77
Kmetijstvo.
Črtice za sadjarje, VI.
Mnogo se je mej sadjarji ugibalo, kdaj naj se mlado drevesce cepi v drevesnici. Mnogi sadjarji so bili dolgo tega mnenja, da se s cepljenjem mora počakati, da drevesce precej odraste. Trdili so, da so divjaki manj občutljivi za vremenske nezgode, nego cepljenci in je sploh drevesce trdnejše, ako je visoko cepljeno. To mnenje se je dolgo ohranilo, ne le pri sadjarjih temveč tudi mej ljudstvom samim, dasi ni bilo potrjeno z nobenimi poskusi.
Tako ravnanje z drevesci pa ima vsekako marsi-kako slabo stran. Dolgo časa morajo ostati v drevesnici, ki se izprazni navadno šele v kacih osmih ali desetih letih. Necepljena drevesca pa navadno ne rastejo ravno, temveč se kriva na vse strani, treba jih je privezavati, da dobimo lepa ravna drevesca. S tem privezavanjem in vravnavanjem imamo mnogo dela in vspeh je pa navadno vendar še jako nepovoljen.
Ce pa cepimo drevesce še majhno, v prvem in drugem letu, ko smo je presadili, bodo lepo ravno rastla in ž njim nimamo toliko dela. Taka drevesca niso grčeva in trnjeva, kakor divjaki. Proti vremenskim nezgodam pa niso nič občutljivejša, kakor drevesca, ki smo jih pozneje cepili. Velika prednost je pa, da taka drevesca lahko kmalu presadimo na vrt. Sedaj spregovorimo še nekaj o obdelavanji drevesnice. Kmalu ko so se drevesca vanjo presadila, mora se okopavati, da jo preveč ne preraste plevel in zemlja ne razpoka. To delo se pa mora vršiti jako skrbno, da se drevesca kaj ne poškodujejo. Za to delo potrebuje se rovnice ali motike. Trava okrog drevesc naj se z roko ponije. Poleg tega se mora pa še drevesnica pridno pleti. Plevel je v. drevesnici ravno tako škodljiv, kakor na njivi.    Drevescu  odtegne mnogo
78
hrane in zatorej mnogo počasneje raste. Rahljanje zemlje v drevesnici je pa zaradi tega koristno, da more vanjo zrak, kar jako pospešuje drevesno rast.
Če zemlja ni dobra se mora seveda gnojiti, najboljše z živalskim gnojem. Umetna gnojila se navadno v drevesnicah nič posebno ne obneso. Gnoj naj bode že nekoliko preležan. Najbolje je, če se vzame kravjega, konjskega in ovčjega gnoja in se vse to dobro zmeša Tudi gnoj od perutnine jako ugaja drevesnicam. Dolgo je bilo razširjeno napačno mnenje, da gnojenje drevescem škoduje, posebno pred živalskim gnojem so imeli sadjarji strah. Zadnji čas je pa ta presodek precej izginil Seveda ko bi kdo le preveč gnojil, bi to bilo že škodljivo, ali ta-cega gnojenja se ni bati, ker je ž njim preveč dela in prizadene preveč stroškov. Zatorej se bode mnogo prej prigodilo, da bode drevesnica premalo pognojena nego pa preveč.
Kdaj naj se pa gnoji drevesnica? Po skušnjah je najbolje drevesnico gnojiti v pozni jeseni, po zimi ali pa v zgodnji pomladi. Pred novembrom nikar ne spravljaj gnoja v drevesnico,   v  začetku  marca  pa  mora vsekako
v
gnoj biti v zemlji. Ce gnojiš po zimi, se bodeš kmalu prepričal, da bode gnojenje mnogo več izdalo. Letno gnojenje pa pospešuje le rast plevela po drevesnicah in je torej včasih res skoro škodljivo. Pa še nekaj druzega govori za zimsko gnojenje. Po zimi je bolj mokro in mokrota gnojilne snovi spravi globoko v zemljo k drevesnim koreninam. V drevesnicah je to globoko gnojenje potrebno, ker korenine segajo globoko v zemljo.