STATOPIS Statistični pregled Slovenije 2017 ISSN 2385-930X Informacije: www.stat.si T: (01) 241 64 04 E: info.stat@gov.si @StatSlovenija @StatSlovenija Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54 © SURS – Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira Po eni od definicij je statistika znanost, ki razvija metode zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih. Je tudi dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem podatkov, njihovo obdelavo in objavljanjem. Njena osnova je matematična statistika, ki je veja uporabne matematike. Zveni privlačno? Večini bralcev verjetno ne preveč. Čeprav podatki uradne statistike temeljijo na učenih definicijah, skušamo na Statističnem uradu Republike Slovenije statistiko približati vsakdanjemu življenju in vsakemu človeku. Eden takih poskusov je tudi Statopis, knjižica, ki osvežena znova prihaja med vas. V njej smo skušali na kratko predstaviti vsa statistična področja, s katerimi se ukvarjamo. Ni jih malo, pa tudi spreminjajo se z leti. Spreminjajo se tudi podatki, nekateri neznatno, nekateri zelo izrazito. Uradna statistika meri stanje v družbi, zato še zdaleč ni statična. Je ogledalo družbe. Zavedamo se, da število informacij iz leta v leto eksponentno narašča, morda vas njihova hiperprodukcija obremenjuje ali celo plaši. Tega občutka v vas ne bi želeli še stopnjevati, zato smo Statopis skrajšali, podatke pa skušali predstaviti v kar se da privlačni obliki. Upamo, da nam je uspelo. Genovefa Ružić generalna direktorica 6 OZEMLJE 8 PREBIVALSTVO IZOBRAŽEVANJE 12 DELO IN BREZPOSELNOST 14 PLAČE IN STROŠKI DELA 16 KAKOVOST ŽIVLJENJA 18 SOCIALNA ZAŠČITA ZDRAVJE 22 KULTURA 24 OKOLJE 26 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 28 ENERGETIKA BDP IN NACIONALNI RAČUNI 32 CENE IN INFLACIJA 34 EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 36 GRADBENIŠTVO 38 PODJETJA RAZVOJ IN TEHNOLOGIJA 42 INDUSTRIJA 44 TRANSPORT 46 TRGOVINA IN STORITVE 48 TURIZEM STATISTIČNA ZNAMENJA IN OKRAJŠAVE Najpogostejša imena slovenskih ulic, 2016 Vir: GURS © SURS Površina Slovenije in njena upravna razdelitev Slovenija meri 20.273 km2. Po površini se med vsemi 257 državami sveta 1. 1. 2016 1. 1. 2017 uvršča na 155. mesto (vir: CIA). Površina Slovenije (km2) Število kohezijskih regij 20.273 2 20.273 2 V zadnjih 10 letih se je v Sloveniji število naselij povečalo za 13, število ulic za 348 in število hišnih številk za 32.798. Število statističnih regij Število upravnih enot Število občin 12 58 212 12 58 212 V 2016 je bilo v Sloveniji največ ulic z imenom Šolska ulica, 52. Sledili sta Prešernova in Vrtna ulica; vsaka se je pojavila 45-krat. Število naselij 6.036 6.036 Med imeni naselij sta se ponovili Število ulic 10.366 10.375 največkrat Gradišče in Pristava, vsako osemkrat. Število hišnih številk 550.635 553.430 V 2016 je bilo v Sloveniji 59 naselij brez prebivalcev; tretjina vseh je bila v Vira: SURS, GURS občini Kočevje. Nekateri vrhovi in reke, Slovenija Vir: ARSO © SURS Naravno in selitveno gibanje prebivalstva Vir: SURS © SURS Prebivalstveni kazalniki 1966 2016 Prebivalstvo, 1. 7. Celotna stopnja rodnosti Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka (leta) Rojeni zunaj zakonske zveze (%) Povprečna starost umrlih (leta) Umrli dojenčki na 1.000 živorojenih Povprečna starost ženina ob sklenitvi zakonske zveze (leta) Povprečna starost neveste ob sklenitvi zakonske zveze (leta) Vir: SURS 1.669.606 2,48 23,9 8,7 62,5 26,0 28,2 24,7 2.064.241 1,58 29,4 58,6 77,3 2,0 35,3 32,6 Prebivalci Slovenije smo bili v 2016 stari povprečno 43 let, pred petdesetimi leti pa 33 let. V 2016 so bili petdesetletniki (tj. prebivalci, rojeni 1966) druga najštevilnejša generacija. Petdeset­letniki pred 50 leti (tj. rojeni 1916) pa so bili po številu šele na 66. mestu. Od 1966 do osamosvojitve (1991) se je število prebivalcev povečalo za 350.000. 70 % celotnega prirasta je bil naravni prirast. Po osamosvojitvi pa se je število prebivalcev povečalo za 107.000. 80 % celotnega prirasta je bil selitveni prirast. Prebivalci Slovenije Vir: SURS © SURS Kazalniki izobraževanja 2015/16 2016/17 število Otroci v vrtcih 85.407 86.284 Vrtci z enotami 978 944 Učenci v osnovnih šolah 170.067 176.898 Osnovne šole in podružnice 834 820 Dijaki v srednješolskih programih Študenti 74.759 80.798 74.021 79.547 Diplomanti1) 18.631 30.967 1) Podatki za koledarsko leto 2015 oz. 2016. Vir: SURS Dijaki po vrsti srednješolskega izobraževanja, 2016/17 Na začetku šolskega leta 2016/17 je bilo v osnovne šole vpisanih 91.000 dečkov in 86.000 deklic. 1.500 učencev ponavlja razred. V vseh osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2016/17 povprečno 18 učencev na oddelek. V zasebne osnovne šole je bilo v tem šolskem letu vpisanih 1.374 otrok, to je manj kot 1 % vseh otrok v osnovnih šolah. V zadnjih 10 letih se število vpisanih v srednje splošno in strokovno izobraževanje zmanjšuje, vpis v poklicne šole pa se nekoliko povečuje. Vir: SURS © SURS Vključeni v formalno izobraževanje, po starosti, 2016/17 Vir: SURS © SURS Delovno sposobno prebivalstvo, 2016 Skupaj 15–29 let 30–49 let 50 ali več let (1.000) Delovno aktivni 915 148 520 247 zaposleni 785 137 452 197 za nedoločen čas 650 66 401 183 za določen čas 135 71 51 13 samozaposleni 108 6 63 38 Brezposelni 80 26 38 16 Neaktivni 763 152 43 568 % Stopnja brezposelnosti 8,0 14,7 6,8 6,1 Stopnja delovne aktivnosti 52,1 45,6 86,6 29,7 Vir: SURS Stopnja brezposelnosti, izbrane države EU-28, 2016 V 2016 je bilo v Sloveniji 915.000 delovno aktivnih, med njimi je bilo največ, 57 %, predstavnikov srednje generacije. Zaposlitve za določen čas so imeli večinoma mladi, stari 15–29 let, in sicer 53 % vseh zaposlitev za določen čas. Zaposlitve za nedoločen čas so imele večinoma osebe, stare 30–49 let, in sicer 62 % vseh zaposlitev za nedoločen čas. Brezposelnih moških je bilo v 2016 približno toliko kot brezposelnih žensk, vseh skupaj pa je bilo za 8 % manj kot v 2015. Stopnja brezposelnosti med ženskami je bila 8,6-odstotna, med moškimi pa 7,5-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila v 2016 najvišja v Grčiji (23,6-odstotna), najnižja v Češki republiki (4,0-odstotna); na območju EU-28 je bila 8,7-odstotna. Vir: Eurostat, 4. 9. 2017 © SURS Aktivno in neaktivno prebivalstvo (1.000), 20161) 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS © SURS Plače, zaposlene osebe, ki so prejele plačo, in stroški dela 2015 2016 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.555,89 1.584,66 Povprečna mesečna neto plača (EUR) 1.013,23 1.030,16 Povprečno mesečno število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo 644.565 660.208 Povprečno mesečno število zaposlenih oseb, ki so prejele zaostala izplačila 66.390 96.251 Povprečno mesečno število zaposlenih oseb z izplačanimi nadurami 88.559 95.388 Povprečno mesečno število dejansko opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo 137 135 Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo (EUR) 2.129,81 2.177,31 Prejemki zaposlenih oseb (EUR) 1.821,07 1.854,74 Delodajalčevi socialni prispevki (EUR) 303,39 318,75 Preostali stroški dela 5,36 3,83 Vir: SURS Povprečne mesečne bruto plače zaposlenih po spolu, starosti, sektorju zaposlitve in izobrazbi, 20161) 1) Začasni podatki. Vir: SURS © SURS Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji za 2016 je bila za 1,8 % višja od plače za leto prej. Glede na dejavnost je bila najvišja v podjetjih v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.347 EUR), najnižja pa v podjetjih v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.055 EUR). Stroški dela na zaposleno osebo so bili v 2016 za 2,2 % višji kot leto prej. Plače žensk so bile povprečno za 6 % nižje od plač moških. Plače zaposlenih v javnem sektorju so bile za 346 evrov višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju. Plače visokošolsko izobraženih zaposlenih so bile za približno 1.231 evrov višje od plač zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo. Povprečne mesečne bruto plače zaposlenih po glavnih poklicnih skupinah in spolu, 20161) 1) Začasni podatki. Vir: SURS © SURS Kazalniki kakovosti življenja 20151) 20161) Število oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti 385.000 371.000 Število oseb pod pragom tveganja revščine 287.000 280.000 Število resno materialno prikrajšanih oseb 116.000 108.000 Stopnja tveganja socialne izključenosti 19,2 18,4 Stopnja tveganja revščine 14,3 13,9 Stopnja resne materialne prikrajšanosti 5,8 5,4 Delež gospodinjstev, ki si lahko privoščijo: nepričakovane izdatke v višini 600 EUR (%) 54 55 enotedenske letne počitnice za vse člane (%) 68 69 1) Izračun temelji na dohodku iz prejšnjega leta. Vir: SURS Kako gospodinjstva preživijo s svojimi dohodki, 2016 Mesečni prag tveganja revščine je v 2016 za enočlansko gospodinjstvo znašal 616 EUR neto. V 2016 je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec Slovenije. Prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati (npr. rekreacije, obiska kina), si ni moglo privoščiti 16 % prebivalcev, starih 16 ali več let. Vsaj enkrat na mesec se je družilo s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali pri kosilu 90 % prebivalcev. Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih (pred izvedbo raziskovanja) je stanovanjske stroške zaradi finančne stiske plačalo z zamudo 15 % gospodinjstev. Stanovanjske razmere, 2016 Izdatki za programe socialne zaščite in zdravstveno varstvo (v milijonih EUR), 20151) Izdatki za programe socialne zaščite 9.229 Viri financiranja dogotrajne oskrbe (skupaj) 489 socialni prejemki 9.072 sektor država 356 denarni 6.056 zasebni sektorji 133 v naravi 3.016 Storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del) 327 upravni stroški 143 sektor država 313 drugo 14 zasebni sektorji 15 Izdatki za zdravstveno varstvo 3.295 Storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) 162 sektor država 2.362 sektor država 44 zasebni sektorji 933 zasebni sektorji 119 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS Izdatki za zdravstveno varstvo po namenu, 2015 Za programe socialne zaščite je bilo v 2015 namenjenih 9.229 milijonov EUR, za tekoče izdatke za zdravstveno varstvo pa 3.295 milijonov EUR. V obdobju 2006–2015 so se ti izdatki povečevali in v 2015 so bili tako izdatki za programe socialne zaščite kot izdatki za zdravstveno varstvo za okoli 30 % višji kot v 2006. V 2014 je prejemalo vsaj eno storitev ali en prejemek v okviru sistema dolgotrajne oskrbe 60.750 oseb. Nekoliko več kot tretjina teh oseb, 22.173, je prejemala storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah; sledili so tisti, ki so prejemali storitve dolgotrajne oskrbe na domu; teh je bilo 20.995. Izdatki za socialne prejemke po področjih socialne zaščite, 2015 Vir: SURS © SURS Bolniška odsotnost po najpogostejših vzrokih, 2016 Vir: NIJZ Zdravstveno osebje, zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne, izdani recepti – število 2015 2016 na 10.000 prebivalcev Zdravniki 28,8 30,8 Medicinske sestre1) 26,5 31,2 Zobozdravniki 6,9 7,0 Farmacevti 6,8 7,1 na 100.000 prebivalcev Zdravstveni domovi2) 3,1 3,1 Bolnišnice2) 1,3 1,3 Lekarne2) 1,2 1,2 na prebivalca Izdani recepti (beli in zeleni) 8,5 8,6 1) Vključene so naslednje poklicne skupine: diplomirana medicinska sestra, zdravstvenik, višja medicinska sestra, višji zdravstveni tehnik, mag. zdravstvene nege. 2) Javni zdravstveni zavodi. Vir: NIJZ © SURS V 2016 je bila bolniška odsotnost 4-odstotna, kar je bilo manj kot pred 10 leti. Povprečno trajanje enega primera bolniške odsotnosti se je od 2007 do 2016 skrajšalo s 17,9 na 14,6 koledarskega dneva. V 2016 je bilo zaposlenih za 7 % več zdravnikov in za 18 % več medicinskih sester kot v letu pred tem. V 2015 rojene deklice lahko pričakujejo 57,7 leta zdravega življenja, v istem letu rojeni dečki pa 58,5 leta zdravega življenja. Odrasel prebivalec Slovenije, tj. star vsaj 15 let, je v 2016 porabil povprečno 10,5 litra čistega alkohola, od tega povprečno nekaj več kot 5 litrov z vinom, nekaj več kot 4 litre s pivom in malo manj kot liter z žganimi pijačami. Število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega, statistične regije, 2016 Vir: NIJZ © SURS Kazalniki kulture, 2015 Muzejske in galerijske razstave (število) 3.502 Izdatki države za kulturne storitve: Prireditve v kulturnih domovih (število) 15.763 delež BDP (%) 0,7 Predstave v gledališčih (število) 6.544 EUR na prebivalca 133 Koncerti poklicnih orkestrov in zborov (število) 170 Izdatki gospodinjstev za kulturo: Število članov splošnih knjižnic1) 469.970 EUR na prebivalca 157 povprečno štev. obiskov na člana 21,6 Število izposojevališč1) krajevne knjižnice 271 bibliobus 13 1) Podatek je za leto 2016. Vira: SURS, NUK Število izdanih naslovov leposlovja, 2016 Filmski delavci so v 2016 ustvarili 22 celovečernih filmov, 14 igranih in 8 dokumentarnih ter 67 kratkome­ tražnih in srednjemetražnih filmov (vir: SFC). V registru nesnovne kulturne dediščine je bilo v 2016 vpisanih 56 enot (prakse, predstavitve, znanja, veščine), v register nepremične kulturne dediščine pa 29.950 enot. V splošne knjižnice je bilo v 2016 vpisanih 469.970 članov, kar je nekaj več kot 23 % prebivalcev, izposodili pa so si 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva (vir: NUK). Slovenske založbe so v 2016 izdale 5.319 naslovov knjig in brošur, od tega 1.808 naslovov leposlovja: 995 naslovov izvirnega slovenskega leposlovja in 813 naslovov prevodov Vir: NUK © SURS (vir: NUK). Povprečno število obiskovalcev kulturnih prireditev na dan, 2015 Vir: SURS © SURS Okoljski kazalniki 2015 2016 Načrpana voda na prebivalca (m3) 79,7 78,3 Voda, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda (m3/prebivalca) 38 38 Odpadna voda, izpuščena iz javnih kanalizacijskih sistemov (1.000 m3) 162.540 200.653 Dolžina kanalizacijskega omrežja (km) 9.638 8.950 Nastali odpadki – skupaj (milijon t) 5,2 5,5 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca na leto) 451 476 Ločeno zbrani komunalni odpadki (% od vseh komunalnih odpadkov) 68,6 67,2 Delež nastalih nevarnih odpadkov od vseh vrst odpadkov (%) 2,8 2,2 Odpadki, odloženi na komunalnih odlagališčih (1.000 t) 261 113 Uvoz odpadkov (1.000 t) 1.030 992 Izvoz odpadkov (1.000 t) 629 884 Viri: SURS, MOP, ARSO Okoljski davki po vrstah davkov, 2016 V 2016 smo načrpali 78,3 m3 vode na prebivalca. Skoraj 97 % odpadne vode iz industrije je bilo izpuščene neprečiščene. Večina neprečiščene vode (94 %) je bila le toplotno onesnažena. V 2016 je nastalo 5,5 milijona ton odpadkov, od tega skoraj 982.000 ton (18 %) komunalnih. V 2016 se je v državni blagajni nabralo 1,6 milijarde EUR od okoljskih davkov, to je 4 % več kot v 2015. Slovenija sodi med državami članicami EU med države z najvišjimi okoljskimi davki. Največji delež vseh okoljskih davkov so v letu 2016 plačala gospodinjstva, in sicer 63 %. Preostalih 37 % je plačal gospodarski sektor. Nastajanje odpadkov (v 1.000 t), Slovenija, 20161) 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vira: SURS, ARSO © SURS Kmetijska gospodarstva in polnovredne delovne moči Vir: SURS © SURS Kazalniki kmetijstva, gozdarstva, ribištva 2015 2016 Namolzeno kravje mleko (1.000 l) Domača prireja govejega mesa (1.000 t) Domača prireja prašičjega mesa (1.000 t) Domača prireja perutninskega mesa (1.000 t) Pridelava silažne koruze (1.000 t) Pridelava pšenice in pire (1.000 t) Pridelava krompirja (1.000 t) Akvakultura (1.000 kg) Morski gospodarski ulov (1.000 kg) Lesna zaloga (1.000 m3) Viri:SURS, ZGS, MKGP 613.273 39 26 61 1.399 157 91 1.590 196 348.203 630.752 44 29 66 1.398 163 85 1.826 152 350.421 V 2016 je bilo v Sloveniji 69.900 kmetijskih gospodarstev, to je za 3,4 % manj kot v 2013. Z živinorejo se je v 2016 ukvarjalo 80 % kmetijskih gospodarstev. Največ jih je redilo govedo in prašiče. V 2016 smo doma priredili več mesa kot v 2015, predvsem govejega (za 13,8 %), pa tudi prašičjega (za 11,2 %) in perutninskega mesa (za 7,7 %). V 2016 smo pridelali 163.000 ton pšenice (in pire), glavnega krušnega žita, ali povprečno 5,2 tone na hektar. Skupni pridelek je bil za 4 %, povprečni hektarski pridelek pa za 2 % večji kot v 2015. Kmetijstvo v številkah, 2016 Vir: SURS © SURS Poraba energije in goriv v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov, 2016 Vir: SURS, preračun IJS-CEU Energetski kazalniki 2015 2016 Domača proizvodnja (1.000 toe) Oskrba z energijo (1.000 toe) Končna poraba (1.000 toe) Energetska odvisnost (%) Energetska učinkovitost (%) Oskrba z energijo (toe/preb.) Poraba električne energije (kWh/preb.) © SURS V zadnjih petih letih se je od energentov za ogrevanje prostorov najbolj povečala poraba toplote iz okolice, ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk. Delež sončne energije med vsemi energetskimi viri, porabljenimi za ogrevanje prostorov, je bil le 0,04-odstoten. 3.402 6.505 4.748 47,5 73,0 3,15 6.250 3.585 6.728 4.931 46,7 73,3 3,26 6.351 Konec 2016 so slovenska gospodinjstva za standardni kubični meter (Sm3) zemeljskega plina odštela 0,59 EUR, kar je 9 % manj kot leto prej. V istem obdobju se cena električne energije ni bistveno spremenila; v drugi polovici 2016 so slovenska gospodinjstva za 100 kWh električne energije plačala nekaj več kot 16 EUR. V 2016 je poraba električne energije na prebivalca znašala 6.351 kWh. To pomeni, da je vsak izmed nas porabil Vir: SURS povprečno 17 kWh elektrike na dan. Raba električne energije v gospodinjstvih, 2016 Vir: SURS, preračun IJS-CEU © SURS Stopnja varčevanja in stopnja investiranja gospodinjstev Vir: SURS © SURS Bruto domači proizvod in dolg države 2015 2016 Bruto domači proizvod v tekočih cenah (milijon EUR) Bruto domači proizvod: letna stopnja rasti obsega (%) Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR) Primanjkljaj in dolg države (% BDP) prihodki izdatki Neto posojanje (+) / Neto izposojanje (–) Dolg države Vir: SURS 38.570 2,3 18.823 44,9 47,7 –2,9 82,6 40.418 3,1 19.576 43,1 44,9 –1,9 78,5 Bruto domači proizvod Slovenije je v 2016 znašal 40.418 milijonov EUR ali 19.576 EUR na prebivalca. Letna stopnja rasti obsega se je v 2016 glede na 2015 povečala za 0,8 odstotne točke. Slovenska gospodinjstva so v 2016 privarčevala 12,8 %, investirala pa 5,4 % razpoložljivega dohodka. Največji izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili tudi v 2016 izdatki za stanovanje (19,7 %), izdatki za prevoz (15,9 %) ter izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (14,8 % končne potrošnje gospodinjstev). Bruto domači proizvod, 2016 Vir: SURS © SURS Letna rast cen 2015 2016 % Letna rast cen življenjskih potrebščin – inflacija Letna rast uvoznih cen Letna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za prodajo na domačem trgu pri proizvajalcih za prodajo na tujem trgu Letna rast cen storitev pri proizvajalcih Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin Letna rast cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih –0,5 –1,4 –1,4 –1,3 –0,4 0,1 –4,1 0,5 2,7 –0,2 1,2 0,9 6,9 –2,3 Vir: SURS Povprečna letna stopnja inflacije (merjena s HICŽP), izbrane države EU-28, 2016 V 2016 je bila inflacija 0,5-odstotna. Po padcu cen v 2015 so se cene v 2016 spet nekoliko zvišale; kljub temu je bila inflacija v zadnjih štirih letih zelo nizka. V 2016 so se najbolj podražili izdelki in storitve v skupini komunikacije, za 2,9 %; za prav toliko pa so se na drugi strani pocenili izdelki v skupini obleka in obutev. Cene nepremičnin so se v 2016 glede na 2015 zvišale za 6,9 %. Na območju celotne Slovenije so se najbolj podražile rabljene družinske hiše (za 8,2 %), najmanj pa nove družinske hiše (za 0,6 %). Povprečna letna inflacija se je na območju EU-28 gibala med –1,3 % (Bolgarija) in 1,8 % (Belgija). V Sloveniji je bila –0,2-odstotna, na območju EU-28 pa je bila 0,3-odstotna. Cene in plače, 2016 Vir: SURS © SURS Struktura uvoza in izvoza, 2016 UVOZ IZVOZ Uvoz in izvoz, 2016 Slovenija je v 2016 izvozila za 25 milijard EUR blaga, uvozila pa ga je Uvoz Izvoz za 24,1 milijarde EUR. Skupna vrednost (v milijardah EUR) 24,1 25,0 Pomembnejše države partnerice (% od skupne vrednosti): Nemčija 19,2 20,7 Italija 15,4 11,0 Avstrija 11,3 7,9 Hrvaška 6,2 8,3 Madžarska 4,2 2,8 Francija 3,9 4,7 Vir: SURS Saldo trgovinske bilance (razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza) je bil pozitiven; znašal je 859 milijonov EUR. Povedano drugače: izvozili smo (vrednostno) za skoraj 4 % več blaga, kot smo ga uvozili. Slovenija trguje najpogosteje z drugimi državami članicami EU. Tja smo izvozili 76 % vsega izvoženega blaga, od tam pa uvozili 81 % vsega uvoženega blaga. Uvoz in izvoz blaga glede na vrsto prevoza, 2016 Vir: SURS © SURS Deleži izdanih dovoljenj za gradnjo stavb po vrstah stavb, 2016 Vir: SURS Vrednost opravljenih gradbenih del (v milijonih EUR) 20151) 2016 Skupaj 1.880 1.609 stavbe 727 742 stanovanjske stavbe 248 272 nestanovanjske stabe 479 470 gradbeni inženirski objekti 1.154 867 objekti prometne infrastrukture 679 491 cevovodi, komunikacijska omrežja in 366 269 elektroenergetski vodi industrijski gradbeni kompleksi 42 44 drugi gradbeni inženirski objekti 67 63 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS © SURS V 2016 je bilo izdanih 6.809 dovoljenj za gradnjo stavb, od tega 38 % za stanovanjske, 62 % pa za nestanovanjske stavbe. V 2016 je bilo dokončanih 6.715 stavb ali za 57 % več kot v prejšnjem letu (2015). Med v 2016 dokončanimi stanovanji je bilo največ stanovanj z vsaj petimi sobami (46 %), najmanj pa enosobnih (5 %). Vsa v 2016 opravljena gradbena dela so bila vredna 1.609 milijov EUR ali za 14,4 % manj kot tista, ki so bila opravljena v prejšnjem letu. Med temi deli so po nižji vrednosti glede na prejšnje leto izstopala tista na objektih prometne infrastrukture (za 28 %), po višji vrednosti pa tista na stanovanjskih stavbah (za 10 %). Deleži dokončanih stanovanj glede na število sob, 2016 Vir: SURS © SURS Demografija podjetij Vir: SURS © SURS V 2015 je v Sloveniji nastalo na novo 18.541 podjetij (brez predhodnika); 13.002 podjetji (brez naslednika) pa sta v tem letu prenehali poslovati. Med podjetji v Sloveniji je bilo v tem letu 628 hitrorastočih podjetij, to je Kazalniki nekaterih vidikov poslovanja podjetij 18 % več kot v prejšnjem letu (2014). Zaposlovala so 42.000 oseb ali za 2015 20161) 30 % več kot v letu prej. Podjetja (število) Prihodki od prodaje (v milijardah EUR) Dodana vrednost (v milijardah EUR) Plače (v milijardah EUR) Vrednost nabave blaga in storitev skupaj (v milijardah EUR) Vrednost proizvodnje (v milijardah EUR) 1) Začasni podatki. Vir: SURS 134.727 83,6 19,3 9,9 64,2 53,2 138.695 85,7 20,6 10,6 65,1 54,2 Hitrorastoče podjetje je podjetje, ki ima v triletnem obdobju več kot 10-odstotno povprečno letno rast in v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih. Rast se meri s številom zaposlenih. V 2016 je v Sloveniji delovalo 139.000 podjetij (2,9 % več kot v 2015). S prodajo so ustvarila skoraj 86 milijard EUR prihodka ali za 2,4 % več kot v 2015. Podjetja v številkah, 20161) 1) Začasni podatki. Vir: SURS © SURS Obseg uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije 2016 2017 % Podjetja z vsaj 10 zaposlenimi, ki so: dostopala do mobilnega interneta (vsaj 3G) imela spletno stran imela profil na družabnih omrežjih najemala storitve računalništva v oblaku Posamezniki, stari 16–74 let, ki so: uporabljali internet (v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem) telefonirali ali videotelefonirali s spletno kamero obiskovali spletni tečaj kupovali prek spleta (v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem) 78 83 46 22 75 32 3 40 81 83 47 22 79 37 5 46 Vir: SURS Bruto domači izdatki za RRD po virih financiranja, 20161) 1) Začasni podatki. Vir: SURS © SURS V obdobju od aprila 2016 do marca 2017 je prek spleta kaj kupilo ali naročilo 46 % oseb, starih 16–74 let. Polovica e-kupcev je prek spleta kupila ali naročila obleko, športno opremo ali čevlje. V 2016 je del svojega prihodka ustvarilo z naročili ali rezervacijami prek spletnih strani 20 % podjetij (z vsaj 10 zaposlenimi). V 2016 so gospodarske družbe prispevale za izvajanje raziskovalno­ razvojne dejavnosti (RRD) 560 milijonov EUR, kar je bilo 69 % vseh v tem letu za RRD namenjenih sredstev. Največ sredstev so za izvajanje RRD porabili v poslovnem sektorju (76 % vseh v 2016 za RRD namenjenih sredstev). V raziskovalno-razvojni dejavnosti je bilo v 2016 zaposlenih 19.975 fizičnih oseb, od tega 11.261 raziskovalcev. Koliko uporabnikov pametnega telefona uporablja posamezne funkcije, 2017 Vir: SURS Konkurenčni položaj1) na domačem trgu, na trgih držav članic EU in na trgih zunaj EU 1) Desezonirani podatki. Vir: SUR © SURS Konkurenčni položaj podjetij se je v 2017 v primerjavi z 2016 izboljšal. Najbolj se je izboljšal na domačem trgu, za 3 odstotne točke; na trgih Prihodki od prodaje (v milijardah EUR) držav članic EU se je izboljšal za 2, na trgih zunaj EU pa za 1 odstotno točko. 2015 20161) Vrednost industrijske proizvodnje Industrija – skupaj 33,0 33,4 je bila v 2016 v povprečju za 6,6 % Rudarstvo 0,3 0,3 višja kot v letu pred tem. Višja kot v prejšnjem letu je bila v predelovalnih Predelovalne dejavnosti 25,5 26,4 dejavnostih (za 8 %) in v rudarstvu (za Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,1 5,6 2,3 %); v oskrbi z električno energijo, plinom in paro pa je bil nižja (za 5,3 %). Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1,1 1,1 Industrijska podjetja so v 2016 ustvarila 33,4 milijarde evrov prihodka. 1) Začasni podatki. Skoraj 80 % tega prihodka so prispevala Vir: SURS podjetja v predelovalnih dejavnostih. Podjetja v predelovalnih dejavnostih, 20161) 1) Začasni podatki. Vir: SURS © SURS Kazalniki v dejavnosti transport 2015 2016 Število cestnih vozil na dan 31. 12. 1.437.531 1.469.501 Število registracij novih cestnih vozil 79.862 87.255 Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) 9,7 9,9 Mestni javni linijski prevoz (1.000 potnikov) 46.321 51.985 Železniški potniški prevoz (1.000 potnikov) 14.558 14.008 Letališki potniški promet (1.000 potnikov) 1.459 1.411 Cestni blagovni prevoz (1.000 t) 70.513 75.052 Železniški blagovni prevoz (1.000 t) 17.832 18.596 Pristaniški blagovni promet (1.000 t) 19.931 21.171 Vir: SURS Cestni blagovni prevoz, 2016 V 2016 smo v Sloveniji vozili povprečno 9,9 leta stare osebne avtomobile. V zadnjih desetih letih se je njihova povprečna starost zvišala za več kot 2 leti. Cestna tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so v 2016 prepeljala 75 milijonov ton blaga, kar je za 6 % več kot v 2015 in za 16 % manj kot pred desetimi leti. Z vlaki je bilo v 2016 prepeljanega 19 milijonov ton blaga ali za 4 % več kot v 2015 in za 6 % več kot v 2007. V koprskem pristanišču je bilo v 2016 pretovorjenega največ blaga doslej, 21 milijonov ton; to je za 6 % več kot v 2015 in za 34 % več kot v 2007. Delež v Sloveniji registriranih osebnih avtomobilov po vrstah goriva, 2016 Vir: SURS 1) Velja za obdobje od 21. 11. 2017–4. 12. 2017. Vir: MGRT © SURS Za koliko se je glede na prejšnje leto povečal ali zmanjšal nominalni prihodek v trgovini na drobno1)? 1) Izločeni so vplivi koledarja. Vir: SURS Prihodki od prodaje storitev (v milijardah EUR)1) 2015 20162) Druge nefinančne storitve Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo 1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. 2) Začasni podatki. Vir: SURS 16,1 5,0 1,6 3,1 0,6 4,3 1,4 0,1 16,9 5,3 1,8 3,1 0,6 4,2 1,7 0,1 © SURS Trgovina na drobno v Sloveniji je v 2016 ustvarila za 2,2 % višji nominalni prihodek od prodaje kot v letu pred tem. Na rast so vplivali predvsem prihodki, ustvarjeni v trgovini na drobno z neživili (ti so bili za 6,9 % višji kot v 2015). Prihodek od prodaje v trgovini na debelo je bil v 2016 za 2,6 % višji kot v 2015. Tudi prihodek od prodaje v trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh je bil v 2016 višji kot v 2015, in to za 18,6 %. Prihodek od prodaje storitev pa je bil v 2016 za 4,8 % višji kot v 2015. Najizraziteje se je zvišal v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 20,9 %) in v poslovanju z nepremičninami (za 9,9 %). Trgovina v številkah, 2016 Vir: SURS © SURS Turistična ležišča ter prihodi in prenočitve turistov po vrstah nastanitvenih obratov (število) 2015 2016 Turistična ležišča – skupaj 126.809 130.355 hoteli in podobni nastanitveni objekti 50.262 50.994 kampi 24.227 25.199 drugi turistični nastanitveni objekti 52.320 54.162 Prihodi turistov – skupaj 3.927.530 4.317.504 hoteli in podobni nastanitveni objekti 2.605.314 2.830.975 kampi 420.195 446.780 drugi turistični nastanitveni objekti 902.021 1.039.749 Prenočitve turistov – skupaj 10.341.699 11.179.879 hoteli in podobni nastanitveni objekti 6.592.149 7.081.194 kampi 1.344.658 1.396.801 drugi turistični nastanitveni objekti 2.404.892 2.701.884 Vir: SURS Zasebna potovanja prebivalcev Slovenije po glavnih vrstah nastanitev, 2016 V 2016 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih največ prenočitev turistov doslej: skoraj 11,2 milijona ali za 8 % več kot v 2015. V 2016 se je na vsaj eno zasebno potovanje po Sloveniji ali po tujini odpravilo malo manj kot 1,2 milijona prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Skoraj polovica vseh zasebnih potovanj je bila opravljena v tretjem četrtletju (od začetka julija do konca septembra). Ciljna država največjega števila zasebnih potovanj po tujini (66 %) je bila Hrvaška. Povprečno največ denarja na dan je porabil turist, ki je bival v hotelu ali podobnem nastanitvenem objektu (82 EUR), povprečno najmanj pa turist, ki je bival v lastnem počitniškem bivališču (20 EUR). 1) Zasebne sobe ali apartmaji, apartmaji v počitniškem naselju, turistične kmetije itd. Vir: SURS © SURS Prenočitve tujih turistov v Sloveniji, 2016 Vir: SURS ©SURS % odstotek AT Avstrija ha hektar BE Belgija kg kilogram CZ Češka republika km kilometer DE Nemčija km2 kvadratni kilometer FR Francija kWh kilovatna ura HR Hrvaška l liter HU Madžarska m2 kvadratni meter IL Izrael m3 kubični meter IT Italija Sm3 standardni kubični meter NL Nizozemska t tona PL Poljska toe tona ekvivalenta RS Srbija RU Ruska federacija mio. milijon UK Združeno kraljestvo mrd. milijarda US Združene države Amerike preb. prebivalec štev. število zdr. zdravstveni ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje CIA Osrednja obveščevalna agencija BDP bruto domači proizvod EU Evropska unija EU-28 28 članic Evropske unije EUR evro Eurostat statistični urad Evropske unije GURS Geodetska uprava Republike Slovenije HICŽP harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin IJS-CEU Institut Jožef Stefan MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NPISG neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom NUK Narodna in univerzitetna knjižnica OŠ osnovna šola RRD raziskovalno-razvojna dejavnost SFC Slovenski filmski center SŠ srednja šola SURS Statistični urad Republike Slovenije ZGS Zavod za gozdove Slovenije Sličice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com in https://thenounproject.com/.