašanje in povejte mi, ali mislite, da sem jaz lahko zadovoljna s svojim možem? — Tudi na to mi glede na subtilnoat, s katero atvar razpravi ja vs, ni tako lahko odgovoriti, je odgovoril Koper po kratkem molku. Zakaj, so tudi aoprogi, kateri kažejo avetu drugo licc nego ženi. No, kolikor bi mogel soditi, bi rekel, da za vašega to ne velja in da ste po vaem. ksr ga val posnsmo. Ishko celo zelo zadovoljni ž njim. Vaš mož spada namreč med tiete pametne moške, kateri računajo z vso posebnoetjo ženake narave — namreč take, kakor je vaša : s vso vašo vero v romantičnost življenja in potrebo po ti romantiŠ-nosti t in si niti ne prUadevajo, da bi vas Izpreohr-uiU, to je pokszall življenje v vsej njegovi tres-nosti in vsakdanjosti, heve, ako nimajo sredstev, vas ne morejo voziti po svetu in vem kaaati njegovih bajk. Toda v skromnem okviru domačega mesta vam nočejo delati napotja. Med te skromfe domače bajke ps spadsmo med drugim tudi mi skromni domeči kav alirji ... mi. ki puščamo nase vplivati očarljivost vaše lepote in dražektnosti v tisti slsdki luči, ki jo sijete na svojo okolico — mogoče tudi semo izven svojega najožjega krage — in ki vam mi dajamo za to z lepimi bese-dsmi, s veselimi in brcsskrbnlmi šalami ln pa-kloni in ljubeanivoetmi ono vero v lepoto življa. nja ia vam zbujamo one iluaije, ki ao vam potrebne. hakor etviicem roaa, da |»r*déasno ne o-venete *. . In prav 10 jc v takih slučajih naš visoki poklic, nas pravih in poštenih kavalirjev . .. In pametnemu molu moramo biti eelo dobrodošli ... (Dalje prihodnjič.) Komaj par desetletij je pretek lo, odkar so se začeli prvi poiz k us I z brezžično telegrafijo. Imena Marconi, Hertz, Branly itd/ao našim čitateljem gotovo Še dobro v spominu. Prvi poizkusi brezžične, ali kakor jo danes imenujemo radiotelegrafije, ki so obudili splošno pozornost in zanimanje ao bili omejeni na majhno raada-ljo, ki je bila omejena v začetku na metre, pozneje stotine metrov u km. Takrat ae ni še slutilo, da bo ta iznajdba začetek povsem novega razvoja poročevalake službe. Qanes dopušča brezžične telefonije in telegrafija, da lahko obveščamo iz enega kraje tiaoČe in tisoče občinstva v tisoče in tisoče km obsegajočem okrožju i-stočaeno o najnovejših dogodkih, damo jim lahko priliko, da isto-časno poslušajo znanstvena in zabavna predavanje in celo tudi petje in koncerte. Misel sama, da je mogoče isto-čssno iz enega kraja obveščati neomejeno število poslušalcev stotine in tisoče km v okrožju, ima na sebi že nekaj vzvišenega. Praktična stran tega razvoja radiote-legrapije pa dopnšča najsmelejša upanja v popolnost poročevalske službe. 1 , Tiho in skoro neopaženo smo prišli po zaalugl g. inž. Oaana tudi v Ljubljeni do prejemne radio postaje. S svojo znano ljubezni vostjo je omenjeni gospod ravnatelj podal piscu teh vrstie nekaj podetkov o tej poetaji ter mu jo tudi razkazel in demonstriral. Poeta je je neetanjena v bivši Vi rantovi hiši in sprejema lahko valovne dolžine od 300 m do 20.000 m. Prejem je odvisen od dobrote entene od prejemne poeteje, to se pravi od seronance, od audio Aa ali detektorja dalje od ojače nja, ki je na razpolago, v prvi vr sti pa od energije, oddejne poste je. N. pr. ime oddejne posteja v Berlinu za tele/on 10 KW v Anteni. " Bordeaux dela z Ameriko 1000 KW. V Beograd je danes mogoče brzojaviti z energijo pol KW. h Naloga teh vrstie nI, da bi po pissl izčrpno principe radiotelegrafije in telefonije, ampak mali članek ima le namen predočiti važnost, ki jo ima izgradnja te Najnovejše poročevalske službe v kulturnem, gospodarskem in po litičnem pomenu. Na razvoju in izrabi te velevažne iznajdbe so zainteresirani ne ssmo občinstvo in pridobitinl sloji, smpak tudi država kot take. Pri tem ko stopa v bogatih dr žavah v prvi vrsti kulturen mo ment v ospredje, premišljuje n pr. Nemčija že kako bi postala radiotelegrafija in telefonija nov vir za državne dohodke. V Ame riki si Ishko izgradi vsak sprejemno in oddsjno postajo neglede na državne interese v lastno zabavo oz. korist. Kakor v Ameriki so sc razvile tudi na Angleškem enake razmere. Angleška je ps takoj spoznala, da je potreba vstvariti v tem pogledu strog red ter je dovolila ssmo Sest oddajnih postaj. Za sprejemanje je pa potreba dovoljenja telegrafske u-prave in plačilo letne pristojbine. V enakem smislu hoče to zsdevo rešiti tudi Nemčije. — N. D. C. Golsr: I Marjanica. I Msrjsnica je bila sestra tiste Mančice, ki je toliko gorja zbudila v srcu zaljubljenega kuže, pa m bila njena sestra po krvi, temveč po pastirski pslici, sakaj tudi Marjanica je bila paatirica. Med njene pohlevne ovčiee in drobna jagnjete se je zmešalo sila belega kamenja in sivih skal in razje-denih pečin, in predrzna in vsiljiva je bila ta nepoklicana druhal. Zasedle je najlepše mesta in se je peala po solnčnih obronkih in vi. šokih rebrih. vsa debela, prešerna in samopašna in sa ni hotela ogniti ovčicem ln jagnjetom, ki so bila suha in sloka in so se jim videle doščiee pod mehko volno. Njihova peša je bila po ozkih se d lih in skritih dolinicah. kjer so bila tla sakrita s črno prstjo in zeleno rušo. kjer je raetla mehka nizka travg le toliko, de eo imel« ovce in jagnjeta skromno kosllee ia večerjo. Merjenica je bila še majhna pnstinčiea, dosti manjša od Mančice, mj je še kodila ob četrtkih v šolo in obhajila tudi Še ni opravile. Bila pa jo ijevega ogorele ga obrazka in zelo goetih, rumenih las in dolgih kit. ki ste jo tal-1 kis po plečih, kadar je zletela u , svoja šedo, ki ai je izbrala ia ie- kiklico, a plavimi pikami popisano. ki je bila dejana see loma in je segala od vratu pa do glež-njev. "Ju-ju-ju!" Tenko in drobno m žalostno je zavriakala Marjanica, in skoro je bil njen glaa podoben vzdihu. Niti odmeva ni zbudil njen vriak, in vendar so sive-e ob njeni levici strme in visoke gore, ki so silile daleč v oblake, n so bila oblastna in mogočna njih prsa, da bi zadonel iz njih ailen odmev, ki bi lahko zbudil celo sveto Katarino, pobožno samico, ki je osebenkovala v nizki, pohlevni cerkvici vrhu peščene ravnine. "Joj.joj.jojl" Zdaj je Marjanica čiato razločno vzdihnila, in zamračila ao se njena lica, vaa poljubljena od so Inca, in skalile so se modre oči, li so pred minuto gledale še tako bistro na zeleno jezero, ki je o> kroglo kakor jajčece ležalo pod njo med gorami. "Kako je lepo gosposkim punč kem," se je zamialila pastiric* Bele oblekice nosijo in se .sprehajajo pod pisanimi parozoli oko-li jesena. In zjutraj jedo belo k a vo in bel kruhek nemekejo,. eli pe celo šemlje, tiste rumene in tr do zapečene, ki lepo diže in poči-jo, ako jih stisneš. In opoldne je do zopet meso in še kaj aladkega in popoldne leže v senci okoli be lih hišic, ki ae blešče okoli in oko li jeaera, po vaeh hribčkih in holmcih. In zvečer jih čaka zopet kava in mehka poateljica." — Marjanica pa mors zgodaj vstajati, njen zejutrek je kratek in potem mora paati vea dolgi dan včasi v dežju, vaa premočena in premražena, včasi v aolncu in la koti in želi, žeji... "Ah, kako bi pila," ae je ne-hote apomnila Marjanica. "Kar celo jezero bi izpila, in še bi bi le Žejna. In potem bi jedla najraj ša sladke kruhke, ali pa Vsaj po gačo. Tudi žemlje bi hrustsla, še nsjrajša pa češnje, ki so lepo rdeče in sladke in hladne in bi se ce dil sok med zobmi, ah —" Marjanica je vzdihnila in za prla oči. "Pila bi. vse bi pila. — Vodo mleko — češnje, ah, češnje Z rokami si je podpirala lica in tiho je začela peti: O mamka božja Bistriška, men' je torb'ee ukradena — . not, je ble potičica ajdova, Da b' se grešnik greha zbal, da b' men' torb'eo nazaj dal—' Hitro, kakor je začela, je pre trgala pesem. "Joj, glej, glej J Vse jezero polno ladjic, in v njih so same bele punčke, ln gotovo so vse site bele kave, belega kruhka in rde čih Češenj. Gotovo je kakšna vmes, ki ji je tudi Marjanica ime in tista gotovo ni lačna in žejna lenkor sem jaz." Zamižala je in legla znak v tra vo. "Daleč, daleč sredi srebrnega jezera raste zlato drevo. In na njem ,je vse polno rdečih čeženj in slsdkih kruhkov ln zelenih akledic, ki so polne dobre, dobre kave. In Marjanica je ns tisti zlati češnji in pije in pije . ♦. ah Skoraj bi zajokala, skoraj bi zakričala, tako so ji bila suha in slans usta. Ali kako naj joka, eaj eo tudi oči suhe in grlo ne more kričeti. — Ob jezeru pa skačejo in se trgajo bele punčke in češnje si mečejo v obraz in kavo razlivajo. "Češnje, češnje!" Marjanica je mislile, ds so t»e oglasile njene misli s hreščečim. hripsvim glssom in niti glsve ni vzdignila. "Češnje, češnje!" Drugi$ jc zahreščal trd in sko. raj sirov glss, ds se je prestraši la. Ko ae je ogledala, je videla prihajeti po poti sloko in vlsoku branjevko s zvrhanim jerbasom Češenj na glavi. "Punčka, ali kupiš češenj?" Uetavila ae je pred njo in odložila jerbaa, in Marjanica je strme-čih in žejnih oči gledala rdečo grmado, češnjo pri češnji, a očmi je pila in arkala hladen sok in sóbala in grizla sladko meso. Trepetala je in drhtela in požirala v mislih in željsh vabljivi sad, ki sc je smejal pred njo in ae ji ponu jal in jo mamil. "No, punčka, ali ne bi kupila češenj? Pokusi enot" In branjevka ji je podala lepo rdečko, in ko jo je Marjaniee po vtila. se jI je skoraj zameglilo pred očmi. toliko slsdkosti je občutila na jesiku.'v grlu in po vsem telesu. "#aj bi rada. pa nimam dena rja,'* je drgetaje izustila pastiri-čica In na jok ji je šlo in tresel se je njen glasek.' "Denarja nimaš? Petem seve- da ni nič," jc rekla trdo brs ka in zadevala jerbas. skoraj ;je Že imela na glavi, a prei je v zadnjem trenotku ¿1 postavila na tla pred Marji "Glej, glej, punčka, ki po kiklico imaš," je povzeUl začela otipavati. "In skoraj nova je s^k! pa ai jo dobila?" . "O Binkoatih/\ je odgovo| Marjanica, zelo vesela prij| ienske, in jc sSmo prkako\ kedaj ji iznova ponudi ^ iešnjico. ** - "Daj jo meni, pnnčks, saj I bi je ni treba. Zdaj je vroče seca julija, in to hlago je vej pregorko. Dam ti j&ešojie, dve rišči polni ti jih dàm, polno čje ti jih nasujèm. Poglej, kj so bele in rdeče, debele in slad Pokusi!" Marjanica je zopet pokusiU uboga paatiričica ni mogla vel ti, da bi bila tuja ženska v red ci tako dobra in bi ji dalal polni perišči presledkih češenj] kiklico, ki jo je dobila zastonj "Ali hočeš, punčka?" Marjanica ni nič rekla, v« je in se slekls. In ker ni m srajčice, je stala čisto naga branjevko. Svetilo se je njeno ! lo telesce ln bila je kakor taknjen evet, ki ga prvič sol poljubi. "Sedi punčka, da ti nasuj češenj!" In punčke je eedla in je dob polno naročje sladkih belic in nic. In jih je hrustala in pila, bale in srkala, smejela se jej pela. In nič ni vedela, da naga. . Razno. \ Prvo pero. — Kdo je unafl prvo pero? — Do leta 1780, pisali dokumente z gosjim som. Gosje pero je bilo v modi lo dolgo. Pred njim so imeli kozvani Stylus-pero iz trdega ničaatcga kamna. V Konfucij Časih so pisali s čopičem. Šele ta 1780. je vpeljal Samuel Hsi son pero iz kovine, ki ps ni \ kakor je danea, ampak je bilo dobno dolgemu žeblju in je t na koncu nepreklano. Pero, ki je natikalo in imelo na koncu na straneh zareze, da je spuič črnilo in delalo črte debeleje tanjše, — kakor je pisec r»i s peresom, — je spopoloil i Jack Perry leta 1824, in neki 1 lot v Angliji, ki je začel izdelo ti peresa iz jekla. Ali imajo ribe spomin? 0 vprašanju se je že mnago pravljalo. Ihtiolog Edingcr ločno trdi, da ribe nimajo spoi na. Svojo trditev podpira 1 kazom, da riba, ki sc je vjela trnek, ne ohrani občutka bole ne, ter sc, sko se ji posreči ponovno vjamo na trnek. Dn ihtiolog Oxner pa trdi, da 1 imajo spomin in da ac vjsn vdrugič samo takrat, če je tr maski ran. Riba, ki v drugič pade vado, stori to aamo instinkta, ki jo žene za Ukanje hrane. Odkod pride kreda? — Zelo krede se nahajajo v nekst« krsjih morskega obrežja, krede, ki jo rabi učitelj v šoli, piše ali riše po črni tablji. m» ji iz ostankov tisoč in tisoč m» živali, ki so enkrat živele v mor Vsa njihova teless so izginil«, stal jc lc apnenec-kreda. ki j< dala na dno morja ko* za kos« ter se kupičila in stiskal« do » «lega. Na tieoče let je vzelo, dsi se kupi nagromadili v obsetael kakor jih najdemo ob mor»*« obrežju. Ko jc zemlja menja svojo površino, so bili hribi kf dc vzdignjeni, da so gledal» da in tako bili pristopn. člov«^ in učitelju. NaroČite *' Proeveto" rlii sorodniku ali prijatelju v domovini. «e* roaa-ieavas ^ nocMtameAit ............... surras« .............. a LA sAvom ............ M SET0 :_« .Mk ¿Ti * £ FRENCH UHZ