CELJSKI TEDNIK CELJE, PETEK. 7, JANUARJA 1955 LETO VIII. — ST. 1 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — OdgoTorni arA^- nik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskar*« — Uredništvo: Celje, Titov trg št. 1 — Pošt«i predal 123 — Telefon 20-07 — Tekoči ra«u» 620-T-230 pri NB FLRJ t Celju. - Let.a ■ arrhiina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjer. — Izhaja Tsak petek — Poštnima plačaaa t gotoTini — RokopisoT me vračaM« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZS DELOVNIH MUDI CELJSKEGA OKRAJA NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA TITA ŽELIM VSEM JUGOSLOVANOM SREČNO NOVO LETO 1955 PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ-TITO JE NASLOVIL ZA NOVO LETO NA NARODE JUGOSLAVIJE SVOJO OBICAJNO POSLANICO. ZA PRENOS PREK RADIA JE BILA POSLANICA POSNETA 28. DECEMBRA ZVECER v GVALIORU, v INDIJSKI DRŽAVI MADIJA BARAT IN PREK VSEINDIJSKEGA RADIA ODDANA RADIU BEOGRAD. BESEDILO NOVO- LETNE ČESTITKE IN POSLANICA PREDSEDNIKA TITA SE GLASI: Ob nastopajočem letu 1955 bi vam rad spregovoril nekaj bessed na ta ne- navadni naoim^ (iz daiine in prijateljske dežele. Trdno sem pre.pričan. da lahfeo gie- dajto narodi Jugroslavije v lootvo lete 1955 še z večjim opitimizmom tajko gle- de naše nadaljnje ikotranje graditve, kakor tudd glede zunanje poMičnega položaja. Mi tu, daleč od svoje dom,o- vlne, na vsaikem koraku v dotiku a ljudmi čutimo, kako velikaaiski ugled in siimpaitije užava naša dežela. Ni me- sta aH kraja, fcjer smo se dosleij mudili — prepričan pa sem, da tudi drugrod ne — v katerih ne bi bilo Ijudii, ki so vsaj delno posnali težavni boj naorodov Jugoslavije za njihov obstoj im svobo- do, prav tako pa tudi velatonnske na- pore naših narodov, da bi si usstvairili lepše življenje. Seveda nas to navdaja • ponosom lin prizadevamo sa,. kar naj- več moremo, da bi prikazali resnično podobo naše dežele. Po končani vojni smo imeli v naši deželi velikansike težave in za n^hovo premagovanje se moramo zahvaliti naši etMutiMNsti, naši veri v laistne sposobno- sti, našemu prepričanju, da je pot po kateri hodimo, edimo pravilna za našo deželo in aaa upostavitev srečnejše pri- hod« osti njenih narodov. Ko zdaj gle- damo velikaiiske napore ljudstva Indi- je skupaj z njegovinri voditelja za iz- graditev dežele, ko vidimo, s kolikšno vero, potrpljenjem in pogunaom se lo- teva premagovanja na videz nepre- mag^ljivih težav, tedaj nam to v vsej jasmosti kaže, zakaj so nastali med na- rodi našiih dežel tako prijateljski stiki in simpatije. Tudi tu vodilni ljudje kljub silnim težavam v graditvi dežele mislijo na to, da bi vzporedno z veU- kauj^kimi naponi za izgraditev štor!!! življenje delovnim ljudem čim znos- ne^e, to se pravi, skrbe za človeka. To omenjam zato, ker je povsem v sikladu tudi z našimi težnjami, da bi bili državljanom naše dežele nadaljnji napori v njeni izgraditvi čiia lažji, dru- gače pofvaiano, da bi se življenjski srtandard v skladu z našimi sedani,^mi možnostma polagoma dvigal. Seveda tO pa hikra4ji zahte\ra nekoliko počasne^gi tempo naidaljinje industrializacije in razvoja naše dežele, toda po mojem globokem prepričanju smo zdaj že n» taki stopnS razvoja, da nam ta počas- nejši tempo ne le ne bo škodoval, mar- več bomo laže doseg"U cdlj. za katerim težimo. Zdaj vam ne bi mo^cl goivoriiti o tem^ 6 kakšnim -vetliikajnsfkim navduše- njem £n simpatijami smo bili sprejeti v te.-j deželi ves čas našega bivanja v njej, marveč bi rad samo poudaril, da bodo naši razgovori z vodilnimi ljud- mi Indije, zlasti s predsiedindkom vlade, g. Nehrujem zelo važni za. nadaljnjo mol)iUsBacijo miroljubnih sdl na svetu, za ohranitev miru in mirnega sodelo- vanja med narodi. Iz ob.p;viljene de- klaracije st« IsMlo povzeli, da je med nami popolna enotJM)st gledianja na mednarodme problem«, in lahko rečem, da smo se tudi hm tu na mestu prepri- čali, da vse ljudstvo Indije z velikim odobravanjem podpira takšno politiko svoje vlade. Iz lepe in sroetoljubne države od- hajamo v drugo prijateljslto deželo — Burmo. Prepričan sem, da bo tudi tam naše posianstvo izpotoijeno z enaMm uspehom kakor tu. Ko vam Siporočam poccdranre svojih tovaaišev,. kS me sptremljajo, bi rad poudaril, da so naše misli pri vas. če- prav smo prostorno zelo oddaljeni. Zelam vsem državljanom in držav- ljankam Jugoslavije, vsem našim de- tovidm ljudem, mladini in pionirjem srečno n^ovo leto! s šefe tOMO Celjel Tri možnosti za imobilizacijo dela viška doliodkov na območju celjske mestne občine Na zadnji seji Ljudskega odbora mestne občine Celje je izzvalo živahno diskusijo med odborniki poročilo pred- sednika LOMO tov. Fedorja Gradišni- ka, ko je govoril o imobilizaciji sred- stev Ljudskega odbora in med drugim dejaJ: Intenzivna investicijska dejavnost na preširoki fronti je pravzaprav negativ- no delovala na. dvig življenjske ravni delovnega ljudstva pri nas. Družbeni plan v letu 1955 bo pro+1 tem pojavom ukrepal, trenutno pa si lahko poma- gamo samo na ta način, da takoj pov- sod prenehamo z investiranjem pred- vsem gospodarskih investicij, prihra- njena sredstva pa izločimo iz obtoka. Zvezni izvršni svet je sklenil, da se imobilizacija izvede s povečanimi stop- njami participacije, ki postanejo tak- šno merilo, s pomočjo katerega naj bi se zajela vsa odvisna sredstva. Za ce- lotno republiko Slovenijo znašajo ta od- visna s^redstva 8,5 milijard dinarjev, za nas pa bi se prvotna zadolžitev (250 milijonov din jk) imobilizacijskem ukre- pu dvignila na 594 milijonov, torej za 344 milijonov dinarjev več, kot znaša prvotna zadolžitev. Za celjsko mesitno občino so možni le trije načini, kako bi mogli republiki odvesti določena sredstva: a) da znižamo proračun, b) da odvedemo sklade, ali del sred- stev na skladih LOMO in c) da se poslužimo skladov naših pod- jetij. Deloma bi biLa, izvedljiva prva mož- nost, saj je znano, da smo iz objektiv- nih razlogov rebalansiraLi naš proračun in s tem ukrepom — zlasti pri negaspo- darskih investicijah — znatno dvignili prvotni proračun. Tri •i.jgosiK^darskih investicijah je možno znižanje za 18,030.000 dinarjev, konkretno pri grad- njah na Dečkovi cesti in Trafopostaji, ki se še ni začela graditi. Ta važna raz- delilna postaja pa se bo kljub vsemu zgradila in sicer jo bo zgradil DES iz lastnih sredstev. _ _ __ Druga možnost obstoja v znižanju skladov Mestne občine, to je, stano- canjskega, kreditnega in sklada izgrad- nje vajeniške šole. (Poslednji sploh ne pride v poštev, ker je v celoti porab- ljen). Prav tako pa tudi stanovanjskega sklada ne kaže okmjevati, odnosno ustavljati dela na izgradnji stanovanj, saj bi realizacija imobilizacije v tem pogledu samo poslabšala žvlienjsko ra- ven delovnih ljudi, kar pa gotovo ni njen cHj. Vsi ti skladi — razen dela kreditnega — pa itak ne predstavljajo dejanskih viškov sredstev nad planom preteklega leta. Pač pa si bomo ob imobilizaciji lah- ko v manjši meri pomagali s kreditnim skladom spričo dejstva, da bo treba povsod takoj ustaviti gradnje gospo- darskih investicij. V preteldem letu je namreč komisija za dodeljevanje kre- ditov dodelUa preko 177 milijonov din kreditnih kvot posameznim podjetjem. Nekatera gospodarska podjetja so kre- dite že deloma izkoristila, vendar je ponekod še možno znižanje. Pri 8 pod- jetjih bi za imobilizacijo dobiK pri- bližno 60,738.000 diru Odločbe o zni- žanju kreditnih kvot so bile pKDsamez- ntm pKKijetjem že izdane s priporoči- lom, da se gradbena dela ustavijo, ven- dar pa jih je treba zadostno zavarovati, da ne bo gospodarske škode. Tretja imotailizacijska možnost so sMadi naših podjetij, ki pa praktično tudi ne pridejo v FK)štev. Rezervnega sklada tako že po svojem namenu ne moremo imobilizirati, prav tako pa tudi ne sklada za povrnitev škode po po- plavi. Sklad, v katerega so podjetja da- jala sredstva za najnujnejše investicije, je v glavnem tudi že porabljen. Pri sidadu za prceto razpolaganje pa znaša saldo s 1. 12. 1954 komaj 80 mUijonov din, od katerih bo treba polovico po- rabiti za zavarovalna dela na začetih investicijskih objektih, ostalo pa pri- pada 140 podjetjem. Tako imobilizacija tudi pri tem skladu ne pride v poster, ker se pač ne izplača zaradi tako ne- znatnih zneskov destimulirati naših de- lovnih kolektivov. Pač pa lahko z nji- hovim sodelovanjem polcrenemo uspeš- no akcijo za gradnjo stanovanj. Piera- čanano je, da bi lahko s sredstvi na primer 10 podjetij, kjer je največ pro- silcev stanovanj in kjer razpolagajo s skladom za prosto razpolaganje z vsaj 1 milijon din, zgradili 12 stanovanjsko stavbo, na podlagi vloženih sredstev pa bi se potem stanovanja porazdelila. Ljudski odbor MO priporoča podjetjem, da bi našla neko osnovo za zidanje stanovanj, bodisi v obliki nekakšne sta- novanjske zadi-uge, bodisi v obliki »sa- mopomoči«, to se pravi, da bi strokovni delavci kot zidarji, tesarji, mizarji itd. po svojem 8 urnem delavn:iku lahko le- galno delali na stanovanjskih zgradbah. Po pregledu vseh možnosti zbiranja sredstev za imobilizacijo bi biLa za na- šo MO možna takojšnja možnost imobi- lizacije 78,000.000 din, republild pa osta- nemo dolžni še 266 milijonov dinarjev. Kritje tega dodga, ki pa se bo z zaključ- nimi računi podjetij verjetno precej zmanjšal, pa bomo morali predvideti v letošnjem proračunu. Za izvršitev dolžnosti imobilizacij« dela dohodkov na območju celjske ob- čine so odborniki sprejeli ustrezn« sklepe. Konferenca vodij izobraževalnih odsekov „Svobod" v Celju GLAVNI ODBOR DELAVSKEGA PROSVETNEGA DRUSTVA »SVOBODA« STA ZASTOPALA PREDSEDNIK TOV. IVAN REGENT IN TAJNIK TOV. ROMAN ALBREHT IZ LJUBLJANE V sredo je bUa v Narockiem domu v Celju konferenca vodij izobraževalnih odsekov »Svobod«, predsednikov LU in ideoloških krožkov. Navzoči so bili nmogi zastopniki iz Štajerske in Prek- rnurja. Predsednk tov. Ivan Regent, ki je otvoril sestanek, je v uvodu poudaril važnost tega sestanka in njegov pomen 7.3 intenzivnejše izobraževalno delo de- lavskih množic pod okriljem društev »Svobod«. Zato je predlagal, da bi se vodje izobraževalnih odsekov na tem sestanku pogovorili predvsem o teža- vah, ki jih prebijajo zlasti podeželske »Svobode« in o načinu, kako bi se delo na tem polju izbolj.felo. Dnevni red je zato razdelil na tri teme: a) debata o predavateljih in predavanjih, b) vpra- šanja naših izobraževalnih tečajev in C) knjižnice in čitalnice v sklopu »Svobod«. Tovariš Regent je nadalje poudaril, da morajo »Svobode« v letošnjem letu stremeti za tem, da pripravijo svojim poslušalcem čim več dobro organizira- nih, ideoloških, znanstvenih, političnih in strokovnih predavanj. Diskusija pa naj bi pokazala različne načine, kako bi najuspešneje pristopili k temu delu. Tudi k vprašanju tečajev naj bi vodje LU in predsedniki »Svobod« pristopili z vso resnostjo. Sicer smo imeli pri nas vse doslej precej slabe izkušnje s te- čajL Lani jih je začelo 40. toda končalo kcmiaj 2S. Letos pa predlaga Glavni odbor »Svobode«, da bi naj prav vse »Svobode« organizirale tečaje. Tu ne gre. da hi se lovUi za številom in obu- pali, če se za tečaj prijavi manjše šve- vilo. Praksa je namreč pokazala, da se z manjšim številom tečajnikov doseže mnogo več uspehov, kot z rdikim šte- vilom. Hiba naših »Svobod« je tudi v tem, da posvetijo premalo pozornosti ustar- navljanju knjižnic in čitalnic, saj ne smemo pozabiti, da je knjižnica in či- talnica — zlasti na podeželju — prav- zaprav glavna osnova vsega izobraže- valnega dela. Na pripombe tovariša Regenta se je prijariio k razpravi mnogo diakutantov. O ♦•m in o nadaljcranju kMiference IMt komo poročali r naslednji ^^trrUlcL Dober potek občnega zbora ZB v Štorah predvideva dobre uspehe v tem letu Člani ZB in aktivisti iz NOV v Storah so se za letošnji letni občni zbor po- sebno skrbno pripravili. Poročila raznih referentov so ix>kazala. da je bU odbor prizadeven, čeprav ni imel vselej prave pomoči članstva. Člani ZB NOV v Storah so pridno zbirali zgodovinsko gradivo po terenu, žal Pa so nekateri odpovedali pri tem -vso pomoč, čeprav se vedno hvalijo, koliko se je v njihovih vaseh delalo med okupacijo za »našo stvar«. Po- sebno pozornost so i>osvetili skrbi za otroke, enostranske aH obojestran^e sirote. Z veliko vnemo so pripravljali sprejem otrok padlih borcev, ki so po stopinjah XIV. divizije šli tudi skozi vasi štorske občine. Otroci so bili praT lepo sprejeti in pogoščeni na Svetini, medtem ko sprejem v Storah ni potekel tako, kot bi moral. Tu se je odbor ZB preveč zanesel na mladinsko organiza- cijo. Po poročilih se je razvila živahna razprava, ki je načela res aktualna vprašanja, kot skrb za otroke padlihi, zbiranje zgodovinskega gradiva, pri- prave za občinski praznik in podobno. Prav veseli so boli zbrani člani navodil in vzpodbudnih besed sekretarja Okraj- nega odbora ZB NOV tovariša Verdela, ki je žel toplo odobravanje za »roja izvajanja. Člani so pri volitvah izbrali zopet atari odbor in mu zaupali vodstvo or- ganizacije, kar je najine priznanje za dosedanje uspešno delo. Člani so še sklemli, da bodo v na- slednjem letu imeli več članskih se- stankov, na katerih bodo obravnavaM organizacijsika, politična in gospodar- ska vprašanja. Označili in uredili bodo grobove padlih a ne, naj neha poslovati, je raz- čistilo stanje v naših zadrugah. Pospešeno delovanje re^/izijske služ- be, tržne in finančne inšpekcije, je od- krilo precej stvari, ki so se vlekle skri- te is. prejšnjih let. V letu 1954 smo imeli na območju OZZ Celje prvo priisdlno likvidacijo pri Kmetijski zadrugi Sv. Jedert. Nepra- vilno gledanje upravnega odbora na poslovanje, premala skrb uslužbenstva, je napravilo konec tej zadrugi Prenehali sta delovati kot samostojni zadrugi tudi Kmetijska zadruga Stra- nice in Kmetijska zadruga Teharje. Zaradi neixizljivosti upravnega odbora in nadzornega odbora obeh navedenih zadrug je mogel ostajati prikrit pri- manjkljaj skoraj 2—3 leta, čeprav je znašal v Kmetijski zadrugi Teharje skoraj 2 milijona din, v Kmetijski za- drugi Stranice pa l,20a.000 dinarjev. Kaj je delalo knjigovodstvo teh zadrug, da ni opazilo take razlike med knjiž- nim stanjem in stvarno zalogo? Zadevi sta pred sodiščem. Navedeni zadrugi sicer nista prešli v likvidacijo, pač pa pomeni njuna dediščina hud udarec za- drugi, ki sta prevzeli aktivo in pasivo. Kmetijska zadruga Zreče, ki je gospo- dars'ko močna in skrbno vodena, bo težko stanje pri Kmetijski zadrugi Stra- nice še nekam prebolela. V izredno tež- kem stanju pa je Kmetijska zadruga Store, ki je prevzela Kmetijsko za- drugo Teharje. Ob primopredaji seveda niti slutila ni, da bi mogla imeti Kme- tjska zadruga Teharje tako strašen pri- manjkljaj, ki je bil odkrit naknadno ob reviziji Ne bi bilo prav, da bi Kme- tijska zadruga Teharje kot utopljenka potegnila s seboj na dno tudi zdravo jedro in okolje Kmetijske zadruge Sto- re. OZZ Celje bo morala storiti vse, da Kmetijski 2;adrugi Store, ki je povsem brez svoje krivde prišla v tako težek položaj, pomaga. Poslovodja Kmetijske zadruge Stra- nice je na obravnavi pred sodiščem priznal, da je odgovoren za nastali manjko, ni pa vedel pojasniti, kako naj bi bil primanjkljaj nastal. Pri pov- prečni plači din 9.000,— bo mogel po- slovodja odplačevati letno din 36.000,—; zneska 1,200.000 din tedaj ne bi mogel odplačati niti v 30 letih. Razumljivo je mialodušje zadružnikov v takem prime- ru, češ, ali ni škoda denarja, ki bi ga bilo mogoče s pridom izrabiti v lane- tijstvu. Koliko časa bo morala delati zadruga, da bo spet zaslužila ta denar? Nista sicer prenehali poslovati, ven- dar ste bili tik ob robu Kmetijska za- druga Celje in v precejšnji meri tudi Kmetijska zadruga Šentjur pri Celju. Slednji sta se sicer s skrajnimi napoai v zadnjem času poboljšali, tako da sta ušli najhujšemu. Navedeni primeri so bili v letu 1954 vsekakor težki, vendar je pri tem zado- voljiva ugotovitev v toliko, da so te stvari izvirale iz prejšnjih let, da so se v letu 1954 ix>kazale le p>osledic« poslovanja prejšnjih let To velja v ce- loti tudi za Kmetijsl«> zadrugo Celje ia Sentjtir pri Celju. Na drugi strani pci ni moči prezreti znatnega napredka na- ših zadrug v letu 1954. Upravni odbori imajo pvoložaj v zadrugah v svojih ro- kah, riobro vodene kmetijske zadruge so res postale gosix>darsko žarišče na. svojem področju. Kmetijske zadruge v Savinjski dolini so se vse finančno okrepile. Da imajo člani zaupanje vanje, je najboljši do- kaz izredni dvig hranilnih vlog v sko- raj vseh Savinjskih zadrugah, zlasti pa v KZ Braslouče, Šempeter, Vransko itd. V zadrugah še nikdar nismo imeli tako visokih hranilnih vlog kakor v letu 1954. Organizacijsko so se popravile za- druge, ki so vse doslej še^epale. Kme- tijska zadruga Ponikva pri Grohelnem je biLa do nedavnega knjigovodsko pre- cej neurejena. Mlada moč v knjigo- vodstvu, ki je končala trg. šolo, se je hitro vpeljala v delo in je napravila red v tej zadrugi Kmetijska zadruga Prebold je končno našla odlično knji- govodsko moč in uspehi niso izostali. V letu 1954 so zadruge pričele z res- nim izterjevanjem dolžnikov, ki svojih obveznosti niso poravnali. Bili so pri- meri, da je zadruga tožila voznika, M je poškodoval zadružni avto, da je to- žila ljudi, ki so izkoriščali njen kam- nolom, ne da bi odvajali njej dogovor- jeno zakupnino, češ kar je zadružno je naše; Skoraj brez izjeme so bili vsi primanjkljaji, ki so nastali na območju OZZ Celje, predani sodišču zaradi po- vrnitve škode. Čeprav je upravni odbor kmetijske zadruge povsem gospodar in mu nihče ne dirigira od zgoraj, je zanimivo opa- ziti, da upravni odbori kljub tej spro- ščenosti delajo sedaj v večji povezari z OZZ kakor doslej. Nikdar niso bili poprej tako številno obiskani sestanki predsednikov upravnih od'borov, se- stanki upravnikov, poslovodij itd., kakor v letu 1954. Člani zadruge — kmeto- valci niso nikoli poprej tako z zani^ manjem sledili strokovnim predava- njem agronomskih, sadjarskih in vino- gradnlšadh strokovnjakov kakor v leta 1934. Z noro Uredbo o kmetijskih zadro- (BadalJeTanje na dru^ ertrani) DARUJTE SMUČI PIONIRJIMI Stev. 1 — stran 2 CELJSKI TEDNIK. 7. januarja 1965 Vzpon v novo leto se je torej pričel s popotnico, ki jo stiskajo človeštvu v roko pariški sporazumi. Ameriška grož- nja, da bodo ameriške vojaške sile za- pustile Francijo in se preselile onstran Rena, angleška grožnja, da bodo angle- ške vojaške sile zapustile kontinent, •fcrožnica kat. intemacionale francoskim klerikalcem, naj gledajo tudi na koristi katoliških strank, vse to in morda še kaj je s težavo zbralo 30 glasov večine pri glasovanju, da se Nemčija oboroži v Atlantskem paktu. Debata v parla- mentu in šibka večina je redakcijo »Newyork Timesov«, ki bi strašno radi komandirali ves planet, nagnilo k žalji- vim pridevkom na račun francoskega parlamenta: da je najbolj zmešan in najbolj neodgovoren na svetu, da je ohromljen, skratka, da si Zahod ne bo pustil od njega kaliti vod. Čudna graja! Ce je ta parlament tako zanič, čemu le toliko pričakujejo od njegovih odloči- tev! No, zdaj se je odločil. Vsakomur pa je menda jasno, da si zaradi te od- ločitve Evropa ne bo oddahnila. To tudi odkrito izjavlja nemška opozicija v shrbi za rešitev nemškega vprašanja, centralnega evropskega vprašanja. Svet pa vendarle napreduje. Ta be- seda se rada izreka in včasih jo spre- jemajo kot frazo. Heinrich Mann pravi v svojem romanu »Velika stvarsvečamo mnogo pozornosti, kar je povsem razumljivo. Saj namen vseh uradov, ustanov in gosix>darskih orga- nizacij, da zaposlujejo strokovno kvali- ficiran kader, katerega na žalost še vedno primanjkuje. Hkrati pa se kaže vedno večje zanimanje delavcev in uslužbencev za strokovno izpopolnje- vanje in polaganje izpitov. Gre torej v obeh primerih — tako pri delodajalcu kot delojemalcu — za kvalitetno izbolj- šanje strokovnosti, ki zagotavlja večjo in boljšo storilnost dela. Pri tem pa se delavci in uslužbenci brez dvoma za- vedajo dejstva, da je od stopnje nji- hove izobrazbe odvisno njihovo napre- dovanje v službi, hkrati pa so uspešno opravljeni strokovni izpiti tudi regu- lator mesečnih prejemkov. Znano je, da traja pripravniški staž dve do treh let in da se je v tem času treba pripraviti na strokovni izpit. Ne glede na to pa je možno opravljati iz- pite tudi pozneje, v kolikor gre za pri- dobitev višjega zvanja ali za naziv po- klica v stroki, v kateri si je možno z dolgoletnim delom pridobiti potrebno znanje in prakso. Delavci in uslužbenci v mestih imajo v jesenskem in zimskem času možnost vključiti se v razne seminarje, tečaje in predavanja, ki jih v ta namen or- ganizirajo. Trenutno je v Celju večerni tečaj kandidatov za polaganje strokov- nih izpitov. Tečaj je dostopen vsem. ki so za to zainteresirani. Predvsem gre za finančno in administrativno stroko. Poleg tega prireja Ljudska univerza v Celju razne jezikovne tečaje in tečaje stenografije in strojepisja. Za ix>deželske delavce in uslužbence, ki se večernih tečajev in predavanj za- radi oddaljenosti ne morejo udeleže- vati, je teže in je njih napredek v stro- kovnosti in polaganju izpitov odvisen od osebnega prizadevanja in stremlje- nja za kvalifikacijo. To velja predvsem za delavce in uslužbence kmetijskih zadrug. V teh je mnogo finančnega kadra, ki so v letih 1948 do 1950 opra- vili knjigovodske tečaje in si med tem časom pridobili precej praktičnega zna- nja. Redki med njimi pa so opravili strokovni izpit. Zato je uprava OZZ Celje z razpisom pozvala vse knjigo- vodje zadrug, da se do spomladi pri- javijo k izpitom. Ce upoštevamo, da je v kmetijskih zadrugah še veliko število uslužbencev, ki še nimajo za svoje zvanje strokov- nega izpita, je nujno, da se vsi ti za izpite pripravijo in prijavijo. Teze za strokovne izpite administra- tivnih uslužbencev so v glavnem na- kazane v Uradnem listxi FLRJ št. 58/50, 2/51, 28/51, 67/50. 9 in 46/54. Z zveznim predpisom, ki je objavljen v Uradnem Ustu FLRJ št. 18/52 in 24/53 je reguliran tudi način priznavanja šol in tečajev, absolviranih v bivši Jugo- slaviji. Sedaj rešujejo vprašanje kvalifika- cij trgovs'kega osebja v trgovinah. Gre predvsem za tečajnike te stroke ki so v letih 1948 do 1950 dokončali 3 do 6- mesečne tečaje brez predhodne učne dobe. Vsem tem je bila doslej priznana le stopnja polkvalificiranega delavca. Na predlog trgovins.ke zbornice bi naj bila tem tečajnikom priznana stopnja kvalificiranega delavca. Hkrati prouču- jejo tudi način reguliranja stopnje kva- lifikacije redno izučenega in 'po službe- nih letih razvrščenega trgovskega kadra v kvalificirane in visoko kvalificirane delavce. Tudi v gostinstvu je mnogo delavcev in uslužbencev, ki svoje kvalifikacije niso mogli še uveljaviti zaradi objek- tivnih težav. Tudi tej stroki se spričo važnosti razvoja turizma in gostinstva ixisveča vedno več pozornosti. Gostin- ska zbornica Celje je z razpisom mese- ca oktobra pozvala vse tiste, ki še ni- majo kvaficiranega zvanja (izpita) iz gostinske — natakarske ali kuharske — stroke. Razen vseh teh ukrepov je uprava OZZ Celje predlagala pristojnim orga- nom, da se za poslovodje kmetijskih zadrug uvede posebna enoletna šola. Le absolventi teh šol naj bi v bodoče imeli pogoje za poslovodje kmetijskih zadrug. V. F. Delovnemu človeku naj velja največja skrb Nekaj o higiensko teiinicnih varstveni!] ukrepih iz zakona o zdravstvenem zavarovanju Dne 8. 12. 1954 je bil razglašen v Ur. listu FLRJ zakon o zdravstvenem za- varovanju delavcev in uslužbencev, o katerem smo že mnogo govorili. Go- vorili smo pa predvsem o tem, da ob- sega zdravstveno zavarovanje pravico do zdravstvenega varstva, pravico do nadomestila plače med začasno ne- zmožnostjo za delo zaradi bolezni in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon, pravico do nadomestila pLače med porodniškim dopustom in pravico do podpore za opremo otroka, pravico do povračila petnih stroškov v zvezi z zdravstvenim varstvom in pravico do pogrebnine in posmrtnine. Obravnava- ni so bili tudi pogoji, pod katerimi po- stanejo zavarovane osebe deležne vseh teh pravic. Nič ali pa prav malo pa smo se doslej baviili z določbami tega za- kona, ki govori o povrnitvi škode, ki jo kdo prizadene zavodom za socialno zavarovanje z neopravičenim izkori- ščanjem zdravstvenega varstva ali z neupoštevanjem hi.giensko tehničnih predpisov, nadalje o kaznih lin varstve- nih ukrepih, ki jih uveljavlja ta zakon. Zavodi za socialno zavarovanje mo- rajo aktivno sodelovati s pristojnimi državrDimi organi pri organiziranju in izvajanju splošnih ukrepov za varstvo zdravja zavarovancev in njihovih svoj- cev, zlasti pa pri odstranjevanju vzro- kov nesreč in poklicnih obolenj ter drugih škodljivih pojavov, ki so v zvezi z delovno okolico in delovniimi p>ogoji. Na široki podlagi je predpisana po vseh mogočih obratih higiensko teh- nična zaščita. Ustanovljena in tudi že zasedena so bila mesta za varnostne tehnike in ustanovljene so tudi bile okrajne higiensko tehnične komisije m republiški zavod za proučevanje var- nosti pri delu. lOjub vsemu temu se pa dogaja, da se izvajanja teh predpiisov 2ianemarja, kar povzroča skupnosti ve- liko škodo. Preventivno je treba storiti vse, da bi se na delovnih mestih stanje zboljšalo in da bi do nezgod, ki jih je mogoče predvidevati in preprečiti, ne pnlhajalo več. Iz te perspektive je za- kon o zdravstvenem zavarovanju de- lavcev in usilužbencev sprejel določilo, da morajo gospodarske -in druge orga- nizacije, ustanove in delodajalci povr- niti zavodu za socialno zavarovanje škodo, ki jo je imel z dajatvami za svojega zavarovanca, Če je bolezen, po- škodba ali smrt zavarovanca nastopila zaradi tega, ker niso bili izvršeni pred- pisani ali odrejeni ukrepi za varstvo zdravja in življenja zaposlenih oseb, ali če so komurkoli omogočili neupravi- čeno uživanje jMravic do zdravstvenega varstva. Tudi zdravstveni zavodi, ki z nepra- vilnim delom ali z neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti škodujejo za- vodu za socialno zavarovanje, mu mo- rajo povrniti prizadejano škodo, enalko pa odgovarjajo tudi zdi-avniki in drugi uslužbenci javnega zdravstvenega za- voda za škodo, ki jo pri opravljanju svoje službe prizadenejo zdravstvenemu zavodu. Pa tudii zavarovana oseba mora zavodu za socialno zavarovanje povrniti prizadejano škodo, ako se je delala bolno, si sama povzročila bolezen ali nezmožnost za delo ali da je prepre- čevala svoje ozdravljenje in na ta na- čin dosegla pravice na podlagi tega zakona. Taka odgovornost pG. mora biti ugotovljena s pravomočno sodbo so- dišča v kazenskem postopku. Uveljav- ljati se torej more odškodnina le proti tistemu, ki je bil s pravomočno sodbo sodiLšča spoznan za krivega. Zavod za socialno zavarovanje more te vrste od- škodninske zahtevke uveljavljati le pred rednim sodiščem. . Ta odgovornost naštetih pravnih oseb gre pa še dalje. Gospodarska organiza- cija in finančno samostojen zavod se kaznuje tudi z denarno kaznijo od 50 tisoč do 1 milijon din, če ne izvede predpisanih ali odrejenih ukrepov za odstranitev v2nx»kov obolevanj in ne- sreč pri delu, če ne poskrbi za sanitetni material ali piiiiprave, ki so potrebne za prvo pomoč ob nesreči v podjetja ali na delovišču ali če ne poskrbi za medicinsko 'pomoč ob ne-srečii. Za take delikte izreka kazni okrožno gos.podar- sko sodišče. Poleg gospodarskih organizacij fin fi- nančno samostojnih zavodov se kaznu- jejo za prekršek tudi odgovorne osebe v gospodarski ali kaikšni drugi orgar«i- zaciji ali ustanovi, če proti določbam tega zakona upravčenim osebam odre- čejo, omejijo ali razširijo pravice, ki jim gredo, če ne naznanijo nesreče pri delu aLi, šele po preteku predpisanega roka itd. Kazni za te in podobne pre- krške znašajo 10.000 do 50.000 din, iz- rekajo jih pa sodniki za prekrške'^po upravnem kazenskem postopku. Denaa> ne kazni se stekajo v sfelad preventiv- nega varsitva tistega zavoda, po čigar ovadbi je bil postopek uveden. Gospodarske organizacije, finančno samostojni zavodi i;n delodajalci se doslej niso vedno dovolj skrbno pobri- gali, da bi izvedli v svojih obratih vse higiensko tehnične varnostne predpise. Tudii se niso vedno in povsod pobrigali, da bi takoj od.stranili in popravili ra.-oie poškodbe in motnje varnostnih ngprav. Ce bodo podrobno proučiM določila o sankcijah, ki jih prinaša zakon o zdrav- stvenem zavarovanju delavcev in usluž- bencev, se pač ne bodo obotavljali sto- riti vsega, kar so po zakonu storiiti dolžni. Obvarovali bodo sebe hude go- spodarske škode, a kar je pa še važ- nejše, obvarovali bodo delovnega člo- veka, ki je središče vse gospodarsfke de- javnosti, pred pohabljen jem in nesrečno smrtjo. Zakaj delo v nekaterih kmetijsko gospodarski!! šolaln še ne gre od rok Ze lansko zimo je v celjskem okraju delovalo deset kmetijsko gosp>odarskih šol. Letošnjo jesen se je to število več kakor F>odvojilo. Te šole so namenjene kmečki mladini, ki se bo s širšo sploš- no in kmetijsko izobrazbo xx>svetila kmečkemu poklicu bodisi na domači kmetiji bodosi na vzorno urejenih drž. posestvih ali v kmetijskih zadrugah. Kakor je razveseljiv pojav, da se število takih šol vedno bolj širi, tako je tudi žalostno dejstvo, da ponekod te šole ne uspevajo in jim celo preti uki- nitev. Zakaj? Vpis kmečke mladine in njen šolski obisk je tako slab, da jih zaradi vzdrževalnih stroškov ne bo vredno obdržati. Kje so vzroki? Neobvezno šolanje ni edini vzrok slabega obiska in nezanimanja kmečke mladine zanje. Kjer se je šolski odbor pobrigal za napredek kmečke mladine in sam vodil organizacijsko delo, zlasti pa tam. kjer sodelujejo tudi občinski ljudski odborniki in odborniki K7., tam dosegajo te šole odlične uspehe. Mnogo je tudi odvisno od sodelovanja učite- ljev, ki poznajo gospodarska vpraša- nja, kmečko duševnost in tudi potrebe kmečkega človeka. Z upoštevanjem vsega tega. z veliko ljubeznijo in vne- mo ter bogatim strokovniin znanjem navezujejo kmečko mladino nase. Današnje učiteljevo delo na teh šolah je mnogo lažje. Sedaj mu pomagajo s svojimi i>redavanji kmetijski strokov- njaki, inženirji in tehniki, dočim je prej ležalo vse breme na učiteljih sa- mih, ki so si pridobivali velik sloves med kmečkim ljudstvom. Še danes sli- šimo: tega in tega nas je naučil učitelj Gosak, Levstik, Petrak, Praprotnik, Skulj in mnogi drugi. Četudi poučujejo v današnjih kme- ti jsko-gospcdarskih šolah večinoma le splošno izobraževalne predmete, stro- kovne pa strokovnjaki, učiteljevo delo ni tako enostavno. Ako njihov pouk ne posega v vsakdanje kmečko delo in življenje. p)ostane mladini pust in dolgočasen. Tudi tak učitelj mora biti kmetijsko naobražen. sicer gre sleherni njegov nauk mimo našega cUja, to je: vzbujati ljubezen do domače grude ta jo prilagajati v korist obdelovalca in vse naše socialistične družbe. Pota do tega cilja so različna. Uči- telj naj bo dosleden opazovalec, kme- tijski strokovnjak pa najboljši sveto- valec v ravnanju z našo plodno in ne- plodno zemljo. Plenum LMS je sprejel dalekosežen in nadvse koristen sklep — uvajati krožke za strokovno vzgojo kmečke mladine, da v njih sama pre- izkuša sprejete nauke in nasvete. France Kolar Planinskemu društvu v Celju je treba omogočiti nakup avtobusa za prevoz izletnikov PlaTjinsko društvo Celje že dalj časa skrbi, da bi kupilo prevozno sredstvo, s katerim bi omogočilo delovnim lju- dem cenene prevoze do raznih izlet- niških točk. Vendar je bila ta skrb brez uspeha in so celo temu prizadevnemu društvu sploh onemogočili izvrševanje katerih koli prevozov izletnikov z iz- govorom, da je to nelojalna konkurenca avtobusnemu F>odjetju in da društvo ni registrirano kot prevozno podjetje. Za novo leto sem bil v Logarski do- lini, kjer so ml v domu planinskega društva dobro postregli, le prevoz je bil nemogoče drag, saj stane skoraj toliko kot strošek dvodnevnega bivanja. Ra- zumljivo je. da takšna cena onemogoča delovnemu človeku, ki si težko zasluži denar, vsako misel na izlet v naše pre- lepe Savinjske planine, ki imajo tudi dobro oskrbovane postojanke in je dati v tem pogledu planinskemu društvu vse priznanje. Se o predlogu, kako naj dokončno razvozlamo »gordijski vozel« prevoza izletnikov po dostopnih cenah v od- daljenejše izletniške kraje. Planinske- mu društvu je' treba omogočiti nakup avtobusa, ki bi prevažal izletnike v do- ločene kraje, kjer ima svoje postojanke ali pa izhodiščne poti. Taki prevozi bi bili veliko cenejši kot tisti, ki jih za- računava avtobusno podjetje, ker bi z nižjo ceno zagotovo privabili veliko več interesentov, ki si od časa do časa že- lijo potrebnega oddiha v gorah. Take vožnje drugod že imajo in jih izvršujejo planinska ali turistična društva. Celje potrebuje tako vrsto prevozne usluge, ki bi po zmernih cenah omogo- čila prebivalcem našega mesta izlete predvsem v Savinjske planine. Prepri- čan sem. da obstajajo materialni in go- spodarski pogoji za tako investicijo, saj bi prispevala k širjenju turizma v celj- ski okolici. Potrebno je le nekaj razu- mevanja in podpore našim marljivim društvenim organizacijam, pa bi se z lahkoto rešil tudi ta problem. Mestni ljudski odbor, kakor tudi okraj Celje sta že večkrat pokazala popolno razu- mevanje za razvoj naših turističnih krajev in sem prepričan, d^ bo tudi tokrat ta problem ugodno rešen v korist prizadetili društev in izletnikov. So naše kmetijske zadruge pripravljene za naloge v letu 1955? (Nadaljevanje s prve strani) gah, ki je izšla v letu 1954, so bila nakazana razna reorganizacijska vpra- šanja. Znano je, da so državna trgov- ska podjetja v celoti decentralizirana. Isito vprašanje je 'balo treba rešiti tudi na zadružnem področju. BUo se je treba odločiti: ali ohraniti enotno.t zad uge ali pa jo razdrobiti v razne male samo- stojne obrate, podjetja itd. Zadružno področje je čakalo na to, kako se ho decentralizacija trgovin obnesla. Danes že vemo, da je ta decentralizacija pri- nesla trgovini mnogo škode in je b lo prav, da se je v zadrugah vzit-aao na enotnosti zadrug. Po novih vidikih se predvideva decentra';ii aoija le pri ve- likih specialnih trgovinah z določenim številom ljudi, ne pa vse vprek, pa če- tudi je bil samo 1 us'u''b-n»c v t"g^- vinL Na področju OZZ Celje je bilo osamosvojeno le Trgovsko pod eiji Kmetijske zadruge Celje in nekaj kme- tijskih posestev. Vemo, da bo leto 1955 imelo velik pomen za kmetijstvo, ker bomo kmetij- stvu dali ves poudarek. Nedvomno tx> pri tem imelo kmetijsko zadružništvo vlažno vlogo. Preko kmetijsldh zadrug bodo prihajali kmetijski krediti do pro- izvajalca — kmeta. Tik pred koncem leta 1954 je bila ustanovljena v Celju Zadružna hraniJnica in posojilnica, ki bo še prav posebno kmetiijskim zadrugam in njenim članom lahko olajšala dode- ljevanje kmetijskih posojil, ki jih naše podeželje izredno potrebuje. Zadružne vrste so se v letu 1954 čvr- ste je strnile, organizacijsko in finančno okrepile, tako da bodo v glavnem lah- ko kos velikim nalogam kmetijstva v letu 1955. Preko njih bodo šle stotine ton umetnih gnojil, škropiv zopor sadne in druge rastlinske škodljivce, zlasti tu- di škropiv za hmelj, preko njih bodo prihajali krediti za obnovo vinogradov, sado^/njako-/, za gradnjo gnojnih jam in silosov itd. 2e ne!>aj dni po usrtano- vitvi Zadružne hraniln:'ce in posojilni- ce so začele prihajati številne p"ošnje iz vseh delov območja OZZ Celje za posojilo. Naše podeželje komaj čaka, da pridejo krediti za dvig kmetijstva iz zaostalosti. Prepričani smo, da bodo ob še več'i budnosti naših upravn h in nadzornih odboix)V, reviiiijske službe in zlasti tudi tržne in finančne inšpekcije v letu 1955 podani vsi pogoji za še uspešnejši raz- voj našega zadružništva. Dr. P. P. Vlom v celjske izložbe V noči na torek so neznani vlomilci vlomili v izložbe trgovine z živili »Soča* v Stahetovi ulici. S ključem so odprli tri izložbe in odnesli čokolade in žganih pijač za okrog 10.000 dinarjev. Izložbe- na okna so pustili odprta, K sreči ni bilo vetrovno, ker bi se v tem primeru lahko pobile velike izložbene šipe in bi škoda bila še večja. Po tem vlomu so odprli še izložbo konfekcije »Slavonijac v Prešernovi ulici, iz kater.e so odnesli usnjen plašč, vreden 25.000 dinarjev. Otroci padlih borcev so obiskali pripadnike JLA Na utijciativo majorja tov, Samardži- ča, ter preko ZB I. in IV, četrti mesta Celja so otroci padlih borcev za novo leto obiskali pripadnike naše armade v njihovi kamniL V pozdravnem go- voru je tovariš major naglasiJl, da tudi naša vojska čuti dolžnost, da se za- nima za otroke roditeljev, ki so se 2 njimi borili za svobodo naših narodov. Mnogi oficirji in podoficiirji so pri rčno pozdravili otroke in njihove skrbnike ter se z njimi dalj časa isJcreno razgo- varjali. Z<"n'mali so se predvsem za šolske u-.pehe otrok in dali nasverte, ka- ko naj se deca kot pionirji in mla- dinci pona=aio, da bodo pokazali, da so dostojni snovi in hčere svojih ro- ditelj ev—borcev. Male goiste so ob tej priliki predstav- niki LA tudi primemo pogostili ter obdarovali z darili, ki so jih koilektivno zbrali oficirji. Razkazali so jim tudi vse prodore kasarne, tako, da so otroci v glavnih črtah spoznali delo in živ- ljenje branilcev naše domovine. Po ob- hodu kasarne so oficirji priredili mla- dim gostom lep program v vojaškem klubu. Ta izredna skrb, prisrčen sprejem ia. dobro iEvedeni program je otroke pad- lih borcev nad vse navduš;;!, materam- Vdovam pa izzval solze ganjenosti v oči. Kako velik vtis je ta obisk napra- vil na otroke, je dokaz izjava pionirke Stopar Tanje, ko je dejala pozornim gostiteljem: »VaJ prisrčen sprejem nam je dokazal, da otroci padlih borcev nismo omamljeni in prepuščeni svoji usodL N^še roditelje in brate nam na- domeščajo naši tovariši borci m vodi- telji svobodne domovine.« Za prisrčen sprejem se je ob zaključ- ku zahvalila še vdova padlega borca ter predstavnik ZB te lokalne orga- nieacije. Celiska javnost tako pozornost pri- padnikov JLA toplo pozdravla in žsli, da bi vojrka ostala tudi nadalje v t-^ko prisrčnem stiiku z otroki padlih borcer. CELJSKI TEDNIK, 7. januarja 1956 Stev. 1 — stran 3 Državno posestvo Žovnek pri Braslovčah uspešno izvaja svoj gospodarski načrt Delavski svet in upravni odbor državnega posestva Zovnek sta že pred dvema letonia sklenila spraviti to nad 3M> \ia obsežno posestvo na najrentabil- nejšo in naši družbi najkoristnejšo pot gospodarstva. Po natančnem pregledu in proučevanju zemljišč je bilo treba uvesti nov način gospodarjenja. Na pomoč poklicani strokovnjaki iz Sadjar- skega in Hmeljarskega inštituta v Ma- riboru in 2alcu ter kmetijski strokov- njaki OLO in OZZ so pripomogli, da se je ustvaril nov gospodarski načrt, ki ga je delovni kolektiv s pomočjo kreditov začel tudi izvajati. Posestvo je usmerjeno sedaj na in- tenzivno pospeševanje treh glavnih kmetijskih panog: živinoreje, hmeljar- stva in sadjarstva. Ostale panoge so podrejene in se ravnajo po zahtevah trga. Poglejmo prve vidne uspehe! V živinoreji se je od leta 1952 dvig- nilo število goveda od tedanjih 40 na 150 glav enotne alpske sivorjave i>asme, 2e v letu 1956 bo dosežena zmogljivost posestva pri številu 250, Od prvotne mlečnosti 70 litrov mleka je lani ix>- skočila na 300, letos pa je dosegla 500 litrov dnevne molže. V zaključni fazi bo porasla na 1000 litrov. Hmeljsfcih nasadov je bUo leta 1952 1,50 ha, naslednje leto 10 ha. letos (1964) jih ima že 18 ha. Izkupiček za prodani hmelj je poskočil od 490.000 na 4,700.000 dinarjev. V letu 1958 lahko predvide- vajo 50 ton hmelja v vrednosti 20 mili- jonov dinarjev. Kljub dvema zaporednima slabima letinama je posestvo prešlo k veliko- poteznemu načrtu, razširiti obstoječe 17 ha velike sadovnjake z novimi sad- nimi plantažami, ki so dosegle skupaj 3 starimi nasadi 57 ha. Od začetnih 1700 se je število na novo posajenih dreves povečalo na 5700. Proizvodna vrednost sadja bi se pri ceni lOddn za 1 kg po- nmožila štirikrat in bi znašala v letu 1967 vrednost 21,200.000 din. V ostalem poljedelstvu je letos ix)- sestvo pridelalo 3 vagone pšenice, 3 va- gone krompirja in 160 ton luceme in črne detelje. Posestvo je izvedlo setve- no demonstracijo semenskih žit. V zvezi z mednarodno organizacijo FAO je bil napravljen poskus, katera vrsta pšenice je za posestvo najprimernejša. Rezul- tati so pokazali: pšenica kadolcer 34 stotov, U-1 32. bavarska kraljica 28, profilik 24 in kmečka pšenica 22 stotov na 1 ha. Zmagala je pšenica kadolcer, ki ima še to prednost, da ne poleže. Travništvo zavzema 120 ha površine in je doseglo najvišji pridelek 3 tone sena na hektar. Kljub povečanju šte- vila živine je .posestvo krmo tudi pro- dajalo. V prihodnjem letu bo urejen tudi 10 ha obsežen umeten travnik, za- četek sodobnega travništva. Zaradi oddaljenosti od celjskega trga je bil kolektiv mnenja, da se pridelo- vanje zelenjave zmanjša, toda veliko povpraševanje po njej s strani zdravi- lišča Topolšice in trgovskih podjetij iz Trbovelj je zahtevalo razširitev vrtne površine. Polovica vrta je namenjena pridelovanju semen. Tako dalekosežni načrti in preure- ditve so seveda deležni umestne in ne- umestne kritike. Strokovnjaki namreč pravijo, da do 70 cm globoko zrigolane plantaže ne morejo uspevati, ker bo ta obrnjena zemlja zaživela šele v dese- tih letih. Pokazalo pa se je. da se od 270O sadnih dreves ni posušilo niti eno, da so plodovi poskusno posejane pese dosegli težo 10 kg. Jara graščica pa je zrastla 1 m visoko. Tudi ix)manjkanje hlevskega gnoja ne more nastati, ker so razen hmeljišč vse njivske F>ovršine posejane z lucerno. Grajo nad prestavitvijo nekaterih kozolcev iz okoliških posestev na ma- tično zavrača kolektiv z utemeljitvijo, da se je prvotno posestvo ix)večalo od 54 na 300 ha, stalež živine pa skoraj štirikrat. Na posestvih z odvzetimi po- slopji se je ali spremenila kultura ali pa se pridelek spravi domov na ma- tično posestvo. Tudi dvom o rentabil- nosti posestva v sedanjem razvojnem stanju pri 50 do 60 članih delovnega kolektiva zavračajo vsakoletne aktivne bilance. Ce bi bile sadne plantaže in nova hmeljišča urejena že prej, bi da- nes že vse to rodilo in prinašalo do- hodke. Lahko trdimo, da so še redka družbe- na posestva, na katerih delovni kolektiv s tako smelostjo posega v delo narave in jo s tako požrtvovalnostjo ter pre- udarnostjo prilagaja v korist sebi in naši socialistični družbi. —^nik Na svidenje, dragi dedek Mraz Letošnja novoletna jelka, ki jo je pri- pravilo Društvo prijateljev mladine v Celju, je postala tradicionalna priredi- tev za naše male državljane. V bodoče si novega leta brez prihoda dedka Mraza, brez pravljične vasi. sploh mi- sliti ne bomo mogli. Dedek Mraz je bil letos zase nekoliko slobe volje, saj je imobilizacija tudi njega prizadela. Toda kljub temu, da ni bU tako zelo darežljiv, je vendar po- polnoma zadovoljU in raz\'esetil celjsko mladež. Pravzaprav otroci sami se niso čutili prikrajšane in niso godrnjali kot odrasli, češ, kje so paketi? Razsodni starši, ki razumejo naše gospodarske težave, so razumeli nekoliko bolj revno »obloženega« dedka Mraza. Godrnjali pa so večji del tisti, ki drugače zane- marjajo svoje otroke. Odkrito rečeno, vsak dober oče je imel možnost raz- veseliti svoje otroke z majhnim darilom v imenu dedka Mraza. Seveda, če je denar raje pognal v gostilni... ? Toda pustimo to! To je stvar srčne kulture staršev in ne bi biLo prav. da njihovo čast rešuje družba. Za zabavo in veselje otrok je bdlo v Celju tudi z majhnimi vsotaimi veliko narejenega. Otroci so gledali kar dve gledališki igri za malčke, v kinu so se veselUi ob Disneyevi »Pepelki«, dedek Mraz pa je dva dni obiskoval svoje ljubljence na pravljičnem trgii. Pravljična vas. ki je bUa le nekoliko spremenjena repriza lanskoletne ure- ditve na Trgu V. kongresa, je bila celo mnogo prijetnejša .in pestrejša. Trg za vrtom podjetja »Vino-Koper« je zaradi odmaknjenega prometa tudi veliko bolj prikladen za take prireditve. Otroci so se poleg lutk nagledali tudi pravih živih srnic, poslušali partizane ob ta- bornem ognju, metali žoge v pajace in. streljali za nagrade z zračnimi puškami. Trgovska ixxijetja so na prostoru pro- dajala razne sladkarije po zelo nizkih cenah. Prava paša za oči je bil obhod in na- stop dedka Mraza z vsem veličastnim spremstvom. Sodelovale so po večini vse tiste pravljične osebe kot lani, vrh tega pa še vse osebe otroške igre »Ad- miral Bobby«, Id jo je Mestno gleda- lišče vključilo v repertoar prav za novo leto. Sodelovali so poleg tega še člani Ljudskega odra, godba in drugL Da je bdi prihod dedka Mraza za otroke res dogodek, se odraža v veliki razigranosti prisotne mladine in v glas- nem vzklikanju dedku Mrazu ob slo- vesu ko so mu enoglasno želeli srečno XX>t in veselo svidenje naslednje leto. Ni naš namen pisati o razpoloženju otrok. Njim bodo novoletni prazniki ostali v trajnem spominu. Prav pa je, da damo priznanje Društvu prijateljev mladine, ki vsako leto nesebično pre- vzame na svoja ideča vsa organizacijska dela in vodstvo novoletne jelke. K uspehu vedno pripomore Umekova električarska ekipa in aranžerji. Tokrat so s pridom sodelovali še lutkarji, lovci, organizacija Zveze borcev, taborniki in strelci. Da je bil prostor tako lično opremljen, je zasluga inž. arhitekta Hohnjeca. K celotni prireditvi pravza- prav ni mogoče ničesar očitati. V bo- doče bi morda s pripravo programa za- čeli nekoliko prej, da bi nastop dedka Mraza bil bolj pester in različen od letošnjega in lanskega. Ob koncu je treba dati priznanje tudi vsem kolektivom, ki so kljub težavam podprli organizatorje, da je letošnje novoletno veselje bUo za otroke lepo Delo in načrti Društva prijateljev mladine Prireditev letošnje novoletne jelke, ki se nam je letos predstavila na novem prostoru v dostojni in simpatični obliki, je sicer najvidnejši uspeh društvenega dela; mnogo pa je takega, ki ga ne opazimo takoj. Prihaja pa do učinko- vitega izraza tam. kjer ga najmanj slu- timo. Iz svoje imovine, ki je znašala konec minulega leta približno en mili- jon dinarjev, za kar se ima društvo predvsem zahvaliti delovnim kolekti- vom mnogih podjetij in ljudskemu od- boru mestne občine, je društvu ostalo po prireditvi novoletne jelke še nad ix>l milijona dinarjev. Da bi bUa ta sred- stva, namenjena mladini čim koristneje naložena, je društvo podarilo vsem šolam, domovom in obema bolnicama (splošni in otroški) lepe zbirke primer- nih knjig v zneskih od 10 do 20 tisoč dinarjev v območju celjske komune. Pomožni šoli je še posebej podarilo 25 tisoč dinarjev za nabavo perila, obleke in obutve najrevnejšim učen- cem, Dečjemu domu Pod Kal vari jo pa 10 tisoč dinarjev za nabavo igrač, sli- kanic in vzgojnih predmetov. II. gimna- zija je prejela znesek 20 tisoč dinarjev za nabavo orodja za pouk ročnega dela. V posameznih primerih pa podpira tudi najrevnejše dijake s knjigami in obleko. Društvene podpore sta bili deležni zelo delovni organizaciji tabornikov in Smučarsko društvo. Poleg logopedske ambulante (zdrav- ljenje govornih motenj) in vzorno po- slujoče Vzgojne p>oslovalnice, ki nalaga društvu vedno večje in težje naloge, se delokrog društva vedno bolj širi in veča. Ljudski odbor mestne občine Celje je na svoji zadnji seji imenoval upravni odbor Sklada za zaščito otrok, ki znaša danes 6,600.000 din. V tem od- boru ima društvo tri svoje zastopnike. V kratkem bo DPM^ začelo z delom za ustanovitev velike mladinske (di- jaške) kuhinje, kar v Celju ves čas po osvoboditvi zelo pogrešamo. Na ozemlj/u bodoče celjske komune bo treba ustanoviti več društev prija- teljev mladine; tako se bo sedanje dru- štvo spremenilo v celjsko zvezo prija- teljev mladine. V tesni zvezi z Rdečim križem, kultumoprosvetnimi, telovad- nimi, športnimi in političnimi organi- zacijami namerava društvo z njihovo pomočjo zajeti vso vzgojno in socialno problematiko naše mladine. V storah so otrokom za Novo leto priredili vrsto presenečeni Za novoletno veselje so otrokom v Storah piriredili vrsto presenečenj. Iz dneva v dan so se vrstile prireditve. Otroci so gledali že lutkovno gledališče, kjer sta nastopala Janko in Metka, po- tem so videli vrsto barvnih filmov. Zdaj govore le o pravljičnem svetu in ne moreš reči, kaj jih je bolj navdušilo, lutkovno gledališče ali risanke. Na osnovni šoli v Kcolah so pri- redili pravljično igro v dveh dejanjih )!-Vedež« in obdarili otroke s pecivom, kavo in učnimi pripomočki (zvezki, svinčniki itd.). Na osnovni šoli v Svetini so prav tako priredili pravljično igro, po kateri so otroke pogostili in obdarili. Dedek Mraz torej ni skoi)aril, čeprav so mu odpovedali podporo nekateri pri- jatelji, na katere se je najbolj zanašal. Zvesta so ostala donaača podjetja. Je pa čudno, da je usahnil tudi prispevek, ki ga je nakazalo podjetje »Pesek« v Storah. V četrtek je razveselil otroke prihod dedka Mraza v Kulturnem domu v Storah. Imel je veselo spremstvo starke Zime in Pavlihe, palčkov in snežink. Plesali so. razdirali vesele in napete, starka Zuna pa je pripovedovala zani- mive zgodbe. Čebljanja je bilo na pre- tek, ko so se otroci vsuli iz doma. Novoletna jelka v Laškem v okviru letošnjih prireditev 23. novo- letno jelko nas je v Laškem presenetilo predvsem dvoje. Prvo presenečenje je bU večerni obhod dedka Mraza s spremstvom po Laškem. Toliko ne samo otrok, ampak tudi odraslih, vidimo na laških ulicah le ob manifestacijah. Svojevrsten po- udarek so dali temu obhodu mladi god- beniki laške godbe na pihala. Drugo presenečenje pa je bila otvo- ritev lutkovnega gledališča. Mladi lut- karji z nižje gimnazije so dosegli pod vodstvom tov. Staneta Drnovška v re- kordnem času — pred tremi tedni niso imeli niti lutk niti odra — nepričako- van uspeh. Vsekakor je lutkovno gle- dališče, ki ibo delovalo pod okriljem DPM, za Laško jKDmembna pridobitev. V. M. Da bi dobili boljši pregled, bom sku- šal prikazati tudi nekatere podatke o proizvodnji živine, predvsem govedo- reje. Pri tem poudarjam, da Danska nima razen nekoliko superfosfata, last- ne proizvodnje umetnih gnojil, temveč je v tem v celoti odvisna od uvoza. Le napori dolgotrajnega dela na regulaci- jah ozirovia melioracijah in malih dre- nažah so privedli do današnje kvali- tete in rodnosti zemlje, ker sicer je po naravni kvaliteti danska zemlja slabša od naše, ker je bila zamočvirjena, iz- postavljena vetrovom z morja in živo- peščena na marsikaterem mestu. Ker Franc Luhej jo zaradi pomanjkanja osnovnih suro- vin za industrijo imenujejo hot naj- važnejšo dansko surovino, je tudi skrb- no kidtivirajo in cenijo. Osnova je to- rej v dobri in kultivirani zemlji in od tod se lahko v praksi uresničuje izrek »krava pri gobcu molze«. Pa poglejmo, fcaj kažejo podatki o tem! Vse goveje živine imajo po podat- kih (istih kot spredaj) 3 milijone 70.000 komadov. Od tega je krav molznic 1 mi- lijon 486.000 ali skoro polovica. Sploh pa je pravilo, da se na 1 ha obdeloval- ne zemlje redi 1 goi^edo. Kakor sem že opisal, imajo 4 pasme goveje živine. V kontrolnem letu 1952-53 je bila pri kontroliranih kravah, kate- rih je 57% od vseh krav, naslednja proizvodnja: (kontrolno leto računajo od 1. X. 1952 do 30. IX. 1953. — podat- ke vzel istotam) Pasma Rdeče dansko govedo Cmo-belo dansko (frialjsko) govedo Shorthom Jersey Snzpno povprečje Kmetijstvo in zadružništvo'na Dansicem 'Račurvajo, da imjajo danes: 62% rde- čega danskega goveda, 20% črno belega frizijskega goveda, 6% Shorthorna in 7% Jerseya, ostalo odpade na manj vredne pasme. Kakor vidimo, je proiz- vodnja mleka in masla oziroma masti zelo velika. Priporninjam, da računajo isto povprečje tudi pri nekontroliranih kravah, ker praktično res ni vpčje raz- like. Nekateri kmetje ne pustijo krav h kontroli zaradi tega, da jim ni treba plačevati večjih pristojbin za vzdrže- vanje kontrolorjev. Na pasemsko vpra- šanje ne polagajo posebne pozornosti. Gojijo tisto, ki se najbolje obnese. Zanimivi so nekateri podatki kon- trolnih zdrtiženj za krave (podatke vzel iz: Vbersicht iiber Lei''tnngsziffem der Ddnischen KontrollverHne). Nana- šajo se na kontrolno leto 1949-50. Šte- vilo vse živine v komadih: Biki, stari 1 leto in več 36.000 Voli, stari 1 leto in več 38.000 Krave in telice s prvim tel. 1577.000 Telice, stare 1 leto in več 636.000 Teleta izpod 1 leta _ 766.000 Skupaj 3,073.000 V tem letu je bilo pri najbntjnh 7226 kravah povprečje 300 kg masla letno. Od tega števila je bilo 200 krav takih, ki so dale od 400 do 500 kg masla vsaka v tem letu. V omenjeni brošuri najdemo tudi po- datke o proizvodnji za 35 izbranih krav. To so krave, ki so letno imele pov- Letna povprečna proizvodnja Pvprečni Povprečna % P' - -f'^ :iia Toneti Ircp mleka v kg tol^aobe "(ZlLif 4096 4,13 169 3942 3 98 1 ^^7 3608 3,85 139 3160 5,89 'H 3976 4,21 • "7 prečno najmanj 450 kg masla. Rekor- derka v proizvodnji v letu 1949-50 je bila krava rdeče rjave pasme last po- sestnika Ejner Dissing-a iz Loederupa s proizvodnjo 11.220 kg masla, 4,69% tolščobe, kar da 595 kg masla odnosno 526,68 kg masti. Kakor sem že pisal, je lanskoletna rekorderka dala okoli 700 kilogramov masla. Po vestniku Danskega kmetijskega sveta (Landbrugsraadeta Meddelelser Nr. 39) vidimo naslednje primerjalne preglede v proizvodnji mleka oziroma masti! Iz gornjih podatkov vidimo, da je proizvodnja v mleku v Holandiji v enem letu nara.sla komaj za 14 kilo- gramov, ali za pol kilograma mastu V Danski je v tem istem letu proiz- vodnja mleka narasla po kravi za 112 kilogramov mleka, oziroma za 5,1 kg rnasti. Sicer je v mleku produkcija v Nizozemski večja, vendar je dansko mleko po vsebini tolšče bogatejše — končni rezultat je, da imajo Danci več- jo povprečno količino masti na kraih). VELIK IZVOZ ŽIVINE IN MLEČNIH IZDELKOV Nekoliko podatkov o proizvodnji in prodaji mleka oziroma mlečniJi proiz- vodov. Po podatkih porabi Danska od skupne proizvodnje za ljudsko prehrano samo 9% svežega mleka. 91% mleka se torej predela v mlečne proizvode, maslo, sir, koncentrirano mleko, mleko v prahu itd. V času od 1. januarja do 12. septem- bra 1954, v dobrih 8 mesecih, je Dan- ska izvozila: 106.997 ton masla, 40.856 ton sira, 148.765 kom. zaklanega go- veda (vključno teleta) ter 127.579 kom. živega goveda ali skupno 276.344 kom. goveje živine (podatki iz »Landbrugs- raadets Meddelelser Nr. 39«). V letu 1953 je znašala proizvodnja mleka v državi 5,388.000 ton, masla 172.900 ton in sira 87.100 ton. Ce vzamemo, da ima Danska 1.577 tisoč krav-molznic, potem je znašala proizvodnja na eno kravo v letu 1954 1G9.6 kg masla in 55.2 kg sira. V letošnjem letu je v času od 1. I. do 12. IX. 1954 znašal izvoz na eno kravo število Povprečje ^^^^j f«i5A«v«, Mle^Sno kontrolno leto kontroliranih _ masti toiscODe krav mleka ^° Nizozemska 1. 7. 1951—30. 6. 1952 447017 4029 3,69 1487 1. 7. 1952—30. 6. 1953 487176 4043 3.69 1492 Danska 1. 10. 1951—30. 9. 1952 811176 3864 4,20 1623 1. 10. 1952—30. 9. 1953 840837 3976 4,21 1674 76.8 kg masla in 25.8 kg sira. Poleg tega izvaža Danska v posebnih hladil- nih vagonih tudi dnevno precejšnje ko- ličine svežega mleka, predvsem za za- sedbene čete v Zapadni Nemčiji Tudi notranja potrošnja svežega mleka je velika. Te podatke sem navedel zaradi tega, da bo bolj razumljivo, da v danskem kmetijstvu prevladuje živinoreja in da je le-ta zelo intenzivna. SVINJEREJA — DRVGA NAJVAŽ- NEJŠA ŽIVINOREJSKA PANOGA Dan-ika je znana v svetu kot močan izvoznik sv^lnj — posebno svinjskega mesa — takozvanih baconov, pršutr- jev v teži 90 kg. Ko tehta svinja 90 kg, jo v klavnici zakoljejo, nato očistijo, odstranijo drobovino, glavo in noge, po- lovice nasolijo v solnih bazenih, nato jih močno ohlade. Po štiri polovice se- stavljajo eksportni komplet, ki se 9 nalašč za to pripravljenih zabojih iz- važa. Izbira za izvoz je zelo natančna, predpisana je dolžina polovice, oblika ter tudi debelost slanine. Največ baco- nov izvozijo v Anglijo in Zapadno Nem^ čijo. Skoro vse klavnice baconov so » zadružni posesti. Po uradnih podatkih ima Danska 4,900.000 svinj. Tedaj odpade povprečno na eno kmečko gospodarstvo 24 svinj. Ce sedaj računamo, da je 572 odst. kmetov z manj kot 10 ha vse zemlje, je povprečje vsekakor visoko. Svinjerejstvu, posebno še selekciji, posvečajo veliko pozornost. Imajo skoro v celoti eno pasmo — dansko domačo dolgo svinjo. To je predvsem mesnati tip svinje. Odlikuje se po svoji do- grajeni obliki, dolžini in dobrem izko- riščanju hrane. Po podatkih že omenje- ne publikacije je znašala lanskoletna proizvodnja mesa baconov 478.300 ton, letos od l.,I. do 12. 9. pa so izvozili 175.668 ton baconov. To pomeni, da je lani znašala povprečna proizvodnja ba- conov na eno kmečko gospodarstvo 2.333 kg, povprečna količina izvoza ba- conov na eno gospodarstvo v času od 1. I. do 12. 9. 1954 pa 875 kg. To so precejšnje količine. Imajo sicer težave z izvozom, ker se je že pri njihovih glaimih odjemalcih, Angliji in Zar)adni Nemčiji dvignila lastna proi-'vodnja ba- tonov. Po vrednosti predstavlja izvoz baconov skoro eno tretjino od skupnega izvoza vseh kmetijskih proizvodov. Iz- važajo tudi precej masti in šunke. Glav., ni uvoznik njihove šunke so države Latinske Amerike. Zanimivo je, da zadružne klavnice plačajo svinje šele predelane. Komisijsko namreč ugoto- vijo, katera je sposobna za izvoz in ka- tera ne. Izvozna roba ima seveda višjo ceno. 6teT. 1 — stran A CELJSKI TEDNIK. 7. januarja 1865 Socialistični obrtni obrati želiio, da pri izvedbi ukrepov v obrti ne ostane samo pri besedah DELOVNI KOLEKTIVI SOCIALISTIČNIH OBRATOV SE STRINJAJO Z IZVEDBO UKREPOV ZA RAZVOJ SOCIALISTIČNEGA SEKTORJA OBRTI, KI BODO VPLIVALI NA POVEČANJE KAPACITET V OBRTI MNENJE SLIKARSKEGA KOLEKTIVA »DOM« Delovni kolektiv slikarskega in ple- skarskega obrata »DOM« se' v celoti itrinja s sklepi plenuma mestnega ko- miteja ZKS o ukrepih za razvoj socia- lističnega sektorja obrti. Potrebe po gradbenih uslugah, zlasti po pleskar- skih in slikarskih, so iz leta v leto večje. Zato je res zadnji čas, da se je pričelo razmišljati o tem, kako pove- čati zmogljivost socialističnega sektorja obrti, ki je pokazal, da je sposoben redno in povsod izvršiti usluge vseh vrst ter je v svojem poslovanju tudi nudil potrošniku solidne in kvalitetne usluge. Slikarsko pleskarski obrat je imel v letu 1954 po nepopolnih podatkih že 18,500.000 din prometa ter je plačal do sedaj preko 4,380.000 din družbenih ob- veznosti. Razen tega bo odvedel ob končnem obračunu še 1,200.000 din pri- spevka na doseženi dohodek oziroma dobiček. Iz tega je razvidno, da kolek- tiv dobro posluje in daje visoke zneske dajatev skupnosti. Z uslugami so po- trošniki-investitorji zadovoljni in je po njih veliko povpraševanje. Obrat je po kvaliteti in ceni konkurenčen privat- nemu sektorju in cene so celo nižje. Zato imajo mnogo naročil, ki jih pa ni mogoče izvršiti, ker imajo pretesne pro- store. Ob sedanjem stanju naročil bi bilo potrebno povečati zmogljivost vsaj za 50%. Delovni kolektiv pričakuje IX)moč pri razvoju storilnosti in zmog- ljivosti obrata, ki je do sedaj p>okazal visoko rentabilnost v poslovanju. AVTOMEHANICNA DELAVNICA BI LAHKO PODVOJILA ZMOGLJIVOST SociaLstični obrtni obrat Avtomeha- nične delavnice bi lahko podvojil svojo zmogljivost zaradi številnih naročil, ki jih sprejema samo od socialističnih go- spodarskih organizacij. Vendar je de- lavnica premajhna, tako da se delo opravlja tudi na dvorišču, kjer so de- lavci izpostavljeni raznim vremenskim vplivom, kot so dež. mraz itd. Promet se je v letu 1954 v primerjavi z letom 1953 potrojil. Delavnica je zelo renta- bilna in bi bila zmožna povrniti vložene investicije v obrat. Največji problem je vprašanje prostorov, ki jih mora v le- tošnjem letu na vsak način dobiti, da bo zmogla sproti izvrševati vsa naro- čila. Delovni kolektiv pritrjuje ukre- pom mestnega ljudskega odbora glede dodelitve investicij, ki bodo koristno uporabljene za razvoj obrata. Prav tako se strinjajo z bodočo smerjo razvoja obrti, ki jo je nakazal plenum MK ZKS. Poslovodja obrata je mnenja, da bi bilo potrebno večkrat sklicevati sestanke poslovodij na obrtni zbornici, kjer bi naj obravnavali razne probleme socia- lističnega sektorja in od koder naj bi nudili pomoč obratom. S tem bi dosegli večje zanimanje poslovodij za delo v obrtni zbornici in s tem pritegnili tudi tiste, ki do sedaj niso pokazali zadost- nega zanimanja za to družbeno organi- zacijo. GOSPODINJSd NASVETI Ce bopra, pest brinjevih jagod, ne- kaj majarona, pest česna in sok pol limone. Kose mesa že dan prej nata- remo z 2 in pol kg soli. Salamuro z na- štetimi dodatki skuhamo in ko je po- vsem ohlajena, jo polijemo na meso, ki smo ga tesno naložili v čebriček. Tako pripravljeno meso obtežimo s kampi ali deskami. Tekočino potem dnevno od- livamo z mesa in spet nazaj polivamo, včasih pa tudi meso preložimo, da se vsi kosi enakomerno presolijo. V tej tekočini pustimo meso stati 14 do 18 dni. Potem ga dobro obrišemo in obe- simo v lahek dim, da se meso prehitro ne okadi. Za dim kurimo z bukovimi drvmi, vmes pa tu in tam položimo kako brinjevo vejico. Preko noči je dobro, da odpremo prekajevalnico, da se meso ohladi in preziači. Pustimo ga v sušilnici oziroma prekajevahiici do 14 dni, manjše kose pa lahko že prej vzamemo ven. Tako posušeno meso obesimo na zrak, da se presuši. Tudi za pKJvsem suho meso je dobro, da vselej visi na zračnem prostoru in ga zato ne spravljamo v zaboje ali zapo-te shrambe. Klobase, ki jih bomo jedli polpreka- jene. pustimo v dimu symo en do dva dni, kranjske klobase za p>oletje (če bodo pKjčakale) pa naj visijo v dimu približno teden dni. Kranjske klobase, ali kot jih pri nas kratko imenujemo »mesene«, pa pri- pravimo takole: Na stroju za meso zmeljemo 6 kg mesa, trebuševine in ne- kaj bolj pustega mesa. To osolimo z 18 dkg soli, dodamo 1 dkg solitra in 1 dkg stolčenega popra. Na meso zlije- mo četrt litra vode, v kateri smo na- makali nekaj ur glavico olupi j enega in stolčenega česna. Meso tlačimo dobre četrt ure, da se dobro razsoli. Z njim IX)tem napolnimo tanka svinjska ali pa ovčja čreva. Meso naj ne bo predrobno zmleto, pa tudi črev ne smemo preveč nabiti, da se klobase ne drobe. OGLAS Urad za statistiko in evidenco pri Ljndske« odbor« mestne občine Celje naproša osebe, ki bi bile pripravljene sodelovati kot popisovalci pri popisu živine od 15. do 20. januarja 1955 na teritorij!! mesta Celja, da se zglasijo najkasneje ponedeljka 10. t. m. v Uradu. Honorar za popisovalce bo znašal okoli 1500 din. Urad za statistiko in evidenco pri LO MO Celje Novoletne nagradne križanke se ie lotil tiskarski škrat Naš list iima smolo pri križankah. Skoraj Tedno se vrine vanjo tiskarski škrat. Tudi tokrat je verjetno veliko naših naročnikov jezno zavrgrlo r^e- vanje v prepričanju... da je ikrižanika nalašč tako narejena. Toda to rd res. Kljub avtorjevi korekturi je nastala napaka, M onemogoča pravilno rešitev, razen itistim, ki so reševanja vajeni in ▼edo, da je napačna. Da bi nmgli vsi naši naročniki enako- pravno sodelovati pi^ reševanju in žrebanju, smo se odločili popravljeno križanko še enkrat objaviti. Poleg tega jz avtoir vključil v kri- žanko zelo težko besedo, ki je delala VODORAVNO: 11. postaja na progi Lj.blja- aa—Maribor; 14. ples; 15. opravlja sobe; 16. ma- tematični in geografski pojem; 21, znamka naše gorčice; 22. ime boginje Atene; 23. pomladni oet; 24. mesto v Španiji; 25. predlog; 26. pri- praven za sankanje; 27. ime finskega pisatelja Grina (>Veter od juga«); 28. ime znanega, ne- davno umrlega gledališkega igralca Cerarja; M. velike vode; 30. mesto v Sloveniji; 31. pritok Donave v .Jugoslaviji; 35. niso goste; 34. izrastki ma koži večine sesalcev; 35. ptici ujedi; 36. aka- demski naslov; 37. znamka inozemskih avto- mobilov; 38. očesce (»popek«) grma, ki služi sadjarjem za podlago nizkodebelnim koščičar- jem (les tudi za cigaretne ustnike); 39. kmetij- sko orodje; 40. ljubkovalno žensko ime; 42. do- mača žival; 43. žensko ime; 44. dva predloga; 45. zdravilo (profilakt. injekcije); 46. veleinda- atrijski obrat v Sloveniji; 47. igralski izraz; 48. reka v Rnsiji; 49. znameniti roman Gorke^a; 90. del rastline; 55. borilni prostor; 60. veznik; 62. snov, iz katere se v zadnjem času izdelujejo oblačilni in razni drsgi predmeti; 63. padar; 64. osebni zaimek; 65. časovni prislov; 66. moško ime; 67. kulturna ustanova; 68. pristanišče ob Črnem morju; 69. eden izmed Jugoslovanov; to. pripadnik evropskega naroda; 72. bivši prav- «i zastopnik; 73. nsodcpolna bolezen; 74. mala pregledovalna postaja; 83. števnik; 84. dela od- tise, razmnožuje s podloženim indigo papirjem; 85. skandinavsko moško ime; 86. precenitev; S7. priročna dolžinska mera (množina); 88. pri tkanju vdelan; 89. očrta (dvojina); 91. čevljar- ska potrebščina; 92. računski pojem; 93. turško moško ime; 94. srbohrvatski predlog; 95. z ve- likimi prsi; 96. delam s koso; 97. del letala; 98. kratica za našo politično organizacijo; 99. tista, ki spi; 100. stavbni slog; 101. geološka (eruptivna) snov; 162. okrasna, tudi zdravilna tropska rastlina; 103. naloga^ vsebina; tudi sve- tlobna označba; 104. mož, moški v srbohrvaščini; 105. maščoba; 106. oblika luninega Haraščanja in upadanja — brez drugega vokala; 1. im 107. ■ovoletna čestitka. NAVPIČNO: 1. nada; 2. vrsta toaletne kreme; 3. načrt; 4. poziv na »Do dna!«; 5. medmet; i. komu velja novoletaa čestitka; 7. zdravil«« aelišče iz vrste menthe; 8. ograjen prostor za tudd zelo izkušenim reševalcem križank velike težave. Da bi zavoljo te besede ne biilo preveč pritožb, češ da je kri- žanka pretežka, to besedo tokrait ob- javimo, dia |o boste kar prepisali. Pod 38, vodoravno vstavite »Okorašeiljike«. Tiiisiti, ki so rešitev že poslali,, pa niso prepričani, da je pravilna, lahlco po- novijo pošljejo rešitev, staro pa bomo zavTtgiM. Oprostite napaki im veliko sreče, kaijti bogata darila bo^do čakala še en teden. Rešitve ponovno objavljene križanke bomo sprejemali do 15. januarja 1955, dobitke srečnikov pa bomo objavili t naši 3. številld. Uredništvo. živino; 9. zaničljivo ime za Italijana; 10. označba za številko (tnj.); 11. reka v Rusiji; 12. turško »oče«; 13. predlog; 16. prelaz v južnotirolskih Alpah (na italijanski meji); 17. naš južni sad; 18. del glave (množina); 19. vprašalni zaimek; 20. začetna in končna črka grške abecede; 22. boginja rojstva (rimska mitologija); 23. prisilno delo brez plačila; 24. igralne karte; 26. padavina; 27. državna vojaška lastnina; 28. delavnice za gradnjo ladij; 29. celjska tekstilna tovarna; 3t. kratica prejšnjega poimenovanja upravne enote; 31. svojilni zaimek; 32. posebno glagolsko »obli- ko«; 33. industrijski kraj v Sloveniji; 34. kratica utežne mere — brez zadnje črke; 35. kratica z« slično; 36. časovni prislov; 37. papeževo službe- no pokrivalo; 39. svetovanja; 41. kuhinjska po- soda; 42. opora slabovidnim; 44. Stritarjev roma« z naslovom glavne osebe; 46a. dozdevnost, ne- resničnost, umišljenost — tuj. (tudi števila v matematiki); 48. stari predel Zagreba, tudi znamka vžigalic; 50. taksna znamka; 51. mesto v Srbiji; 52. stara oblika veznika; 53. afriška reka; 54. mesto v južnih Tirclih; 56. delo v srbo- hrvaščini; 57. nekatere; 58. oblika osebnega za- imka; 59. vrsta papige; 61. velika indijska stru- penjača; 62. mesto ob istrski obali; 65. prekajeno svinjsko bedro — brez strešice; 66. kraj pri Gorici, kjer je bila še pred prvo svetovno vojno znana čevljarska zadruga; 69. ime iz naslova Nexbjevega romana »Sirota . . .«. ki sme f» tudi v Celju videli v filmu; 71. zakonski »junak«; 72a. deli vozov; 74. posode za krmljenje do- mačih živali; 75. okrajšano moško imft; 76. štev- nik; 77. raj brez konca; 78. zvezki v enem letu izdajane revije; 79. pokrajina v Zadnji Indiji; 88. bog pastirjev starih Slovanov; 81. še nekaj manjka, pa bo nor; 82. posode; 84. poljsko orodje; 87. komadič bombaža; 88. kraj v Poljaa- ski dolini (Ivana Tavčarja poslednji dom); 89. kraj pri Podčetrtku; 90. možic (igrača; tudi obickca: hlače s telovnikom); 91. cunje; 92. reve«, sirote«, neznaten; 93. vinski kamen — stara označba; 94. kratici za bivšo razredno organiza-^ eijo; 95. onomato - poetičen poziv za »Tiho!«; 96. pohištveni kos; 97. nastane pri tehtanju, pre- takanja in podobnem; 98. hudobna; 100. kožnho- vinesie ovratnice; 102. nočno zabavišče brez vhoda; H4. pol črke; 106. ^odredni vez«ik. Levo ali desno PODČRTAJTE USTREZAJOČO BESEDO Kaj delajo odrasli napačno? »Kaj delajo odrasli napačno?« «e je glasilo anketno vprašanje, ki so ga na- stavili nepričakovano dijakom nižje gimnazij.e v I.aškem. Dijaki so odgo- vorili na postavljeno \'prašanje ano- nimno; navedli so samo starost S to anketo so hoteli v Laškem: 1. sistematično analizirati negati-me vzgojne vplive odraslih na šols;ko mlsr- dino; 2. pridobiti konkretni mladinsko-p35- hološki študijski material za učiteljski zbor; 3. posredovati rezultate ankete Dru- štvu prijateljev mladine in staršem na decembrskem roditeljskem sestanku. In končno 4. vplivati z vsem navedenim relativ- no na izboljšanje učno-vzgojnih rezul- tatov. V uvodu bi omenUi še to, da se vsi- ljuje morda komu ob tej anketi po- mislek, kako naj predpubertetnik pra- vilno razsoja o dejanjih odraslih. Ta pomislek je načelno vzeto povsem od- več. O tem nas ne prepričujejo samo splošno priznani znanstveni izsledki mladinske psihologije, temveč predvsem anketno gradivo samo. Otrok je namreč i v psihološkem pogledu v tem obdobju najmanj na tako imenovani stopnji kri- tičnega — mislečega realista. Ker je njihovo mišljenje še predvsem kon- kretno, odgovarjajo na postavljeno vprašanje v pretežni meri s stvarnimi primeri, zato vsak dvom o pravilnosti njihovih sodb avtomatično odpade. Le v manjšini že poizkušajo izvajati iz na- kazanih primerov posplošit ve. kar je pa že znak abstraktnega mišljenja, ki se povsem razvije šele v puberteti. Vseh napak, ki jih očitajo otroci od- raslim, razumljivo ne moremo na tean mestu obravnavati, zato se bomo ome- jiii z dijaškimi citati le na glavne na- pake. Nekateri odgovori so tako zrelo dognani, da nehote podvom!mo t to, da jih je napisal dijak nižje gimnazije. Na prvem mestu navaja večina dija- kov pajjančevanje kot najbolj razširjeno in najhujšo napako odraslih. S tem v zvezi izjavljajo: Pri odraslih je največja napaka, da pijančujejo. Zapravijo ves zaslužek. Zaradi pijančevanja je mnogo ljudi nesrečnih. Največ je podvrženih pijančevanju. Dnižine pijancev pa trpijo pomanj- kanje. Otroci takih staršev so večkrat lačni kot siti. Oče zapravlja denar po gostilnah, doma so pa otroci lačni in na pol nagi. Ko pride domov, mvi da žena na mizo večerjo alt kosilo, pa mu to ne \igaia in začne metati krožnike po tleh in pretepati vse vprek. Koliko boljše bi bilo. da ne bi šel mož v gostilno in bi dal denar ženi, ki bi z veseljem kuhala in otroci bi bili srečni. Zelo ostro opredeljujejo tudi seksu- alna vprašanja. Odrasli ne delajo prav, ko se po- ročene ženske zabavajo z drugim možem. Mož. ki ima družino, hodi še k drugi ženski in tako onesreči celo družino. Nevarno je, če vidijo otroci, kako odrasli spolno občujejo. Tak primer škoduje mladini in se širi od ust do ust kot velika tajnost. Na to in še druge napake bi morali starejši bolj paziti, da ne bi umazali otrokove du- ševnosti. Spl-ošmo neprimerno vedeaiie odirasllh Zelo napačno je, da se odrasli zmerjajo z grdimi, priirnki. Tudi ženske imajo velilce napake. Se s strankami kregajo in psujejo. Mi otroci to slišimo in se potem še mi začnemo prepirati in izgovarjamo pri tem tiste psovke, ki smo jih sli- šali od odrasHh. Včasih se zgodi, da se odrasli ljudje pogovarjajo pred nami o stvareh, ki še niso za nas. Otroci si to zaix>mnijo in govorijo o tem. Družinski prepiri Na nekaterih domovih se oče in- mati spreta vpričo otrok. Večkrat pride tudi do pretepov med ženo in možem. Doma je najlepše, če je mir, ne pa da se kregajo. Naša soseda se vedno kregata. Skle- nila sta, da se bosta ločila. Hčerka pa se vedno joče in pravi, da ne bo imela več ne očeta ne matere. NepiravMina družinska vzgoja Ne zdi se mi prav, da starši pre- tepajo otroka za vsako najmanjšo ne- zgodo. Ne zdi se mi pametno, da strašijo otroke, če kaj narobe naredijo, da bodo prišli v pekel. Ne zdi se mi prav. da starši ne dajo otrokom dovolj časa za učenje. Spolna, vzgoija Najgrše pa je to, da 14-letnemu de- kletu ali fantu vse zakrivajo. Starejši imajo tudi to napako, da posebno dekletom ne povedo tistega, kar je res potrebno, ix>tem jim i>a mora to povedati k;jk tuj človek. Pri starejših je napačno to, da pravijo otrokom, da jih je prinesla štorklja ali da ga je voda prinesla, potem pa dvomijo o tem, kaj je res- nica. Op(r»vljanJe Grda napaka pri odraslih je to, da zelo radi opravljajo. Tudi klepečejo radi, predvsem ženske. Neka ženska hodi k nam pa pravi, da mora takoj oditi. Potem pa začne opravljati in ostane tudi po tri ure, doma jo pa čaka delo. Sosedovi vedno obrekujejo druge, sami na sebi pa nič ne vidijo. Goljufanje — kraja Zelo napačno delajo tisti ljudje, ki goljufajo. To se rado zgodi pri trgov- cih. Meni ni všeč, da v trgovinah goljur fajo in zaračunajo kakšno reč draže kot je v resnici. Velika napaka odraslih je, če otrok kaj ukrade pa ga starši še k temu Tzpodbujajo: »Le prinesi še kaj!« Prednost v trgovini Odrasli, čeprav pridejo pozneje, so prej postrežem. Otrok pa, ki ima doma nalogo, pa čaka in čaka. V trgovini čakamo otroci, ker ma- tere nirnajo časa. Odrasle ženske nas potiskajo nazaj in pravijo, da imamo dovolj časa. Matere nas potem doma kaznujejo, misleč, da smo se potepali. Čakamo na vstopnice za kino, od- rasli pa gredo kar naprej. Mi tega ne dovolimo. Veliko raje bi videli, če bi nas prosili, da bi jim mi kupili vstop- nice ali Pa da bi jih pustili naprej. Navajajo pa še celo vrsto drugih napak, kot n. pr.: siljenje v določeni poklic, da odrasli ne odzdravi j a jo otro- kom, da jih silijo v cerkev, da se ženske preveč šminkajo, delomrznost, dvo- ličnost, surovost, laž, izkoriščanje otrok itd. Otroci so vsekakor odkrito povedali svoje mnenje o odraslih in s tem ne- sporno izpričali svojo kritičnost, ki je ena osnovnih elementov inteligentnosti sti. Komentar si lahko prihranimo in za- ključimo: takšni smo! Vzgajajmo se, da bomo lahko vzgajali mladino, kajti vzgoja nikoli ne preneha, ker je ne- prestana borba za boljšega, srečnejšega človeka, čeprav se pri tem še tako jasno zavedamo, da je absolutna mo- ralnost še mnogo dalje kot absolutna f—nioa. Ali je to vzgoja? o pravilni vzgoji otrok je bilo že veliko besed izgovorjenih. Najdejo pa se še starši, katerim družba zaradi nji- hovega odnosa do tega vprašanja ne bi smela zaupati otrok. Dogodek, ki se je dne 1. januarja t. 1. zgodil na postaji Celje, nam to potrjuje. Tega dne je prišla na kolodvor Celje Turnsek Cecilija iz Liboj 18 s svojim 12 letnim sinom Edvardom Mati je bila tako vinjena, da se je of>otekala in jo je sin držal da ni omahnila na tla. Sin jo je spravil v vagon vlaka, ki pelje v Savinjsko dolino. Ko jo je spravil na drugo ali tretjo stopnico, se je mati ozrla nazaj (verjetno se je spomnila na kolodvorsko restavracijo, kjer bi se dalo dobiti še kaj za piti) ter se začela obotavljati, vendar jo je sin spravil v vagon in ji rekel: Mama, kar pojdite v vagon, kjer boste lahko sedeli. Na to prigovarjanje je sinu za- brusila najbolj mastno in vulgamo psovko. Jasno je, da je bilo sina aram take matere. Na i>ostaji Petrovče jo je sin zopet spravil do vrat vagona. Nato jo je spet prijel, ter jo vodil, verjetno do doma. MisJtm, da je vsak komentar odTCČ. Vendar se mi vsiljuje miseL, kaka vzgoja mora biti šele doma. Ce se je ta mati vedla tako proti svojemu sinu v javnosti, kaj šele doma, ko nihče ne vidL Njen sin mi je povedal, da hodi v I. razred gimnazije. In sadovi take vzgoje? VSI SO ZADOVOLJNI ODDALI SO SVINJSKE KOŽE KOTEKSU CELJE-TEHARSKA 25 POHITITE Z ODDAJO TUDI VI Popis živine v okraju Celje Okrajni ljudski odbor Celje je na seji obeh zborov, dne 24. decembra sprejel Odlok o popisu živine, perut- nine in čebelnih panjev na območju otkraja Celje. Razen živine, perutnine in čebelnih panjev bomo popisali tudi površine zemljišč in člane gosE>odinj- stev. Popis bo trajal od 16. do 20. janu- arja 1955 in sicer po stanju dne 15. ja- nuarja 1955. leta. S tem popisom bomo zajeli: 1. Vsa splošna družbena, zadriožna in zasebna kmetijska gospodarstva ne glede na to, ali imajo v času popisa živino, perutnino in čebelne panje ali ne; 2. državne, zadružne in družbene ustanove, podjetja in organizacije, ki niso organizirane kot kmetijski paroiz- vajalci, pa imajo živino, perutnino in Čebelne panje; 3. vsa gospodinjstva nekmetoralcer, ki imajo živino, perutnino in čebelne panja Po podatkili Urada za statistiko in evidenco pri okraju Celje bo letošnji popis zajel preko 25.000 kmečkih gcv- spodarster in nekmečkih gospodinj- stev. Prti pripravah in izvedbi tega popisa bo poleg oikrajne popisne komisije so- delovalo tudi 41 občinskih komisij z 250 člani in z okrog 220 popisovalci. Letošnji popis bo dal našim kmetij- skim strokovnjakom in organom dr- žavne uprave vrsto važnih podatkov o razvoju naše živinoreje. Posebno važen je popis zato, ker bo opravljen v času, ko se v našem okraju formirajo nove politično-gospodarske enote — komune, ki bodo na podlagi teh podatkov lahko izdelale načrte za nadaljnji razvoj in napredek živino- reje. CELJSKI TEDNIK, T. januarja IfSi Ster. 1 — itran 5 Podpolkovnik in narodni heroj OžboU Jože na novi službeni dolžnosti v Celju Čeprav nekoliko kasno je naš sode- lavec ob Dnevu JLA imel krajši raz- govor z novim komandantom celjske garnizije, narodnim herojem podpol- kovnikom Ožboltom Jožetom. Prav je, da se naša javnost sp>ozna z najvišjo vojaško osebnostjo v celjskem okraju. Narodni heroj EKxlpolkovnik Jože Ož- balt je bil rojen v Osiilnici pri Kočevju. V partizane je stopil v začetku leta 1942. Najprej je bil v Kočevskem od- redu, ko pa je bUa ustanovljena Ser- cerjeva brigada, je v njej postal ko- mandant bataljona vse do razpada Ita- lije. Pozneje je bil komandant bata- ljona v X. ali Ljubljanski brigadi Leta 1944 pa je ob ustanovitvi Levstikove brigade postal njen komandant. Vodil jo je skoraj do konca vojne, ko je bil težko ranjen in se dolgo časa zdravil po raznih bolnicah. Po osvoboditvi je služboval v raznih enotah JLA, dokler ni bil poklican v visoko vojaško šolo v Beograd. Za izredne zasluge v narodnoosvo- bodilnem boju je bil odlikovan z naj- višjim vojaškim odlikovanjem z Re- dom narodnega heroja. Po končanih študijah na visoki šoli je bil poslan na novo dolžnost v Celje, kjer je prevzel mesto komandanta gar- nizije. Bivši komandant celjske garni- zije podpolkovnik Jerič Vid je odšel na visoko vojaško šolo. Na vprašanje Čisto privatneg* ena- čaja, kako mu je v Celju všeč, je dejal, da je z novim službenim mestom tudi osebno čisto zadovoljen in da ga veseldi, da je prišel v Celje. Podpolkovnik Ožbolt Jože je med pri- padniki celjskih enot priljubljen, strog in dosleden komandant. Želimo mu v njegovem delu mnogo uspehov in smo prepričani, da bo kot junak v krvavih dneh borbe z vehkLm uspehom vodil tudi mirnodobsko delo v armadi v ko- rist zastave celjske garnizije in svojega lastnega razvoja. Njegovi dosedanji uspehi in njegova leta, star je 32 let, govorijo tej želji samo r prid. Nova m in mestni proračun za leto 19SS Po sklepu zbora volivcev v Novi vasi je odbor SZDL predložil gospodarskemu svetu Celje obširnejšo spomenico z na- menom, da svet prouči in odobri vsa dela, ki so nujno potrebna, da se to najbolj zanemarjeno predmestje Celja že vendar enkrat uredi. Res je. da je v povojni dobi Nova vas dobila vodovod in kanalizacijo, neko- liko boljšo javno razsvetljavo, zato pa bo ceste ostale v skrajno slabem stanju. Medtem ko so po slabem vremenu ceste v mestu že zdavnaj suhe, prihajajo pre- bivalci Nove vasi v mesto z blatnimi čevlji, kot da bi prišli iz oddaljene hribovske vasi. čeprav je to naselje od središča mesta oddaljeno le dobrih de- set minut. Zato bi prebivalci Nove vasi upravi- čeno želeli, da se v proračvm mestne občine za leto 1955 vstavijo potrebne vsote Za izboljšanje komunikacij v tem kraju. Potrebno je urediti tudi dohodno cesto, ki vodi iz Dobrove in Nove vasi v mesto, in sicer Drapšinovo in Vrun- čevo cesto. Prebivalci Drapšinove ceste bi želeli, da se odstrani tesen, ki je resna ovira prometu. Treba bi bilo po- dreti le kakih 10€ metrov plota in cesto razširiti za dva metra, pa bi bila za- deva v korist vseh zadovoljivo rešena. Upamo, da se bodo te upravičene in res skrajno potrebne zahteve prebival- cev tega predmestja že vendar enkrat upoštevale. Člani SZDL Nove rasi. JOHN EJUBI MARY (Db premieri Mestnem oledališču 22. dlecembra 1QS4) Amerika je najbrž izredno dobro re- ■onančno tlo za dramatsko umetnost. Kolikor mi je usojeno poznati, res ni nič kaj posebnega, pa se vendar uvelja- vi pri občinstvu, istočasno pa nastopi svojo pot po svetu in tudi po svetu se ji pirijazno nasmihajo gostoljubna vrata gledališč, četudi vsebuje včasih za stari »vet celo žaljiva namigovanja. Človeku je res kar hudo, ko vidi, kako se našim dramatikom s težavo pocedi iz peresa nekaj humorja, kako je malo smisla za to, da bi našega človeka pogledali s komične strani. Normalen človek ima namreč po smehu fiziološko potrebo, kaj bi onegavili! In tako smo pač pri- siljeni gledati te amerikanske stvarce, ki se sem in tja v njih vendarle zablešči duhovita domislica, dobro zabel j en do- vtip in mUo ošiljena, ne preveč v strup namočena strelica, naperjena na kako pretiranost v ameiriški družbi. Gledamo, se posmihamo in odhajamo iz gledališča zadovoljni: doživeli smo svet nam do- kaj tujega humorja, se premaknili za nekaj čaša v popolnoma drugačne raz- mere. Mislimo si pa: Ce ni že res, je pa vsaj dobro izmišljeno. In nič težko, nič zahtevno. Lahka stvar. Takale trmasta Mary Mc Kinley, ki jo je igrala Marjana Krošlova, se najde tudi tostran Atlantika. Mary je tudi zvesta, ima pa seveda nekaj potez, ki kažejo, da zakonski jarem z njo ne bo ravno lahak. Je seveda živo nasprotje lahke Lily Herbich, ki jo je dala Marija Goršičeva. To nasprotje za Evropce ni ravno spodbudno, toda kaj hočemo, pred nami je amerikanska komedija, ki ne »druka« za nas in si nemilo izix)sodi evropske marketenderice, ki so svoj erotični drobiž zamenjavale za vojaško mUo in čokolado. Obe ženski sta bili posrečeno predstavljeni, Lily seveda z večjim smislom za karaktemo igro in za komične efekte. Goršičeva je doslej še v vseh komedijah pokazala to dra- goceno lastnost, ki se hrani s pristno igralsko fantazijo. Pri Krošlovi imam občutek, da včasih ne vzdrži ravno- težja med notranjo napetostjo in zu- nanjim izrazom, njena igra je zato pre- malo sproščena. Ko se bo pri njej ta stvar uravnala, bo še uporabnejša, imietniško pa močnejša. Ameriški vojak, ki ga predstavljajo kar štirje možje, je seveda najbrž tudi narejen po resnici in deloma tudi po pravicL To je danes modni miles glo- riosus, pač le bleda senca nekdanjega, a zdi se nam, da hoče v časti in slavi ostati in si pridobiti ugled po svetu. Kaj vse John ne tvega za Freda! Kak- šna prefrigana glorifikacija vojaškega pobratimstva, tovarištva in prijatelj- stva! In vse pravzaprav za prazen nič, niti za Lily, ki jo za kazen komedio- graf obesi Victorju, Victorju, ki ni kaj prida tovariš, ki je zoprn in bi najraje drugim jamo kopal Freda igra Jeršin, vsekakor izredno simpatično; spričo skromnih komičnih sredstev, ki mu jih tekst nudi, je nedvomno najbolje rešil svojo vlogo. Kar je govoril, je dobro plasiral, še boljši pa je bil v nemi igri, kjer je razkril lepo sposobnost, posta- viti vse na pravo mesto in o pravem času. Rekel bi, da je najbolje od vseh živel na odru s tistim obrazom, ki ga je črtal avtor. Manj je ugajal Krošlov John. Ne da bi se mi bila zdela vloga napačno načeta, se mi vendarle zdi, da ni do kraja izčrpal komičnih sesta- vin Johnovega značaja in komičnih si- tuacij. Njegova mimika se je nagnila malce preveč v tragikomičnost, kar pa menda avtor ne terja. Božič je Victorja oblikoval s posrečeno robatostjo in do- mišljavostjo, tako da bi mu »božjo ka- zen« v obliki Lily Herbichove kar pri- voščUL General Manvood, najvišja šarža, je pa lepa priložnost za hudo- mušno in dobrodušno satirične ix>padke, iz katerih izvemo za lukulsko zaprav- Ijivost amerikanske soldateske, ki ima toliko vsega preveč, da si ne beli glave, če poleg jeepa izgubi magari še cel magacin nekje v Nevadi Ta strelica nosi poleg tega tudi propagandno pismo, seveda v najprikupnejši obliki Skof je vse to prirodno, brez posebnega napre- zanja igral in dal simpatičen lik voja- škega »cabmana« v civilu. Ob vrišču, ki so ga gnali na Divjem zapadu ob spopadu Mc Carthyja z vojnim mini- strstvom, se protekcionaštvu general^ Marwooda, ki ga mobilizira v svoji sve- ti jezi Mary, toliko bolj od srca muza- mo. Comedia humana, večno nova, če- prav tisočletja stara! Ameriški vojščak, branilec »svobod- nega sveta«, ni torej docela razkrit, drobovje mu pa komedija vendarle ne- koliko »presvetli«. Toda treba je malo pomisliti Nato pa menda avtor ni ra- čunal. Oba seniorja, senator James Mc Kin- ley in Phyllis Mc Kinley lepo izpopol- njujeta vedro ozračje te ameriške idi- like. Dolinarjeva igra mi sicer ni šla v račun, zdela se mi je nekam toga, krva- vo resna, prehud kontrast celotnemu občutju lahkožive komedije, ki nas hoče očarati prav s svojim razkošnim, po- vršnim optimizmom. Cemetovi igra ne daje kakih posebnih možnosti, vsaj lahko dosegljivih ne. Pomagati si mora pač sama brez pisatelja, kako igrati takole senatorsko mater familias. Brez dvoma ji pri tem manjka tiste razve- zanosti, notranje in zunanje, ki je pogoj dobre salonske igre in konverzacije. Sicer pa je treba to ix)manjkljivost ugo- toviti skoraj za vse slovensko igralstvo in bi opomba lahko odpadla. Bolje bi bilo poseči po Lukianovi modrosti: »Kdor je vajen sira in mleka, ima vsa- ko belo stvar za lepo!c H koncu naj omenim še obe šarži: Vlado Novak je prijetno odigral Oscar- ja, Franc Mimik pa Georgea Beech- \vooda. Norman-Krasna je bU. pri celjski pu- bliki torej že drugič ljubeznivo sprejet Premierska publika mu je aplavdirala to pot celo bolj kakor i>ri Dragi Ruth. Trden režijski prijem Dina Radojeviča je treba gotovo šteti med glavne nosilce usp>eha pete premiere v našem gleda- lišču. So se sicer pri premieri čutile pomanjkljivosti, posebno glede tempa v nekam dolgi in ne posebno spretno pisani ekspoziciji, vendar je uspeh ne- dvomen. Mnogo je prispevala tudi okus- na, živa in slikovita scena arh. Svete Jovanoviča. T. O. TRETJA PREMIERA LJUDSKEGA ODRA V CELJU VOZ B Iv PECIJA P. PETROVIČ VAŠKA ŠALA V TREH DEJANJIH Veseloigre in šale dosegajo svoje namene, če razpoloženjsko, zlasti pa čustveno sproste gledalca. Sredstva, 3 katerimi avtor veseloigre in režiser to dosegata, so različna (maska, govor, najpogosteje pa so to naključja), vendar niso za vse gledalce enako učinkovita. Vedro rzpoloženje ob primerni situaciji na odru v dobri veseloigri vedno bolj osvaja gledalce, jih s pozornostjo vklju- čuje v doživljanje, jih ne zapKDsluje s kritičnimi pomisleki o verjetnosti in resničnosti situacij na odru. o njihovih vzrokih, motivih in podobnem. Veselo- igra nas približuje zabavi čeprav ima tudi svoj kulturni pomen v prikazo- vanju sončnih strani življenja, ki ne zahtevajo globlje misli, temveč kličejo le po našem vedrem sogla§ju. Vse te učinke veseloigre najdemo t odrski šali »Vozel« še stopnjevane. Naj- več tako vedro delujočih situacij po- vzroča v igri Bojka (Mira Tavčar). Njena naivnost in nedostopnost kri- tični misli je res da nadpovprečna, želja po moškem objemu mimogrede uresni- čena, ne da bi odstopala od splošnih moralnih običajev. V oblačilih in maski je zelo ustrezala zahtevam vloge, naj- bolj pa v svojem govoru, saj je lepo izražal še nekaj naivnosti neizkušenega dekleta, ki pa že želi pripetljajev z moškimi za uresničenje prvih sanj lju- bezni Notranje misli ne E>ozna. saj ji vsak domislek najde neposrednega iz- raza v govoru. Periša Vujič (Jože Za- goričnik) je nastopal v prvih prizorih mnogo bolje kot ob zaključku igre. Kot sposoben osvajalec poročene Ranke in uživalec mladosti njene sestre Bojke se je ob obeh dobro znašel. Veder in vztrajen v družbi obeh je včasih opu- ščal mimiko, ki bi govorila o njegovi prebrisani notranjosti — Stevan Jehč (Stane Vengust) je bil za svoja mlada leta v prvih prizorih preveč miren, če- prav zelo prepričljiv v svojih iskrenih odnosih do žene. Kot tip tudi on ni bil dovolj dosledno izoblikovan. Med njima in tastom Mitrom Peričem (ToneZorko) ter taščo Marto Peric (Angela Sadar- jeva) je v izdelanosti likov velika raz- lika. Odlična maska, dosledna drža, skladnost kretenj in izraz oči Mitra Perica osvajajo in zaposlujejo pozor- nost in čustva simpatije pri gledalcih. Mitra Peric je star mož, izkušen kmet in oče, a je v vlogi Toneta Zorka tako poln pristnih značilnosti hrvaškega očanca, da prav radi in lahko-zaživimo z njegovo besedo. Tašča Marta Peric za njim ni prav nič zaostajala in njeni izrazi ljubezni do zeta Stevana so tako sproščeni da jd zelo razumemo. Kot nas oba Perica v trenutku osvojita, Bojka prepriča o svoji mladostni na- ivnosti, je Ranka (Tončka Kramžar) prijetna v svoji zvestobi možu. ki jo prelomi in tudi ohranja, razsodnosti in vdanosti Od vseh je najneprijetneje zavozlana, a se ob koncu še srečnejša reši vsake obdolžitve nezvestobe. Vseh izraznih možnosti vloge ni izkoristila, mnoge pa so lepo zaživele pred nami V hrvaškem originalu ima šala »Vozel« mnogo večji učinek na gledalce kot ▼ slovenskem prevodu, ki ne more isto- vetno izraziti mnogih rekel, ki so tipična v hrvaščini a jih v slovenščini s takimi čustvenimi prizvoki in pomenskimi po- udarki ne poznamo. Pomanjkljivosti prevoda sta Tone Zorko in Angela Sa- darjeva s povečano tipičnostjo drže in maske, modulacije glasu in vživetosti v popolnejši lik vloge nadomestila. Ostalim igralcem (razen Miri Tavčar- jevi) to ni uspelo. Gledalce je šala zadovoljila. Cveto Vernik je težko režijo izvršil kar dobro. Bilten Ljudskega odra k tej premieri nas seznan.ta z avtorjem Peco Petro- vičem in njegovimi deli na slovenskih odrih, z amaterskimi gledališči v brat- skih republikah ter z delavnostjo ama- terskih gledaliških družin v celjskem okraju. Na skromnih osmih straneh je za gledalce in igralce na podeželju zbranih mnogo zanimivih in vzpodbud-Jf nih prispevkov. Siv. jfi Akad. slikar Darinka Lorenčak OB MORJU Pripravite se na poledico! Kratek obisk v bolnišnici ali bežen pregled časopisov nam pokaže izredno mnogo nesreč ob priliki raznih padcev. To število se posebno poveča še v zim- skem času ob poledicah. Poledica nas mnogokrat preseneti in nas najde povsem nepripravljene. Po- sledica take brezt^rižnosti je, da se bol- nišnice polnijo, da imajo razne ambu- lante polne roke dela. da izpade mnogo delovnih dni in da izplača končno so- cialno zavarovanje velike zneske zava- rovancem na oskrbnini V interesu vsakega lastnika in uprav- nika stanovanjske hiše je, da zavaro- vanju pločnikov v primeru poledice posveti vso pozornost. Vedeti je treba, da kdor opusti 2:avarovanje, se pre- greši proti cestnim predpisom in pride pred sodnika za prekrške. Vmes pose- žejo še zavarovanci s svojimi odškod- ninskimi zahtevki, med katerimi bo tudi socialno zavarovanje, ki bo od brezbrižneža terjalo odškodnino za vse dajatve, ki jih bo na oskrbnini izpla- čalo svojim zavarovancem. Vse, kar je prav v zadnji številki našega Usta je ra- jenka Cakš Dragica preklicala »kleveto« o krojaškem mojstru Jurkovšek Jerneju v Cankarjevi ulici Vprašujemo se, ka- ko je prišlo do tega? Učenka je v šoJi jokaje izjavila, da se ne more več učiti ker jo mojster tepe in ji daje nepri- merne priimke. Dognalo se je tudi o osvo- boditvi človekoljubno in vzgojno na- logo. Vzgojitelji tega doma dobesedno nadomeščajo starše tisti predšolski in šolski mladini, ki so p>ostali žrtve zad- nje svetovne vojne ali pa ji še žiri starši iz tega ali onega vzroka ne mo- rejo nuditi pop>olne otroške vzgoje. Z^- to nenehno skrbe. da mladina tega do- ma čim manj pogreša in je deležna tako materinsko-očetovske socialistič- ne vzgoje. Poleg igre in dela, petja in vsako- vrstnega razvedrila ustvarja ta dom vedno nova presenečenja mladini, ki raste in se razvija v zavedne člane naše družbe. Prisrčno proslavo Novo- letne jelke s prizori in petjem otroške- ga zbora je povzdignila že otvoritvena predstava Lutkovnega gledališča z na- stopom otrok samih, ki jo je pripravil na ix>budo upravnice, požrtvovalni vzgojitelj in učitelj, Silvo Košutnik. Tudi Društvo prijateljev mladine se je spomnilo tega doma in mu poklo- nilo lepo zbirko mladinskih knjig, ki so bile razvrščene pod čarobno okra- šeno jelko. Mladina se dobro zaveda, kdo je njen resnični prijatelj. Šola na Dobjem je dobHa radio aparat Svet za prosveto in kulturo OLO Celje je ek>dar;l osnovni šoli na Dobjem pri Planini za novoletno jelko radio aparat. Kako dragocena pridobitev je radio aparat za tako hpibovsko šolo, ve le tisti, ki je kdaj služboval v takih zapuščenih hribovskih krajih. Ker daleč naokoli ni kino podjetja, imajo učenci te šole le redkokdaj priliko, ogledati si kakšno predstavo. Ko je r Šentjurju igral neki mladinsk;' fUm, smo šli z mladino tja in nazaj peš, skupno 22 km daleč, da smo &i ga ogledali. K nam t Dobje pa ni bilo že več let i)otujočega kina. Zato smo bUi radio aparata vsi skupaj tem bolj veseli. Sedaj bomo lahko vsak teden poslušali radijske od- daje za šolsko mladino. Služil nam bo kot dragoceno učilo in pomoč pri učnem in vzgojnem delu učitgijstva ne samo med mladino, temveč tudi med ljud- stvom. Preko 270 otrok naše šole se bo odslej pridružilo poslušalcem radijskih oddaj in se tako še hitreje izobraževalo. Zato smo Svetu za prosveto in kulturo OLO Celje za darilo re« zelo hvaležni Svoboda v Konjicah, dosegla že lepe uspehe Zadnji občni zbor konjiške »Svobode«, ki je bil konec lanskega leta, je po- kazal, da je društvo, ustanovljeno pred dvemi leti na svoji pravi poti 2e sa- ma udeležba članov, izčrpno poročilo odbornikov in vodij sekcij ter plodna diskusija, v katero je posegel tudi na- vzoči član GO Zveze Svobod tov. Sve- tek Andrej, potrjuje njeno vlogo. Ljudska imiverza je v zadnji sezoni pripravila sedem različnih predavanj. Velika pridobitev za tovrstno izobra- ževanje je nabava novega projektorja, ki ga je dobila gunnazija, skupaj s po- močjo podjetij pa je bila kupljena cela kolekcija diafihnov kot važen pripo- moček za sama predavanja- Vse to bo omogočilo, da bo imiverza lahko letos nrmogo lažje izpolnjevala svoje jposlan- stvo v izobraževalnem delu. Pri tem je mnogo pomagala tudi knjižnica, ki je povečala število knjig za 145 izvodov, tako da jih ima sedaj 2072. Število iz- posojenih knjiig je bilo lani 5875, kar je preko tisoč knjig več kakor lansko leto. Podobno sliko daje tudi število 4zix>sojevalcev, ki se je y tem letu dvignilo od 3125 na 5032. Dramska sekcija je dala rned letom na oder samo tri igre, zaradi neure- jene kurjave pa je moralo odpasti tudi nekaj gostovanj. Ta nepriUka pa je le- tos že odpadla, saj je ze montirana peč in urejena naprava za dovanjanje to- plega zraka. Pač pa je za letošnjo se- zono predvideno, da bo vse zamujeno nadoknadeno. Tako so konjiški igralci pred kratkim že dali na oder »Našo kri«, v iebruarju je predviden gias- beno-literarni večer in ena komedija, v marcu in aprilu pa bodo prav tako dali vsak mesec po eno igro. Deset- letnico osvoboditve bodo praznovali x delom Vasje Ocvirka »Ko bi padli oži- veli«. Bogat program za jesenske me- sece kaže, da bosta obe sekciji s svo- jimi režijserji in igralci letošnje leto polno zaposleni Dokaj aktivni so biLi tudi šahisti kar priča cela vrsta tekmovanj, turnirjev in dvobojev, pri čemer je bilo doseženo lepo število zmag. Godba, ki šteje 34 članov, je razen sodelovanja pri raz- ličnih prireditvah in proslavah naštu- dirala samostojen koncert s štirimi na- stopi. Tudi i>evski zbor se lahko po- hvali s svojim delom, saj je menda ni bilo v Konjicah proslave ali druge pri- reditve, kjer ne bi sodeloval, razen tega pa je imel več gostovanj v sosednjih krajih. Pri tako obširnem delu, ki ga Svo- boda opravlja v tem kraju, je vsekakor treba omeniti tudi razumevanje in pra- •vHen odnos konjiških podjetij do dru- štva. Znatno podporo je društvo dobilo tudi od GO Zveze Svobod in sicer 200.000 din. Za dosežene usijehe pa je treba pohvaMi aglilnega predsednika Novaka in tajnika Struca, knjižničarko Kmetečevo in Plajhovo, dalje tov. Pe- koška, ki vzorno skrbi za ureditev odra, pa tudi režiserje in vodje sekcij. Ker bo v tem letu večina njih vo- dila društvo, smo lahko prepričani da tudi leto« uspehi ne bodo izostali L. V. NVDIMO interesentom - gradbenim podjetjem razni {gradbeni material: terazzo pesek, ■larmor plošče ter ostali armirani be- tonski material: stopnice, stopniščne obloge ter betonska okna. lateresente prosino, da se osebno ali pismeno obrnejo na nasloT: feric zdravko, mariborska cesta 1* a - celje Stev. 1 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 7. januarja 1965- Iz Celja Zapora Prešernoie ulice - neprimeren uicrepi Uredništvo »Celjskega tednika« je do- bilo več pritožb na ukrep LOMO Celje, s katerim je zaprta Pi"ešernova ulica od >>Peka« do »Zvezde« in enako Sta- netova od nove lekarne do »Volne« ter vključno Tomšičev trg, za vsa vozila. Večina dopisnikov trdi, da je ta ukrep neprimeren in da pomeni iskanje lažjega izhoda iz zagate, lu je v tem ozkem grlu nastajala. Gneča in nesreče so se dogajale večinoma zaradi nepre- vidnih mladih kolesarjev, ki so divjali po teh ulicah in ovirali pmmet. Poleg tega je ta ukrep verjetno tudi v korist promenade, katere najvidnejši zastop- niki so i>redvsem »promenadni levi«, ki imajo navado »nalašč« zagozditi celo ulico z neprekinjenimi vrstami, s po- stopanjem na vogalih itd. Odločujoči organi bi morali pretehta- ti prednost potreb delovnih ljudi v tem najbolj poslovnem delu mesta. Zlasti so prizadeti invalidi, ki po tem ukrepu sploh zlepa ne bodo več pirižli v trgov- ski del Celja. Dalje je tudi čas zlato, zato je taka zapora delovnemu človeku, ki ima opravke v teh dveh ulicah le v škodo, torej tudi v škodo skupnosti Pisci teh pripomb menijo, da bi LOMO Celje ukrep spremenil Ce ne na prej- šnje stanje, pa vsaj na zaporo ob ve- černih urah promenade, za invalide pa popolno prostost vožnje. Seveda bi morali v bodoče organi LM bolj strogo postopati s furjastimi kolesarji in zavirači prometa, kair je vsekakor bolj koristno zanje, za promet in red v mestu, kakor pa uvajanje tako drastičnih mer. Co je LOMO drugačnega mnenja, naj svoje stališče prav tako javno obraz- loži. NE MUCITE ŽIVALI V zadnji številki smo objavili pod tem naslovom članek, ki naj bi ljudi navajal k usmiljenju z živalmi. Zadnje dni pa so nekateri vozniki, ki preva- žajo premog s postaje, iznašli novo, svojevrstno metodo, ki je vse graje vredna. Prekomerno naložijo na raz- kladalni postaji na voz premog. Ker bi konji v zmernem tempu vožnje ne zmogli vzpona proti pošti, jih naženejo v dir skozi podvoz in navkreber fnroti posti. V torek zvečer je bil, kakor že večkrat prej, zopet tak primer vožnje. Konji so v diru pripeljali težko nalo- žen voz do pošte, tam pa so dzmučeni obstali in so morali dalj časa počivati, preden so lahko odpeljali težko naložen voz. Ljudje, ki so to surovost voznika opazovali, so se nad takim početjem zgražali. Ker se taki primeri voženj dogajajo zadnji čas tudi večkrat na dan, bi bilo pač na mestu, da bi pro- metna milica temu napravila konec in take suiwe voznike, ki nimajo naj- manjšega usmiljenja do ubogih živali, prijavila v kaznovanje, M. C. RESNICI NA LJUBO Medtem ko je bil članek v novoletni številki »Nihče se ne spomni« glede na- pisa »Restavracija« v tisku, je bU in- validni napis odstranjen. Članek je torej prišel po izvršenem dejstvu — svojega dobrega namena zato ni iz- gubil. LJUBI »DEDEK MRAZ« KaPKioirkoli si nam ljub in drag, bi vendaiie radi, da bi prišel brez škode. Se čudiš, kaj? Le poglej, kaj si naredil na pravkar popravljeni steni Narodne banke — tri velike Iviknje in na na- sprotni tudi šele komaj popravljeni ste- ni — dve luknji Prav nič nisi pomislil, da so te nepotrebne luknje neizbežen začetek še večje škode. Žice z žarni- cami bi bil z majhno iznajdljivostjo brez škode lahko obesil na že vzidane kavlje za cestno razsvetljavo. Slišim, da ugovarjaš, češ, da tega nisi naredil ti. Že verjamem: zato pa povej tistim, ki so to zakrivili, da ne bodo ponovili kaj takega, storjeno pa popravil smo- trno. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 21. 12. 1954 do 4. 1. 1955 je bilo rojenih 42 dečkov in 29 deklic. Poročili so se: Mihael Koprive, varilec in Stanislava Sinko, delavka, oba iz Celja; Vinko Teržan, rudar iz Zabnkovce in Marija Škoberne, tkalka iz Celja; Alojz Cvetrežnik, delavec in Terezija Skale, delavka, oba iz Celja; Anton Bombač, šofer iz Planine in Veronika Gorišek, učiteljica iz Ptuj- ske gore; Pankracij Zupane, električar iz Ve- lenja in Frančiška Felicijan, telefonistka iz Št. Brica; Anton Križan, mizarski pomočnik iz Sakušaka in Štefanija Govedič, delavka iz Celja. Umrli so: Terezija Kramžar, gospodinja iz Dobrove, stara 55 let; Alojzij Guzej, rudar iz Celja, star 36 let; Zdravko Grešnik, otrok iz Polzele; Ma- rija Pfeifer, delavka iz Nizke, stara 52 let; Ivan Brilej, posestnik iz Presečnega, star 50 let; Franc .[nvan, delavec iz Sv. Petra (Breze), star 55 let; Jernej Kline, upokojenec iz Petrovč, star 77 let; Margareta Arnšek, poljedelka iz Stu- denca, stara 55 let. KOT IZGLEDA, SI BODO KINO- OBISKOVALCI V CELJU MORALI V BODOČE NABAVITI ŽEPNE BATERIJE V kinu »Union« in »Dom« nimajo za primer prekinitve električnega toka niti izhodnih luči, ki bi morale biti vezane na akumulatorje (baterije), niti kake petrolejke, ki bi jo za silo po- stavili v dvorano. Tako je bil v torek, dne 4. t. m. v kinu »Union« dvakrat po 15 minut prekinjen tok. Istočasno so ugasnile tudi lučke nad vrati, ki bi mo- rale biti vezane na baterijo. Čudno, saj smisel teh luči je prav v tem. da bi morale kazati izhod. Tako je v nabito polni dvorani nastala obupna tema in med obiskovalci je bilo dovolj upravi- čenega negodovanja. Uprava kino podjetij bi v bodoče že morala Tx>skrbeti vsaj za eno zasilno luč v primeru prekinitve električnega toka, ker v nasprotnem primeru si bomo kino obiskovalci pač morali po- sebej za kino predstave nabaviti žepne svetilke. PRAV LICNE PTICJE KRMILNICE so na več mestih postavOi v mestnem parku. KrmilnJce pa so prazne. Spom- nimo se v zimskih dneh naših krilatih pevcev in jim večkrat nasujmo hrane, saj se bodo spomladi in poleti izdcazali hvaležne. POT NA LAVO Pot na Lavo je dobila nov izgled. Nasipali so jo z gramozom in posuli z belim peskom. Po daljšem času so bili deležni urejene poti tudi prebivalci te- ga naselja in so to pozornost z odobra- vanjem sprejeli. Z nasipom je zaprta tudi pot nesnagi, ki se že mesece izliva prek poti na bližnji travnik in sedaj je nastal tam pravi ledenik, ki ogroža pasante pri prehodu tega dela poti. V novoletni številki Savinjskega vestnika smo čitali, da so si zastopniki »Tribu- ne« osebno ogledali to stvar in izrazili upanje, da bodo merodajni to nesnago odpravili. To se žal do danes ni zgodilo in sedaj se Pri beli poti še bolj odraža. Ne vemo. kaj je temu povod, da se ta nesnaga ne da odpraviti. Zato se ponovno obračamo na »Tribimo«, da ne neha s protesti, dokler ta nesnaga ne bo odpravljena. DR. UMNIK IVO — 50-LETNIK Dne 6. januarja 19'55 se je dr. Umnik Ivo, višji pravni referent OLO Celje, srečal z Abrahamom. K temu dogodku mu čestitamo in želimo še mnc-go uspe- hov v službi in v njegovem zasebnem življenju. DVE SMRTNI NESRECI Cahuk Koloman, zaposlen pri !KZ v Višnji vasi, je vozil na vprežnem vozu (platonarju) les. V Šmarjeti pri Celju je voznik na do sedaj nepojasnjen način padel z voza na cestišče pod kolesa vprežnega vozila. Voz je peljal preko njega, Cahuk je dobil težke notranje poškodbe, ki jim je na mestu podlegel. • Na Ljubnem v Savinjski dolini je v nedeljo postal žrtev prometne nesreče 61-letni gostilničar Slemenšek Franc. Vinjeni kolesar Presečnik Ivan se je z veliko naglico pripeljal po trgu, zadel v Slemenška in ga podrl na tla. Sle- rnenšek je dobil težke notranje po- škodbe, ki jim je v celjski bolnišnici pkjdlegel Mastnak Anton iz Dobrave je padel po stopnicah v klet in si pri tem zlomil ključnico v desni rami * Golavšek Francu, delavaa v rudniku Zabukovca. je oirkularka poškodovala roko v Mpestju. Železniški kurjač. Navodnik Stanko iz Celja, je v Velenju padel iz železni- škega voza. Pri padcu si je zlomil nogo. * Triletni sin delavke. Zupančič Hinko iz Ojstiške vasi. občma Tabor, je padel 5 kozolca in dobil poškodbe na glavi Gorenšek Pavel iz Zbelovske gore pri Ločah je ponoči padel s kolesa in ob- ležal ne2iavesten na cesti. Tam so ga našli neki fantje in ga spravili k ne- kemu kmetu v hlev. Gorenšek je pri padcu utrpel težek pretes možganov, ima tudi zlomljeno roko in nogo. Kljub težkim poškodbam se za njega niso dovolj zmenili in so ga šele po treh dneh celjski reševalci iz hleva pripe- ljali v bolnišnico. Koga za tako malo- marnost zadene krivda, bo dognala preiskava. Upokojenka, Kronovšek Marija iz Lokovice pri Šoštanju si je pri padcu zlomila levo nogo. Borštner Ivan si je pri delu v Cin- karni poškodoval roko, * Lisec Mihaela iz Požanske vasi pri Ločah so napadli fantje. DobU je pet vbodljajev z nožem. * Kugler Ivan iz Celja si je pri padcu poškodoval glavo. « Verglez Albin iz Košnice si je pri vožnji z motorjem poškodoval no^o. « Muhovec Ludvik iz Preserja pri B"i- slovčah, si je pri padcu poškodoval nogo. « Vse ponesrečence so reševalci s;) - vili v celj.3.ko bcdnišnico. Ob^ni zbor Zveze borcev v Žalcu V nedeljo so se zbrali) člani vaškii, odborov Zveze borcev iz občine Žalec. Poročilo je podal predsednik, ki je pod- črtal uspehe v minulem letu predvsem v organizacijski utrditvi odbora. Uspešno so sodelovali v pripravah za Ostrožno. Prav tako so posvetili več pozornosti partizanskim otrokom, ki so bili vsi obdarjeni za 29. november, podeljene so bile štip>endije otrokom partizanskih borcev, katerih očetje so padli oziroma otrokom brez staršev. Delegati so ugotovili, da je vehko število aktivnih sodelavcev iz narodno- osvobodilne borbe, ki še niso vključeni v organizacijo, zato so sklenili, da jih vključijo v Zvezo borcev. Zastopnik Okrajnega odbora ZB je predlagal, naj bi bodoči odbor skrbel predvsem za vzgojo partizanskih otrok ter pomagali vdovam in borcem iz NOB. * Kakor po drugih šolah, tako so tudi v Žalcu priredili za novoletno jelko po- gostitev otrok na nižji gimnaziji s po- močjo Društva prijateljev mladine ter s prispevki nekaterih podjetij. Ob tej priliki je bila tudi skromna obdaritev. IZ BRASLOVC OBCNI zbor zveze borcev v braslovcah dne 2. januarja t 1. je pokazal vse od- lične lastnosti smotrnega dela naše bor- bene organizat^ije. 95% organiziranih članov in članic je z napetostjo poslu- .šalo predsedniško in tajniško poročilo, ki kažeta bogate sadove vztrajnega in požrtvovalnega dela. Po dobro premiš- ljenem delovnem načrtu so skušali za- jeti v organizacijo vse bivše borce in aktiviste v NOB. Organizacija je po- svetila posebno skrb partizanskim si- rotam. Ugotovljenih je bilo 38 otrok padlih partizanov, katerih je največ iz Dobrovelj in Podvrha. Njim in njihovim družinam je bila .socialna pomoč najbolj potrebna, okoli dvajsetim izmed teh je bila posvečena posebna pozornost, ostali pa so že de- loma samostojni kmetje, obrtni pomoč- niki ali pa študirajo ob dijaških pod- porah. Ob Dnevu republike je bilo z obleko in obutvijo obdarjenih nad 30 otrok. Njim in materam pa so borcri priredili družabni večer. Z zbiralno ak- cijo bodo omogočili najoddaljenejšim učencem, da bodo prejemali v žolsfci kuhinji toplo kosilo. Na prošnjo ZB so nekateri lastniki med vojno poškodo- vanih hiš dobili les iz državnih gozdov za obnovo.- Povšetova hiša je bila po- pravljena s pomočjo Okr. odbora ZB. Višek delovnega uspeha pa je v grad- nji Partizanske ceste Braslovče—^Do- brovi je—Nazarje. Doslej je v surovem stanju dograjene že okoli 3 km. Tudi razprava o poročilih je poka- zala veliko navdušenje in zrelost' član- stva. Zahtevali so, naj se zaradi imo- bilizacije kreditov ustavljeno delo na Partizanski cesti nadaljuje s x>i^'osto- voljnim delom. S i>onosom so pokazali na velik napredek Kmetijske zadruge in državnega posestva Zovnek, čigar vzoren delovni kolektiv pomaga pri vseh akcijah kjer se pokaže potreba njegove pomoči. ŽALEC BREZ KRUHA Dne 25. decembra v Žalcu nisi mogel dobiti kruha. Zjutraj ob 7. ux-i. ko vsak dan odpro pekarne, so bile te zaprte. Uro pozneje je bil kruh razprodan. Na vprašanje, kako to, da kruha m, smo dobili odgovor, in to celo v krajevni pekami: »Danes nismo pekli, ker je praznik, včerajšnji kruh je pa razpro- dan.« Le nekaj suhih žemelj je bilo na razpolago. Ne gre z.a to, da imajo nekateri Žalčani ta dan doma potic in boljšega kruha. V to se ne vmešavamo. Toda zakaj bi drugi, ki so vsak dan navezani na pekarno, morali ostati brez kruha? Ce misli pek, da bo ta dan manj pro- dal naj bi manj spekel, pa bi bilo v redu. Torej, delovni človek naj ostane dva dni, v soboto in nedeljo, brez kruha, zato ker imajo »drugi« x>otice?! Prizadeti. IZ LAŠKEGA SVOJEVRSTEN NACIN RAZDELJE- VANJA DOBIČKOV V laški tekstilni tovarni »Volna« so delili v decembru 1954 vsem delavcem in usltižbencem dobiček. Do tu bi bUo vse v redu. Čudno pa je to. da so vsem delavkam, ki so bile na bolniškem do- pustu zaradi nosečnosti, odbili procen- tualno večje zneske po številu dni. Prizadete so bile tudi take žene. ki so v službi že nad 10 let, sicer pa niso nikoli bolehale razen v primeru, ko so postale mateie-porodnice. Tako je n. pr. tudi delavka Z. Z. do- bila izplačan dobiček v decembru 1954 samo v znesku 1900 din. Samo zaradi svoje nosečnosti je torej izgubila kar 7300 din, ker bi sicer normalno prejela v celoti 9200 din dobička. Takih nesrečnih mater pa je poleg navedene v podjetju še osem. Ne razu- memo, zakaj naj bi bdle te delavke za- radi materinstva tako prikrajšane. Ali je to v skladu s socialističnimi načeli, ki takim materam že z zakonodajo jam-: čijo upravičen dopust za vse nosečej delavke-matere? Cemu bi zapostavljali! take matere, ko vemo, da je v NOVJ padlo nad 1,700.000 državljanov in bi| nam moralo biti materinstvo prva ini največja moralna vrednota novega časa,«. CE DELAVEC PROSI ZA STANOVANJE... V Laškem živi tričlanska delavska družina Z. M. v podstrešni sobici 14 m' brez kakršnih koli pritiklin. Drva in premog mora imeti kar na podstrešju kljub strogim požarnim predpisom. Skozi njeno sobo dnevno hodi bolnik z odprto pljučno tuberkulozo, ki ima poleg te družine svojo sobo. Družina ima 5 in pol meseca staro dete, ki se stiska s starši v zatohlem prostoru in je izpostavljeno še prehodu hudo bol- nega človeka. Družina ima uradno potrdilo zdrav- nika, da ji je nujno in brez odloga potrebna drugačna rešitev stanovanja. Zlasti v Laškem smo imeli že nešteto primerov, ko so tuji ljudje komaj pri- speli v Laško, Pa so jim takoj nakazali niajboljš.a stanovanja. To nikakor ni v skladu s socialistični- mi načeli, ki z zakonom ščitijo koristi delovne družine. Ali za revnega delavca res ni ustreznega stanovanja, če si je že od ust pritrgal sredstva za lastno gospodinjstvo in mora še zadostiti ob- veznostim za poravnavo posojila, da bi si tako ustvaril človeka vredno skronmo stanovanje? —ja— §E O PRIREDITVAH ZA NOVOLETNO JELKO V STORAH Mladinska organizacija na nižji gi- mnaziji v Štorah je v okvir prireditev za novoletno jelko vključila pravljično igro »Mačeha in pastorka«, združeno z nastopom mladinskega mešanega pev- skega zbora. Izvedba pevskega nastopa, kot igra, je bila dobra in so otroci prav razigrani odhajali s predstave. Pred- stave so izvajali posebej za šole v Storah, Kompolah in Teharju. Prire- diteljem in izvajalcem je treba priznati, da so vložili mnogo truda in uspešno izvedli to nalogo. Prizadevanje mladin- ske organizacije je razveseljivo. * Posebno veselje pa so priredili starši svojim malčkom v otroškem vrtcu na Lipi. Cisto nenadoma jih je obiskal dedek Mraz s Sneguljčico in palčki Dedek Mraz jih je lepo pogostil s sla- ščicami in toplim čajem. IZ DOBRNE Praznik novoletne jelke Kot lani so tudi letos otroci v Dobrni imeli prav lep novoletni praznik. Veliki in majhni igralci so jim z.aigrali »Rdečo kapico«. Dedek Mraz je obdaril vse otroke v šoli. posebno pa tiste, k: imajo najdaljšo pot v šolo. Obdaril je tudi partizanske otroke in otroke iz mla- dinskih domov. A. E. IZ VRANSKEGA Predavateiii iz Celija ne držljlo besede Nedavno je bil na Vranskem občni zbor KUD. na katerem so predsedniki ix>sameznih sekcij KUD poročali o uspehih v društvu. Ugotovili so, da bo treba na Vranskem poživeti družabno življenje in s tem povečati število član- stva. KUD je imel lani samo eno preda- vanje, ker najavljeni predavatelji iz Celja ne di-žijo besede in pustijo zbrane poslušalce zastonj čakati. Lepe uspehe je imela njihova knjiž- nica. Kupili so 140 novih knjig. Bralcev ima knjižnica vedno dovolj, posebno skrb pa posvečajo vzgoji mladih knjiž- ničarjev. Tudi igralska skupina beleži lepe uspehe. Na koncu so izvolili' nov upravni od- bor s tovarišema Sevnikom in Vogrin- cem na čelu. G. F. IZPOD BOHORJA DRENSKO REBRO Ni mi žal, da sem se udeležila zbora borcev. Marsikaj zanimivega sem sli- šala, posebno me je zanimala obnova, za katero se briga tudi Zveza borcev. Zgodilo se je, da je nekdo prejel že opomin, da vrne prvi obrok zadnjega jesenskega posojila, pa so na zboru pri- kazali, da gre za pomoto. So ljudje, ki prežijo na napako, da planejo po njej, dobrih strani pa nočejo videti. Sama imam 3 ha zemlje, pa sem od leta 1946 dobila že četrto posojilo. Do sedaj me še niso terjali za odplačilo dolga, pač pa so mi obljubili, da bodo dobršen del posojila črtali. Neki pogoji za kredit so pa potrebni, ker vemo, kako so se prva leta izkoriščali. Bil je celo primer, da je pogorelec dodeljeni les iz državnega gozda prodal naprej, da je prišel do denarja. Prav tako se je godilo tudi z drugim gradbenim materialom, ker pač množične organiz.acije niso bile budne. Na zboru je predsednik SZDL Lesično poročal, da je nekdo skušal zlorabiti tudi najnovejši kredit, kar bo organi- zacija še preiskala. Takšni primeri nam samo škodujejo, zato je dolžnost nas vseh. da'jih pomagamo pobijati ZAGORJE V vaseh Bistrica in Topolovo do po- polne obnove še marsikaj manjka. — Tovariš Janez Oprešnik je na sestanku borcev na Pilštanju predlagal, da se oprosti gozdne takse les. ki služi obnovi požganih domov. Tudi usluge za re- zanje lesa so za pogorelce pretirano visoke, saj je bila pred leti cena kubiku desk nižja, kakor je danes pristojbina samo za rezanje kubika lesa. Zato so na zboru vsi pozdravili predlog, da se za obnovo ukine gozdna taksa, žage pa riaj opravljajo delo za pogorelce. ne da bi iskale dobiček. Veseli smo bili tudi izjave zastopnika Zveze borcev okraja Celje, da so tudi za prihodnja štiri leta zagotovljeni kre- diti, da bo obnova na Kozjanskenv končno pri kraju. BORCI OBCINE LESICNO SO ZBOROVALI Iz poročila je bilo razvidno, da so med letom uredili okolje spomenika, ki je bilo zaradi poplave poškodovano. Potem je organizacija sodelovala pri proslavi občinskega praznika, pri spre- jemu partizanskih otrok in pri pohodu na Ostrožno. Precej dela je bilo tudi s pripravami za kartoteko borcev in s kontrolo pri obnovi. Na državni praznik je okrajni odbor ZB bogato obdaril otroke padlih borcev in tudi drugače podprl partizanske otroke na Kozjan- skem. Cim je bil razgovor o storjenem delu končan, so borci oblegali delegata Okrajnega odbora ZB tovariša Rajerja z raznimi vprašanji, največ o obnovi, o gradnji šole in o obljubljeni tekstilni tovarni v Kozjem, ki so se je naši ljudje tako veselili. Delegat je zborovalcem opisal naš zunanje politični položaj, iz našega notranjega življenja pa je ob- razložil predvsem naš družbeni plan. Borci so bili veseli, da je okrajni odbor ZB zadovoljen z uspehi naše mladine, ki jo je oskrbel s štipendijami in ki se šola v raznih krajih. Za letno taborjenje bo potrebno več zanimanja in potrebno bo prikazati staršem njegovo vzgojno vrednost. — Čeprav je bUo Kozjanskx> sredi narodnoosvobodilne borbe, je pre- jel okrajni odbor le malo življenjepisov borcev, s katerimi bi lahko zgodovino obogaten. Na tem področju bo treba več pobude. IZ DISKUSIJE V VINORODNEM KRAJU Na nekem sestanku na Pilštanju 9»- je tovariš iz Dobležič pritoževal, da trošarinski predpisi ne privoščijo na- jetim obdelovalcem trte niti pol litra vina na dan. »Moji odnosi do vinske kapljice so- vam znani zato se mi zdi ^popivanje po- vinogradih razvada,« je opozoril na- vzoče tovariš Vodopivec. »Le poglejte v Savinjsko dolino, kako so delavci ve- seli, če dobijo četrtinko jabolčnika na dan.« V dvomu, da bi bHi Savinjčani tako skromni, je tovariš iz Okiča zavrnil govornika takole: »Delavcem v vino- gradih tik zidanic pripada za njihovo težko delo vino kot okrepčilo. Vsakdo bi debelo gledal, če bi mu na primer na domačih kolinah namesto z mesom postregli samo z repo.« V kotu se je pa godrnjanje nekega tovariša zlilo v izvabilo: »Pridi za dva dni k nam v Gostinco, dragi Vodopivec! Radovedni smo, kako boš pri nas bo- disi v jnarcu ali juniju ves ljubi dan udrihal z motiko po trdi ilovici. Še bol| smo radovedni, kako boš razdelil če- trtinko jabolčnika na štiri obroke: na dopoldansko in pjopoLdansko malico, na kosilo in večerjo.« -in- fiibanje prebivalcev v celjski okolici v časa od 21. 12. 1954 do 4. 1. 1955 je tili* rojenih 8 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Rudolf Razgoršek, tovarniški delavec iz Br«- zove in Zofija Stokovnik, noljcdelka iz Pepeln«; Karel-Viktor Rak. poljedelec iz Sp. Gorč i» .Telica Prislan, poljedelka iz Pariželj; Sninne? Stepančič, delavec iz Vojnika-okolice ii Zofij« Belak, tkalka iz Zadobrovc; Boris Platovšek. zidar iz Zadohrove in Venčeslava Kosec iz Glin- skega; Maksimilijan Šega, tovarniški delavec i? Hiidinje in Ana Gačnikar, poliedelka iz Pnke: Anton Motoh, posestnik iz Podčetrtka in Vera Počivavšek, noliedelka iz Slak: Aleksnnder Krrimpak. poliedelec iz Pristave in Ivana Skor- janc, poljedelka iz Sopot; Vinccncij Mnrtinčič, delavec iz Šentjurja in Ana Zajko. poljedelk« iz Oolobinieka: Ciril Božiček, posestnik iz Zeč in Jožefa Reberšak. noliedelka iz V^ra?; Marfir selekar. šofer iz Podčetrtka in Marija Božjrnik, poljedelka iz Imeheffa: Martin Hostnik. posest- nik iz Lastnica in Gradišek Ana. poljedelka iz Polja ob Sotli; Štefan Lojen, trgovski pomočnik iz Bnč in Polak Marir.i, posestniška b"i iz Se- dlarievega; Leopold Recko. tovarniški delavec iz Bukovja in Marija Križnik, poliedelka iz Bukovja: Lndvik Cesar, kmet iz Ravnega i» Marija Gril, poljedelka iz Zegra; Franc Kersnik, žerjavovodja iz Podlešja in Angela Medved, gospodinja iz Podlešja: Franc Majoran". tovar- niški delavec iz Prožinske vasi in Elizabet« Cretnik. poljedelka iz Sel: Anton Arzenšek, poljedelec iz Scnovice in Cecilija Jutrišn. nnlje- delka iz Gornje vasi; Šibnnc Peter, elektro- nionter iz Šmarja in Zabukovšek Marija, n«- raeščenka iz Zadrž; Anton Vodušek. mizarski pomočnik iz Pol/anske gorce in Jožefa Mernik, poljedelka iz Lemberga pri Šmarju; Anfon Za- konjšek, rudar iz. Marije Reke in Pavla Kos, kmečka hči iz Marije Reke: Janez Berk, zidar iz Velikih Roden in Štefanija Mlinaric, nolje- dclka iz Zgornje Kostrivnice; Vekoslnv ?:erak, steklohrusilec iz Topol in Frančiška Marčinko, steklobrusilka iz Brezne gore; Stanislav Tnrn- šek, železostrugar iz Malih Roden in Jožef« Drevenik, poljedelka iz Kačjega dola: Avguštin Mavher, poljedelec iz Drevenika in Angel« Hanjšek, poljedelka iz Zgornie Kfistrivnice; Štefan Peternel, poljedelec iz Zgornjih Roj i» Kristina Bršek, tkalka iz Doberteše vasi; Iva« Pilko, elektromonter iz Prebolda in Ivana Kar- ničnik, kmečka hči iz Stopnika; Vincenc Mohar, tovarniški delavec iz Luterja in Marija Sntler, poljedelka iz Hotunja; Janez Rokavcc, kolar i* Sladke gore in Amalija Zdolšek, poljedelka ia Ostro/nega; Filip Okoren, šofer iz Polzele i« ierezija Mlaker, poljedelka iz Ponikve pri Grobelnem. Umrli so: Jera Jng, prevžitkarica iz St. Ilja, stara 77 let; Jožefa Rovšnik. posestnica iz Podvrha. stara 68 let: Štefan Pilih iz Trnovelj, star 55 let; Jernej Prevoršek iz Gradiš, star 5 let; Anion Iršič, kmet iz Skomarja, star 3? let; Marija Vrečko, prevžitkarica iz 2egra, stara 80 let; Ja;>.ob iselič, kmet iz Vodic pri Slivnici, star 6o let; !• rane Bukovec, upokojenec iz Kaplje vasi, slar 83 let; Jožefa Podjavor»ek, upokojenka, stara !>5 let; Anton Šerbak. prevžitkar iz Kajnkuvca, star 82 let; Marija Hropot, gospodinja iz Zg. Ciru^o- velj, stara 4? let; Leopold Haler, šoier iz V ran- skega, star 29 let; Frančiška Kriziuk, kinečk« hči iz Zaplanine, stara 26 let; Ivau Gorjanc, Hpokojenec iz Sv. Ožbalta, star let; An« Skale, prevžitkarica iz Sv. Ožbalta, stara .9 let; Martin Lah, upokojenec iz Dobovca, siar M) let; Marija Brglez. prevžitkarica iz Doige gore, stara :t let CEJuJSKI TEDNIK. 7. januarja 1955 Stev. 1 — stran 7 Pavlo. Rovan&va Novoletno darilo »Končano!« — je dejal trpko zdrav- nik in roka mu je omahnila ob telesu. S stisnjenima ustnicama se je obrnil od operacijske mize k umivalniku., sre- po pogledal v luč, ki je razsvetljevala bledi, strpinčeni obraz mlade žene in si slačil gumijaste rokavice, oškroplje- ne s krvjo. Vrgel jih je na podstavek, se obrnil k medicinski sestri, ki mu je hitro in neslišno prožila pomoč in sklo- njen, umivajoč svoje roke, nadaljeval: »Kako naj mu povem? Vem, da ne- strpno čaka. Kako naj povem njej, ki je trpela in trdno upala, da ji rešim to, kar je ljubeče pričakovala — otro- ka? Hlastno je spil kozarec vode in se bolestno nM,smehnil. Misli so mu pohitele v čas, ko je prvič prišla v ordinacijo in svojo slut- njo povedala tiho, sramežljivo. V tisti sramežljivosti je bilo toliko sreče, da ji je oči prepre^la sanjavost. — Talco sem srečna — je ihtela in stikala v nedrju za robčkom. Nato je ljubko in zmedeno med pripovedovanjem veno- mer odpirala in zapirala torbico in zrla preko stola v instrumentarij. Preiskava je potrdila njegovo slut- njo. Otroka, ljubkega lastnega otroka ne more, ne sme imeti ... Vse njegovo prepričevanje je bilo zaman. Hotela je imeti otroka. Zaman vse njeno trpljenje, to je vedel že ta- krat. Čudovita žena! Sedel je in zamahnil z dlanjo. S ko- molcem se je naslonil na mizo in od- sotno premišljeval. Kaj je sreča? — Sreča v tem težkem primeru? Sreča zanjo bi bU otrok. Sreča pa je v tem, da je ostala živa. In v to srečo je kanila grenka kaplja ... Sunkointo je vstal in dejal sestri Staši: DOtrok ne bo več imela. Ali bi ji Vi pred odhodom to nekako bolj jasno povedali. Vendar bodite previdni, zelo jo bo prizadelo. Želela si je vsaj tri otroke.« Sestra in zdravnik sta se bolestno nasmehnila drug drugemu. Na stežaj so se odprla velika vrata operacijske sobe. Predno sta jo bolničarja odpe- ljala, sta se zazrla v njeno lice, ki se je polagoma začelo oživljati, lesketa- joči se svetli lasje so ji padali na čelo m komaj opazno je premikala ustnice. »Hitro, hitro« je dejal zdravnik. Vedno se je bal tistih vprašujočih, ši- roko razprtih oči žena, ki je usoda iz njih trgala bitje, da jih potem kruto osamljene pusti polne materinske Iju^ bežni, ki se razrašča v nepopisno bole- čino. Takih oči se je dr. Tomazin vedno izogrill. Tem iščočim očem je odgo- varjala sestra Staša. Cez štirinajst dni se je mlada žena vrnila v svoje domovanje.^ Nemo je zrla Milena v prazno košarico, ki je samevala v kotu spalnice. Bridko se je razjokala. Iz sosednje sobe se je s trudnim ko- rakom približeval Dušan. Obstal je sre- di sobe in niti besede ni spravil iz sebe. Neodločno se je obrnil in odšel. Tudi naslednje dni, mesece in leta je bila sama s svojo bolečino. Dušan je zahajal vedno bolj pogostomu v družbo svojih nekdanjih prijateljev. Večkrat je prišel šele proti jutru in Milena je razočarana spoznala, da je ves dom zastrt z nečim neznanim, če- sar prej ni poznala in se ji je zdelo podobno brezupu. Kako se bo končalo? Ali ni ta senca kakor plaz, ki bo za- divjal čez njuno življenje in pometel, kakor pometajo jesenski vetrovi z vr- tov suho listje. Tudi jaz sem suh list. Kako dobro je razumela Dušana. Za novoletno jelko je lani nakupil košek daril in jih ponesel sosedovim otrokom. Ves razigran in vesel se je vrnil. Po- tem se je vsedel v naslajač in s knji- go v roki vzdihnil. Ni čital, saj ni obra- čal listov. Ali se bo to ponovilo tudi letos? Trudna in izmučena od duševnega nezadovoljstva je odšla v mesto. Mimo razkošnih izložb, polnih igrač in slad- kih dobrot je tavala brez cilja in po- spešila korake, kakor da bi čutila za hrbtom grozečo nevarnost. In nekaj težkega je udarjalo v njsno srce, ga stiskalo in utrujalo. Okoli nje pa je bilo vriskajoče življenje. Otroci vseh starosti so se gnetli in prerivali med stojnicami in pred izložbami. Prebri- san razkodranček je dregnil v pajace, da so se zagugali na vrvici. Plavi očes- ci sta se mu zasvetili in odprl je ustka v pričakovanju. Pajac pa se ni odtrgal, razočaran je porednež odhitel proti drugi stojnici. Mileno je vleklo dalje, nekaj ji ni pustilo, da bi se ustavila. Pustila je za seboj živ-žav novoletnega sejma in gnana od neodoljive sile hitela proti veliki beli stavbi. Iskala je oporo ob ograji, naposled pa se je povzpela po kamnitih stopnicah. Približevala se je cilju. Vedno trdnejši je postajal njen sklep, vedno jasnejši otrok v njenih očeh. Videla ga je, ki je stezal roke in klical »mamica«. Vse drugo je bilo brezpomembno in v tem trenutku tudi ni utegnila misliti na nič drugega. »Pridite« ji je večkrat v razgovoru dejala medicinska sestra, ki jo je po- ■ znala iz tistih težkih dni v bolnici. »Imamo Alenčico, ki nima ne matere, ne očeta,« Bila je deklica dveh let. Prestavljala je svoje drobne nožice in se tako ljub- ko smehljala. Veter ji je na vrtu raz- kuštral svetle laske, da so ji poredno zafrfotali okoli obraza. Z drobnimi prstki si je neutrudljivo popraviljala kodre s čela in oči. Kakor brezskrben metuljček je letala Alenčica od giina do grma in čebljala. Vse te slike so oživele pred njo. In zdaj je Milena stala na hodniku Dečjega doma. Sestra ni spraševala. Segla ji je v roko in tiho dejala: »Pripeljem jo — vam jo radi izročimo, četudi nam bo težko po njej.« Samo nekuj trenutkov, nekaj kora- kov — in pred njo je stala ljubka de- klica — sončni žarek življenja. Sklonila se je k njej in jo stisnila v svoje na- ročje. Po licu so ji spolzele solze, solze veselja. Alenčica je zahtevala le — Glemo pa! — Ni še mogla razumeti- da se ji ta trenutek odloča življenje v toplem, družinskem krogu. (Nadaljevanje na 8 strani) NOV KLOBUK Za novo leto nov klobuk si kupil je naš znanec, prešerno je zavriskal v svet, pogumno stopil v klanec. Za njim je že večletna pot, pred njim odprta cesta, na njej nas spremljal bo povsod kot svetla lučka zvesta. Poda se novi mu klobuk, ki pušeljček krasi ga, postrani nosi ga kot fant, ki se srce mu vžiga. Zavrgel staro je ime, ki n,osil ga je prednik. S klobukom novim gre naprej naš dragi »Celjski tednik«. STANDARD Rastoči standard, ljubček mili, ki bil si v mislih nam vsak dan, ko stopamo v to novo leto, spet kujemo te v novi plan! Zalivali te bomo z znojem, da dvigneš kot drevo se v rast in ruxm rodiš na zdravih vejah tekstil, kvartir, kurivo, mast. Naj te poplava ne pogoltne, naj suša ne požge ti tal, naj sekati več ne poskuša te gospodarski kriminal! Veselo vzpenjaj se v višino, da kvišku zlezemo s teboj v cenejših, polnih dni vedrino, ki bo plačilo za naš znoj! TRINAJSTA Sem vprašal ljube kelnarce, ki sladko vince točijo, sem vprašal zale mlekar'ce, ki mleko z vodo močijo, sem vprašal »Na-ma« deklice, ki me v tekstil odevajo, sem vprašal sitne upnike, ki tožbo mi obetajo, sem vprašal drobne ptičice, ki zemljo vso obletajo, kje tista moja plača je, ki ji trinajsta pravijo, pa vedeti nič nočejo, smejati se mi hočejo, nazaj je dati nočejo. Ostala je pri kelnarcah, pri rdečeličnih mlekar'cah, pri dragih »Na-ma« deklicah, pri upnikih neusm.iljenih. Zdaj pa vzdihujem venomer: »Trinajste ni nikjer, nikjer!« ^ ZA KRATEK CAS CASI SE SUČEJO »Je že prav, Miha! Včasih si me hotel iz ljubezni kar celo pojesti, danes ti je Pa en sam las v juhi preveč!« Kolo iz stekla Na nedavni razstavi dvokoles in motorjev v Londonu je neka firma razstavila tudi to-le stekleno kolo, ki je močnejše in petkrat lažje od jekla, odporno proti koro- ziji in se lahko iz- deluje v vsaki barvi. RP\BINDR/=\NP\TH mGORE Evropi najbolj znan indijski pesnik je Rabindranath Tagore. Njegove pe- snitve so prevedene v skoraj vse ev- ropske jezike. Njegova literarna dela odlikuje globoka filozofska vsebina, če- ravno obdana z izredno nežnim lirič- nim navdihom. Slovenci smo dobili zbirko njegovih del v »revodu Alojza Gradnika. Bralec bo v naslednjih se- stavkih indijskega pesnika, ki jih je prevedla za naš list tov. Olga Trebič- nikova, kaj lahko zasledil duševnost indijskega naroda, predvsem pa člove- čansko toploto, željo po miru in vsta- jenju namučenega indijskega naroda. 1. Kaj so liburnijke? 2. Kaj pomenAjo Tantalove muke? 3. Za največji slap na svetu? 1. Liburnijke so male, zelo nagle in lahke jadrnice, ki so jih sprva uporabljali morski roparji na Ja- dranskem morju. Imenovali so jih po Liburniji, kakor so nazivali del nekdanje Ilirije med Istro in Dalmacijo, današnji Kvarner. 2. Tantalove muke so muke, ki jih ima oni, ki kak užitek vidi, pa ga ne more doseči. Tantalus je bil namreč v starem bajeslovju kralj Libije, ki je bil za kazen živ prestavljen v podzemlje, kjer je neprestano trpel najhujšo žejo in lakoto, čeprav je stal v reki, kjer mu je prav nad glavo viselo najsočnejše sadje na vejah, ki jih pa ni mogel doseči. 3. Največji slap, ki se tudi ime- nuje »največji slap« — Great Falls v Labradorju je visok 610 metrov. Največji slap pri nas pa je visok 48 metrov; napravlja ga Cetina in se imenuje Gubavica ter je torej še vedno višji od nia- garskih slapov v Kanadi, ki me- rijo 31 metrov. SONČNI ZATON STOLETJA (Napisano v bengalskem jeziku v zad- njem stoletju). 1. V tem stoletju se sonce zadnjikrat potaplja v krvavo rdeče oblake zatona in vrtince sovraštva. Naga Sebičnost narodov pleše v blaz- nem in pijanem pohlepu ob zvokih, žvenketajočih sabelj in tuljenju mašče- valnih pesem. 2. A vendar se bo lakotno telo narodov v trenutku največje steklosti razpočilo zaradi svoje nesramne požrešnosti. Ker je ona spremenila ves svet v svoje žrtje. In medtem ko ga pohlepno liže, drobi in požira v ogromnih grižljajih. Ona vedno bolj narašča. Dokler sred te bogohulne slavnostne pojedine ne udari strela iz nebes in ne prebode njenega surovega srca. 3. Purpurna svetloba na horizontu ni zarja Tvojega miru, o Domovina moja. To je samo odsev grmade, na kateri se vpepeljuje velikansko truplo; to gori do smrti nažrta Sebičnost narodov. Tvoje jutro čaka za tiho temo zatona. Čaka potrpežljivo in molči. 4, Prebudi se, o Indija moja! Pripravi svoj žrtveni dar za sveti sončni vzhod! Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok Celjski grofje Od takrat, ko so trume slovenskih plemen prekoračile Karpate, se razlile po panonskem nižavju in se ustavile na obalah sinjega Ja- drana, je preteklo več stoletij. Plemena so se umirila in njih življenje je postalo spet tako, kot je bilo, še preden so se dvignila ob obalah Črnega morja na pot Ob bistri Savinji, so na temeljih porušene rimljanske Celeie zgradili močno naselbino. Nad nizkimi kočami iz brun se je sukal dim z ognjišč, na katerih so poglavarji žrtvovali svojim bogovom. Sloveni so odložili svoje sulice, loke in meče. Povsod ob Savinji, tja gor do snežnih planin, so se pasle črede, okoli domačij pa M> sejali žito v plodno prst. o pohodih in bo- jih pripovedovali le še sivolasi starci. 2 Tudi Slovenom ni bila usojena dolgotrajna sreča. Njihovo svobodno sonce so začeli za- krivati temni oblaki. Orači so se s skrbjo ozirali na stare rimske ceste, po katerih so začeli v deželo prihajati tujci. Odeti v že- lezje in obdani s slugami so se Slovenom zdeli nenavadni gostje. Dasiravno Sloveni niso slutili nič dobrega, vendar se niso od- rekli gostoljubnosti. Zemlje je bilo dovolj povsod in rajši so živeli s tujci v miru. Pre- več so se že navezali na zemljo in svoje črede, da bi spet prijeli za orožje in prelivali kri. Franki, tako je bilo tujcem ime, pa so se naseljevali zdaj tu, zdaj tam. Vzeli so si najlepšo zemljo. Pozno so se Sloveni zavedli, da se grejejo kače na njihovih gostoljubnih prsih. 3 Svoboda Slovenov se je vse bolj krčila. Tuji plemiči so se zdaj že počutili varne za svojimi zidovi in začeli uveljavljati silo nad svobodnimi poljedelci in pastirji. Na silo so jim začeli jemati pridelke in voditi najlepšo živino s pašnikov. Kdor se je upiral je gnil v podzemeljskih ječah. Slovene je davila stiska. Tudi njihovi bo- govi so začeli padati. Prihajali so tujci, ki so nosili poleg meča tudi križ in oznanjali novo vero. Tudi ti duhovniki so se naseljevali na najlepši zemlji in ravnali s Sloveni natanko tako kot njihovi posvetni tekmeci. Ker se slovenski vojvode niso zganili, so se zatirani kmetje sami podali na pot in obiskali kneza Svetorolka, ki je stoloval v bližini Brež na Koroškem. 4 Toda odposlanci pri svojem knezu niso nič opravili. Našli so ga v družbi priseljenih tuj- cev in duhovnikov. Bil je odet v srebrn fran- kovski oklep, pa tudi orožje, ki ga je nosil ni bilo slovensko. Namesto medice se je po hrastovi mizi razlivalo vino iz sončne Italije. Svetopolk je slavil. Frankovski kralj mu je podaril veliko vasi na Koroškem z zemljo in kmeti vred. Potrti so se vračali kmetje v svoje kraje. Njihova žalost je bila še večja, ko so zvedeli da tudi tisti, ki so obiskali Volkuna ob Savi niso nič bolje opravili. Slovenski starešine in knezi so se zgledo- vali po Frankih. Prevzeli so njihovo vero in običaje. Pod frankovskim vplivom je nasta- jalo slovensko plemstvo. Stev. 1 — gtran 8 CELJSKI TEDNIK. 7. januarja 10» Celjski drsalci predi velllciitii dogodki] Letos bodo vsa celjska športna drnštva na ■večan način proslavljala 19-letnico osvoboditve. Celjski drsalci in hokejisti, ki so združeni t Hokejsko drsalnem klubu Celje, bodo prvi sto- pili pred celjsko javnost z izbranim sporedom prireditev. Letošnja zima je kaj čudna. Smu- čarji morajo še vedno počivati in zaskrbljeno gledajo iz dneva v dan, če bo vendarle kaj padlo iz i»višin«. Snega pa ni . . . Koledar smu- čarskih prireditev je že sedaj postavljen na glavo! Drsalci so nekoliko na boljšem. Z novim letom je živo srebro le zdrsnilo toliko pod ničlo, da so v Mestnem parku napravili na pre- novljenem drsališču že debelo ledeno ploskev, kjer se vsak dan podijo navdušeni drsalci in hokejisti. Upajmo, da bo mraz le držal in da se bo predvideni program lahko nemoteno od- vijal. Drsalci in kokejisti HDK Celje bodo t času od 22. do 30. t. m. proslavljali 10-letnico osvo- boditve na svojem športnem prostoru. To bo devet dni drsanja, vsak dan g kvalitetnimi pri- reditvami, ki bodo brez dvoma pritegnile poleg športnikov še na stotine navdušenih ljubiteljev — gledalcev. Otvoritvene prireditve 22. in 23. 1. bodo posvečene umetnemu drsanju, panogi, ki v našem mestu po osvoboditvi še ni zaživela v pravem pomenu besede. Na drsališču bomo vi- deli zbrane najboljše slovenske drsalce, ki se bodo med seboj borili za naslove republiških prvakov v umetnem drsanju. Slovenija ima v svojih vrstaSi najboljše drsalce v Jugoslaviji, zato bo republiško prvenstvo v umetnem drsa- nju v Celju pravzaprav neuradno prvenstvo Jugoslavije. Ob tej priliki bodo poleg obvezne- ga tekmovanja priznani mojstri iz Ljubljane predvajali tudi drsalno revijo v soboto in ne- deljo. HDK Celje se pogaja tudi z inozemskimi mojstri umetnega drsanja, da bi nastopili ob tej priliki v našem mestu. Naslednja dva dneva sta namenjena celjskim drsalcem, ki se bodo med seboj pomerili v umetnem drsanju za naslove klubskih prvakov — 24. januarja v obveznih likih in 25. januarja v prostem drsanju. Na- slednjega dne — 26. januarja — bo tradicio- nalno tekmovanje vseh drsalcev v hitrostnem drsanju, ki je postalo kaj priljubljena panoga za vse ljubitelje ledene ploskve. Sesti dan je namenjen popularizaciji nove družabne igre na ledu — balinanju. Nastopili bosta ekipi Celja- nov — A in B. Brez dvoma se bodo za to igro navdušili vsi starejši drsalci, ki so že opustili drsanje, pa jih vendarle še vleče na led. Tudi kegljači bodo verjetno v tej igri našli na ledu precej razvedrila. Zadnji trije dnevi so na- menjeni mednarodnemu turnirju v hokeju na ledu. HDK Celje je v pogajanju s švicarsko ekipo, poleg nje in domačinov pa bi nastopilo še eno moštvo iz Ljubljane in Beograda. Poleg navedenih prireditev bo v teh dneh izhajal vsak dan poseben časopis s prispevki naših športnih delavcev. V teh posebnih izdajah bo dovolj bo- gatega gradiva o celjskih drsalcih in hokejistih, o_ športu v splošnem, o zdravstveni vrednosti zimskih športov, o vlogi Celja in njega prebi- volstva pri osvoboditvi, o celjskih narodnih he- rojih in borcih itd. Vse izdaje bodo bogato ilu- strirane. Po teh posebnih izdajah časopisov HDK Celje bodo brez dvoma radi segali vsi prebivalci našega mesta. Kratek pregled predvidenih prireditev HDK Celje v počastitev 10-letnice osvoboditve nam kaže, da je program skrbno izbran in dostojen temu praznovanju. Upajmo, da se vreme ne bo skujalo in da bomo ob zaključku meseca lahko devet dni hiteli na drsališče v Mestni park ob- čudovat mojstre umetnega drsanja in hokeja na ledu. PRVA ŠPORTNA PRIREDITEV V LETOŠNJEM LETU BoRato letošnjo športno sezono so otvorili t torelc zvečer na drsališču v Mestnem parku hokejisti na ledu. Nekaj stotin gledalcev je prišlo na svoj račun. Prijateljska hokejska tekma med Železničarjem iz Maribora in do- mačim HDK Celje je bila bogata na golih. Kar deset jih je bilo . . . Celjani so imeli precej dela, da so odpravili Mariborčane s 6:4 (2:1, 1:2, 5:1). i'rva letošnja tekma na ledu nas seveda ni mo^la zadovoljiti. Mariborčani so bili prvič na ledu, naravnost lačni drsanja, Celjani pa so imeli za seboj dva težka dneva celodnevne vadbe pod vodstvom ljubljanskega trenerja. Zato se ue smemo čuditi, če so Celjani bili ne- koliko prepočasni in jim ni uspevalo tako kot v >prejšnjih< časih. Nekateri se nikakor niso znašli na ledu. Celotno moštvo Celja se je raz- gibalo šele v zadnji tretjini igre. Mariborčani so bili Celju kar trd oreh in so celo v drugi tretjini igre vodili s 3:2! V svojih vrstah so imeli odličnega vratarja, v napadu pa dobrega strelca Hočevarja, ki je sam trikrat potresel mrežo Celja. Domačini niso pokazali vipranosti. Vse preveč' je bilo individualne igre. Solo akcije niso uspevale. Kljub temu pa so le šestkrat po- tresli mrežo gostov — Jenko 2. Uršič, Hohnjec V., Dobovičnik in Sčoka. Upajmo, da se bodo domačini otresli individualnega igranja in že v naslednjh igrah pokazali več smisla za skupno igro. Sodila sta Kerkoš in Zadravec prav dobro, le po krivdi sodnika pri vratih nista priznala regularnega gola Celjanom, tako da bi zmaga morala biti pravilno izražena s 7:4. Nogomet BREŽICE IN SVOBODA CELJE - JESENSKA PRVAKA Sele v decembru je bilo zaključeno nogometno prvenstvo v obeh skupinah Celjske nogometne podzveze. Čeprav so nogometaši sedaj odšli na zasluženi počitek, ne bo odveč, če jim pokažemo lestvico, ki nazorno govori o uspehih in porazih t jesenskem delu tega tekmovanja. Celjski nogometaši v obeh skupinah zavzemajo vidna mesta. Od bivšega slovenskega ligaša ZSD Celja pa smo pričakovali, da bo brez težav v pod- zveznem tekmovanju dosegel prvo mesto. Vse kaže, da ima v tej skupini več enakovrednih nasprotnikov. Morda bo spomladi več sreče! Želeli bi, da bi Celje ponovno dobilo še drujcega predstavnika v kvalitetnejši ligi. I. skapina 1. Brežice 7 4 3 — 19:9 11 2. ZSD Celje 7 4 12 17:13 9 3. Svoboda, Trbovlje 7 3 2 3 16:12 8 4. Konjice 7 3 2 2 13:10 8 5. Svoboda. Kisovec 7 2 3 2 11:14 7 6. Usnjar, Šoštanj 7 2 2 5 15:1? 6 7. Dobrna 7 2 13 15:14 5 8. Rogatec 7 1 — 11:33 2 II. skapiaa 1. Svoboda, Celje 3 2 — I 11:6 4 2. Senovo 3 2 — 1 6:6 4 3. Rudar, Hrastnik 3 1 1 1 6:5 5 4. Beton. Celje 3—12 5:11 1 __Smučanje_ ŠE KAR SMUČANJE PO SUHEM Smučarsko društvo Celje je pionirjem pripra- vilo za novoletno jelko dve dostojni prireditvi. Iz Ljubljane so prinesli izbrane smučarske filme, ki so jih vrteli na H. osnovni šoli sto- tinam mladih smučarjev. Pionirji so se ogreli ob prikazu osnovne smučarske šole, opazovanju smučarskih poletov iz Planice in Obersdorfa, smučarske olimpiade iz St. Moritza itd. Vsaj za dobro urico so se nagledali snega in svetovnih mojstrov. Druga prireditev pa je bila zopet na trav- nikih. Kljub temu, da smo se nekako že poslav- ljali od starega leta, je bilo vreme prav spo- mladansko in polno sonca. Okrog 400 pionirjev in pionirk je bilo prav razigranih, ko so tekali skozi vratca. Morda je bilo to razpoloženje že pod vplivom dedka Mraza, ki je tega dne prišel v Celje . . . Morda pa pod vplivom prijetnega sonca, ki je osvetlil vse bližnje zasnežene pla- nine in jih naslikal v tako prijetni luči. da je zlepa ne pozabiš. Naj bo tako ali drugače — smučali smo zopet po suhem, sneg pa smo lahko opazovali le s planin. Novi junaki so tokrat prišli na površje, le mladi Ulanec se zlepa ne da odstaviti s tega mesta in je zopet ugnal vse svoje nasprotnike. — Poglejte si nove junake tega tekmovanja: Pionirji 6 do 8 let: 1. Požun — 29,5 — II. o.. 2. Pilih — 32,1 — I. o.. 3. Jan- kovič — 33,3 — II. o. — Pionirji 8 do 10 let: I. Ulanec — 23,6 — L o., 2. Novak — 24,1 — I. o., 3. Zimšek — 25,0 — IL o.. 4. Henčič — 25,1 — II. o., 5. Kunej — 25,1 — L o. — Pionirke: 1. Mak — 27,5 — H. o., 2. Zimšek — 27.8 — II. o., 3. Krese — 28,8 — II. o., 4. Kruleč — 28,9 — II. o., 5. Janiček — 29,2 — H. o. — Pionirji od 10 do 12 let: 1. Cater — 26.8 — L g.. 2. Zenzia- novski — 28,5 — II. g., 3. Glasenčnik — 29,4 — L o., 4. Mulej — 29,5 — I. o.. 5. Kavčič - 29,7 — II. g. — Pionirke: i. Rotar — 32,4 — II. g.. 2. Gaber — 25,6 — II. g., 3. Kovač — 35,7 — II. o., 4. Speglič — 36,2 — II. o., 5. Zupane — 36,3 — L o. — Pionirji 12 do 14 let: 1. Kolka — 35,0 — I. g.. 2. Lisec — 37.2, 3. Ozebek — 38,0, 4. Kisel — 40,0, 5. Gajšek — 40,2. 6. Voh — 41,1 (vsi II. g.). — Ženske: 1. Jamnik — 42,1, 2. Kusterle — 43,1, 3. Zupane — 43,6. 4. Pečnjak - 44,3. 5. Held — 45,5. NA VRANSKEM GRADIJO SB 69.1fETKSKO SKAKALNICO Odlični tereni xa skakanje na Lipi. aedale^ is Vranskega, so sedaj v zimskem času piedramili mlade navdušene smučarje, da so si aajprej zgradili 25-metrsko skakalnico, in ker it moče bili snega, so se spravih na gradnjo še večje skakalnice, ki bo največja skakalnica t« vrste v celjskem okraju. Nova ikakalnica, ki j« t irraduji, bo dopuščala skoke do 65 metrov. — Graditelju TVD Partizanu aa VraBskem iMti- tamo k tej aktiviiostil _Ia organizacij« Partiza«_ SEDAJ PA NA DELO ZA ZLET! V nedeljo, dne 9. januarja se bodo t Celja zbrali vsi načelniki, načelnice, vaditelji in va- diteijice partizanskih društev celjskega okraja. Na programu je celodnevna predelava zletuih prostih vr»', ki jih bomo gledali na velikem po- krajinskem zletu meseca maja t Celju. N« zboru načelnikov in načelnic bo podrobno spre- jet delovni načrt za leto 1955, konkretno pa se bodo pogovorili tudi o prvih obveznostih za udeležbo na zletu. Predelave zletnih vaj bodo v obeh telovadnicah partizanskih društev t Celju. S tem bodo z zletnim programom se- znanjeni vaditelji in vaditeljice, ki bodo lahko pričeli z učenjem programa v domačih društvih. Od pričetku tega dela jim želimo obilo uspeha. Vsej mladini, ki želi sodelovati na zletu, pa velja: Zbor v telovadnice! PRED PRICETKOM SKUPŠČIN Nogometne organizacije bodo izkoristile zim- ski čas za izvedbo letnih skupščin. Ze v nedeljo, dne 9. t. m. se bodo ob 8. uri zbrali na svojem občnem zboru nogometni sodniki Celjske nogo- metne podzveze. Odbor NS CNP šteje 24 sod- nikov, ki so v letu 1954 opravili ogromno delo. O svojih uspehih, napakah in nadaljnjem delu se bodo pogovorili na nedeljski skupščini, ki bo v prostorih Celjske nti^ometne podzveze. (Nadaljevanje s 7. strani) Novoletno darilo Mrak je padal počasi, dan se je po- slavljal in skozi nastopajočo meglo so se utirali svetlobni utrinki neonske luči, ko je Milena hitela z najdragocenej- šim darilom proti svojemu domu. Košarico je že pred tedni zamenjala za belo posteljico. Tja je položila otro- ka, ki mu je dala tudi svoja mate- rinska čustva, svojo ljubezen, svoje srce. Tudi Dušan se je naposled vrnil iz mesta domov. Pojdiva silvestrovat — je dejal. Pravzaprav sem pozabil na novoletno darilo. Sicer pa si ga gotovo kupila sama. »Da!« je mirno poudarila Milena. »Darilo sem prinesla tebi in sebi!« Odprla je vrata spalnice, prižgala luč in nestrpno potegnila Dušana k poste- ljici. »Poglej darilo« Oblilo jo je nekaj toplega in vse, prej tako dobro pre- mišljene besede, so ostale neizgovorjene. »Alenčica ji je ime, kakor bi bilo ime najinemu otroku« je še tiho izgovorila in prisrčna milina se ji je razlila po licu. Dušan je bil trenutno presenečen. Nekč sta se res pogovarjala o tem, ven- dar dolgo je že od tedaj. V veseljačenju s prijatelji je že popolnoma pozabil na ta razgovor. In zdaj je občutil kako krivičen je bil do žene, kako je bila osamljena v svoji boli in hrepenenju po otroku. Stala je ob njem lepa kakor dozorel sad na drevesu. Instinktivno je čutil, da se v tem trenutku v duši bori z njim za svojo srečo. Ta borba čustev je ža- rela iz njenega obraza. Objel jo je. »Prav si storila, to bo najin otrok«, je dejal in jo vroče poljubil. Stala sta pred največjim darilom življenja. Zaverovana v svojo novo sre- čo, v nov svet vedno se ponavljajočih in nedokončanih pravljic, polnih nepo- pisne lepote. Vstopila sta v svet otroka. Dušan in Milena sta silvestrovala doma v tihi, neskaljeni sreči. Nista bila več sama. Alenčica je napolnjevala in ogrevala dom. Njuno življenje je bUo spet polno lepote in ljubezni. IZ SODNE DVORANE DENA*, KI MU JE BIL ZAUPAN ZA NAKUPOVANJE ZlTINK, JELAHKO- .... _________Mig(M«Na ZAftVAllTAL ... ........._______________________ V januarju 1. 1868 je Drofenik Anton iz Celja kupil od Pajk Amalije okrog 330 litrov vina. To vino je na Dro- fenikov dom pripeljal sin Pajk Ama- lije. Vah Jože. Vahu je Drofenik iz- plačal kupnino za vino. Takoj pa ga je začel nagovarjati, naj bi z njim igral karte. Pri igri je Drofenik Vaha ob- igral za celotno kupnino vina. Ko je Pajk Amalija za to stvar zvedela, je pri Okrajnem sodišču v Celju zoper Drofenik Antena vložUa tožbo. Da bi se izognil plačilu vina, je Drofenik na- govoril Leopolda Horvatiča, naj izpo- ve, ko bo kot priča zaslišan pred so- diščem, da Droifenik takrat, ko mu je Vah Jože pripeljal vino, ni igral z njim kart in da vino ni bilo last matere Vah Jožeta, pač pa Vaha samega. V tem smislu je Horvatič, ko je bil kot priča zaslišan, tudi izpovedal, čeprav je tlstikrat Drofenik z Vahom igral karte Ln ga obigral za okrog 34.050 dinarjev. S tem je Horvatič zagrešil kaznivo de- janje krive izpovedi. Horvatič Leopold je bU od leta 1949 v Blužbi pri Mestni klavnici v Celju in je za to podjetje nakupoval živino. Ko 66 je podjetje preimenovalo v podjetje »Planina«, je bO Horvatič tudi pri tem podjetju uslužben kot nakupovalec. in sicer do aretacije, dne 8. 7. 1954. Hor- ratič je dobival od podjetja denar, da z njim izplača nakupi j eno živino. Hor- vatič že leta 1953 ni izplačeval raznim KZ in privatnim prodajalcem živine v celoti, temveč je ostajal dolžan večje zneske. Po lastnem priznanju si je pri- držal 881.690 dinarjev. Ugotovljeno pa je. da znaša poneverjeni znesek nad en milijon dinarjev. Horvatič se zagovar- ja, da je denar zaigral pri kartah, in sicer največ z Antonom Drofenikom, ki ga je k igranju na karte mamil in zapeljaval. Horvatič zatrjuje, da je za- igral okrog gOO.OCO dinarjev, ki jih je večinoma priigral Drofenik. Horvatič je pri obračunih s podjetjem »Planina« p>onarejal in popravljal razna potrdila. Tako je na nekem potrdilu prečrtal pravilno navedeno ceno 70 dinarjev za kilogram in namesto te cene vpisal ceno 73 dinarjev in skladno s tem pre- črtal tudi pravilno navedeno vrednost prodane krave 2C.950 dinarjev in na- mesto tega zneska vpisal znesek 28.10i din. V drugem primeru je izpisal novo potrdilo o odkupu živine z dne 17. 8. 1953, v katerem je prikazial, da je kra- vo v teži 534 kg, plačal po 58 din aa kilogram, čeprav je kravo kupU za ceno 51 din za kilogram. Popravke takih po- trdil je zagrešil v osmih primerih e namenom, da bi se osebno okoristil. Z namenom, da bi se osebno oko- ristil, je dne 30. 3. 1954 ob priliki, ko je delal obračun prejetih akontacij z uslužbenko podjetja »Planina«, le-tej predložil med drugimi potrdili tu(i devet potrdil o odkupu živine, iz ka- terih je izhajalo, da je odlcupil dva vola, eno kravo, šest telet in sedenr^ svinj v skupni vrednosti 301.710 din čeprav je živino in svinje glasom teh devetih potrdil že obračunal dne 1. S. 1954 s podjetjem »Planina« in tako ho- tel spraviti v zmoto uslužbenko, da bi mu na škodo omenjenega podjetja ne- upravičeno priznala tudi izplačilo T znesku 301.710 dinarjev. Ta goljufij* pa mu zaradi pazljivosti uslužbenke ni uspela. Horvate je zagrešil kazniva dejanja krivega pričevanja, poneverbe, golju- fije, popravljanja ter ponarejevanja li- stin in igranja na slepo srečo, Drofenik pa kaznivo dejanje krivega pričevanja in igranja na slepo srečo. OlmDŽno sodišče je Antona Drcfenika. obsodilo na 1 leto zapora in 25.000 din denarne kazni. Leopolda Horvatiča p«, na 7 let strogega zapora in 10 tisoč din denarne kazni ter na po\Tačiio škode, povzročene podjetju »Planina« 881.69d dinarjev. V zvezi s tem so bile obsojene še štiri osebe zaradi kvartanja na sl^po srečo, ena na dvomesečni zapor, tri pa na enomesečni zapor ter primerne de- narne kazni, M. C. ŽENE NI DOVOLJENO PRETEPATI 49-letni Cevzar Martin je 30. 10. 1954. v Letušu pretepel svojo ženo Cevzar Angelo. Prizadejal ji je lahke telesne poškodbe. Da bo v bodoče vedel, da j» tako ravnanje z ženo neprimerno, sedel 1 mesec in 15 dni. I»OZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1954 ROK ZA VL02ITEV DAVCNIH PRIJAV JE OD 1. JANUARJA DO VKLJUČNO 31. JANUARJA 1955 I. DOHODNINA Davčni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne osd^e, ki so v letu 1954 opravljali kakršnokoli pridobitno delo ali izvrševali samo- stojne poklice z namenom pridobivanja dohodkov ali so imeli dohodke od zgradb 'm od drugih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgoraj določenem roku. Davčne prijave je treba vložiti pol pristojnem občinskem Ijudslcem odboru, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivališče odnosno pravna oseba svoj sedež. Davčno plrijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti tudi' tisti davčni zavezanci, katerim je bila dohodnina od obrtne dejavnosti že vnaprej pavšalno odmerjena. Prav tako morajo vložiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gospodarstva, ki imajo zglradbe v mestnih okolišiih ali kopališčih, klimatskih in turističnih krajih. Za dohodke od zgradb se računa tudi vrednost lastnega stanovanja. Davčno prijavo o doseženem prometu in dohodku, morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, ki so imeli v letu 1954 dohodke od prevoz- ništva, kot postranske kmetijske dejavnosti Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno ali po pošti Dohodki iz uslužbenskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo in jih ni treba izikazovati v davčni prijavi Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v višini 3 % od predpisanega davka, če i>a prijave ne vioži niti na pismen poziv, pa 6 % predpisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oziroma prijavi neresnične ali nepopolne podatke z namenom, da bi se izognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo. Na podlagi tega i>oziiva niso dolžni vložiti davčne psrijave: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno iz kmetijstva. 2. Delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci glede dohodkov iz uslužbensikega razmerja. 3. Postreščki, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve in podobni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo kakih drugih dohodkov, za katere je predpisana vložitev davčne prijave. 4. Osebe, ki so imele dohodke od dobičkov za srečke in druge vrednostne papirje, od dobitkov stav v gotovini na dirkah ter na športnih in drugih prireditvah. H. PROMETNI DAVEK HJcrafti in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vk^iti na posebnem obrazcu letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljajo promet, zavezan plačilu prometnega davka. Davčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan Smrt faSizrou — svtrtjoda tictrodu! DR2AVNI SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO LRS Še en nasvet SAVINJSKI ŽELODEC je kot posebna specialiteta Savinjske doline 2:nan daleč naokoli. Da se vam bo tudi ta posrečil, smo naprosili Sa- vinjčana Skrjanca, da nam je preskrbel dober recept. Meso za želodec zmelji na stroju, še bolje pa je. če ga na roko drobno na- režeš. Suhemu ali borovemu svinjskemu mesu pa dodaj še nekaj kosov slanine, ki jo prav tako ^režeš na prav drobne koščke. Meso posoliš po okusu, savinj- ski mesar pa si pomaga s tole staro prakso: zmleto maso mesa si naloži na desko v višini moške dlani To površino 'potem n-isoli tako, da sol popolnoma pokriva meso in se od zgoraj ne sme videti prav nič rdeče barve. Tako oso- Ijeno meso spravi n^zaj v skledo in mu dodaja »MČimbe«: žlico zmletega popra, ponekod tudj malenkost cimeta. Meso tlači in mečka toliko časa, da se začne odpuščati od rok. Zraven pa priliva skozi cedilo vodo. v kateri se j« nokaj ur namakal zdrobljen česen. Vode pri- lije na približno 10 kg mesa 1 liter. Ko je vsa ta masa dobro premešana, jo natlačimo v dobro opran, obrnjen in osnažen svinjski želodec. Lahko r>a na- tlačimo meso tudi v svinjski mehur, ki ga je treba :>rav tako dobro osnažiti, napihniti in nad štedilnikom dobro po- sušiti Ce vam bo še ostalo mesa, ga lahko stlačite še v iK-av tako dobro osnažen »kot« ali debelo črevo. Tako pripravljene želodce mesar še nekaj- krat z iglo nabode, da jim sipusti zrak, zašije odprtino in želodec je gotov. Želodec je treba hraniti na zračnem prostoru in ga obložiti s težkimi ka- meni Treba pa ga je med zimo večkrat obrniti in postrgati z njega vso nesnago, ki se nahaja na zunanji strani želodec se popolnoma osuši šele proti pomladi, ko ga začnemo jesti gurovega. Najbcdjdi pa so v poletnam čeeu in »driljo tidi do pome jeseni. OBJAVE IN OGLASI ZBOS DRUŠTVENIH NAČELNIKOV PARTIZANA »Partizan«, Okrajna zveza društev zc telesno vzgojo razpisuje za nedeljo, dne 9. 1 m. ob 8. uri zjutraj v prostorih II. osnovne šole v Celju zbor društve- nih načelnikov, načednic, vodnikov in vodnic z naslednjim dnevnim redom: Poročilo načelništva Program dela za leto 1955 PokrajinsM zlet v Celju slučajnosti Po zboru bo predelava prostih vaj za vse ženske oddelke v telovadnici »Partizana« v Gaber ju, za vse moške pa v telovadnici II. osnovne šole. Pre- delava bo trajala do odhoda večernih oz. popoldanskih vlakov. MESTNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA CELJE razpisaje mesto tehničnega tajnika. — Nastop takoj. Prožnje dostavite naslovu. TaloTia dolžina IH mttror Nedelj«, 9. jannarja: 18,M Oddaja iz Celja 18,3« Pisan glasbeni spored m,n M Minot vedre glasbe iz Ba«li« Sarajevo Sl,15 Y svetu ritmov in melodij poi vodstvom gosta dirigena Ilije Genica iz Beograda 32,19 Nočni koncert simfonične glasbe Ponedeljek, il. janaarja: 18,M Oddaja iz Celja 18,3» Zdravstveni nasveti 18,4« MezzMopranistka Dana KoČBik poje »Otroške pesmi« 2«,M Zunanje politični feljton 2«,15 Simfonični koncert Radia Ljmbljama 22,15 Plesna glasba Torek, 11. jannarja: 18,n Oddaja iz Celja 18,3* Športni tednik 2t,M Tedenski notranje političai pregledi 2«,ltt Filmske melodije 21,36 Zabavna in plesna glasb« 22,19 Nočni komorni koncert Sreda, 12. januarja: 18,n Oddaja iz Celja 18,3« Mednarodna radijska aaiverm 2«,n Gian Carlo Menotti: Konanl, opera v dveh dejanjik 22,19 Plesna glasba Četrtek, 13. janaarja: 18,n Oddaja iz Celja 18,31 Modni kotiček 18,4« Slovenske narodne pesmi poje ab«r KUD >Jože Hermanko« 2«,M Domače aktnalnosti 2t,15 Četrtkov'večer domačik pesmi i> napevov 21,M Literarni večer: H. M. Rilke 21,3* Spored popalaraih orkestralaih skladb 22,19 Moderna ple«na glasba Petek, 14. Janaarja: 18,h C\ldaia iz Celja - pregled Celjskega tednika 18,3« Iz kolektivov za kolektive 18.49 19 minnt z Avgustom Stankom 2«,M Tedenski zunanje politični pregled 2«,19 Iz življenja in dela skladatelja G. F. Handla 21,n Oddaja o morja io pomorščakili 21,3t Zabavna in plesna glasba 22,19 Nočni simfonični koncert Sobota, 19. janaarja: 1&.M Oddaja iz Celja 18,3« Zanimivosti iz znanosti im teluaik« 18,4« Igra tambnraiki orkeater po4 vodstvom Matka SiJakovUTa 2*,h Pisan sobotni večer as.19 1(1« LJabljanaki sekstet IŠČEMO verziranega materialnega knjigovodjo z večletH» prakso v industriji. Nastop službe takoj ali p» najpozneje 1. II. 1955. Naslov v npravi lista. SAMOSTOJNEGA* KNJIGOVODJO ^ SAMOSTOJNO KNJIGOVODKINJO ia takojšen nastop ali najpozneje 8 1. U. If95- Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po do- govora. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod šifro >samostojenc. OBJAVA Kmetijska zadruga Celie-mesto bo prodala ■» javni dražbi razne poljedelske stroje in orodje. Vse potrebne informacije dobite v npravi Kmetijske zadruge Celje. Breg .št. 4. Uprava Kmetijske zadruge Celje. PRODAM nizke stroje »Reform«, žitočistilnik im, valjčke. Mastnak, Šentjur pri Celju. PRODAM po ugodni ceni kompletno rabljea*' spalnico v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. ZA RABLJEN ŽENSKI ŠIVALNI STROJ dam debelega prašiča (120 kg). Razliko eventuala*' doplačam. Naslov v upravi lista. Di.]AKA drugošolca dam na stanovanje družini, ki bi mu nudila pomoč pri učenju. Vpraiati v npravi lista. ^ VSO OSKRBO išče mirna upokojenka. Pomaga v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. GHADBi-;Nl TEHNIK, ves dan odsoten, išče opremljeno sobo za takoj. Naslov v upravi lista pod šifro >Takoj<. KZ POLJE OB SOTLI pri Podčetrtku išče trak- torista B-kategorije. Nastop službe takoj. — Javiti se je gornjemu naslovu. PROSIM NAJDITELJA poročnega prstana, da g« vrne proti nagradi na naslov: Bele Milena^ ( elje. Samski dom št. 5. PREKLICUJEM izgubljeno šolsko spričevalo a* ime Tome Nikolaja, Celje. Dne 10. januarja 1955 bo na sodišču v Celj» dražba lepo urejenega Srnovršnikovega po- sestva v Libojah. Cena 300.000 din. NAJDITELJA DENARNICE z dokumenti napro- šam, da jo vrne proti lepi nagradi na naslov, označen v dokumentih: Delakorda. Petrovže- MISTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 7. janaarja 1J99 ob 19 — Norman Krasnar JOIIN LJUBI MARY - II. šolski abonma Petek. 7. janaarja 1955 ob 2« — Norman Krasaa: JOllN LJUBI MARY — abonma red torek im izven Sobota. 8. jan. 1959 ob 2# — John van Drotea: (iRLlCE GLAS - abonma red sobota (delav- ski) in izven Nedelja, 9. ian. 1959 ob 19,3« — John van Dratent GRLICE GLAS - abonma red nedelja in izve* Nedelja, 9. jan. 1955 ob 20 — Norman Krasnar JOHN LJUBI MARY - izven abonmaja Torek, U. jan. 1955 ob 29 — John van Dratea: GRLICE GLAS - abonma red torek in izve» Sreda, 12. jan. 1955 ob 29 — Hoffmann Harnischt ADMIRAL BOBBY - premierski abonma im izven Četrtek, 13. jan. 1955 ob 2« — Hoffmann Har- ■isch: ADMIRAL BOBBY abonma red četrtek in izven Petek, 14. jan. 1955 ob 19 — Hoffmann Harnisebr: ADMIRAL BOBBY - I. šolski abonma LJUDSKI ODER CELJK Torek, 11. janaarja ob 2« — J. Hasek: DOBRI YOJAK ŠVEJK - komedija v U slikah z godbo- Prodaja vstopnic v ponedeljek od 16. do 18. ar» ia aa dan predstave dve ari pred pričetkoBu NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA. Dae 9. L 1959: dr. Sevšek Mak»im, Celj«^ Ljabljanska cesta 3i. KINO UNION. CELJE Od 5. do 10. L 1995: .BANKOVEC ZA MaiJOK FUNTOV. — angleški barvni fUm Od U. do 16. I. 1955: >DVA Y AVTUc - avstrijski film Predstave dnevno ob 18. in 20. nri. ob aedeljak ob 16,, 18. in 20. nri. Dae 16. I. 1939 ob 10. uri: Matineja >KOBILICI« ameriški film KINO DOM. CELJE Od 6, do 10. I. 1999: >DVOJNO ŽIVLJENJE« — ameriški film Od U. do 16. I. 1953: >MATEJEVI SINOVI. — aagleški film Precktave dnevno ob 18,15 is 20,15. oh oedeljal* mk 16,19. 18,19 in 20,19. Dm 9. L 1959 ob 1«. ari: Matinej« >MEKTOIi rai FILMU« - »e«i&ki tilm ZAHVALA Vsem darovalcem številaik veaeev, darrvaleea denaraik prispevkov, aa poslovilae be«ede pri odprtem grobo, pevskim sborom, godbi ia vsem, ki ee sočastvevali z meaoj ob smrti omJ« dre«« že«e AMCKE DKGBN se igkreao 2*kvali«jem. lajajoči m»t Km. steava H«nJ«> ia tfitk.