Mi in naše gospodarske ustanove. Znano je, da nc zadostuje živemu or* ganizmu samo namen > življenja, ampak imeti mora tudi pogoj za življenje. Ker je vsakemu organizmu torej tudi organi= zaciji, ki skuša doseči svoj namen, pogoj dobro gospodarstvo, je umljivo, da mora tudi naša organizacija, ako hoče procvitati, zaposliti dobršen del svoje moči na tem polju. Ne zadostuje pa, da posveča skrb samo pridnemu pobiranju članarine in pravilni nje uporabi, ampak obračati mora pažnjo tudi na one gospodarske ustanovc, ki se štejejo kot stanovske gospodarske ustanove. Na enih in na drugih pa je interesi= rano vse organizirano slovensko učitelj* stvo, ne samo oni, ki so dali tem institus cijam življenje. Dobrot onih je deležen vsak posa= meznik direktno, dobrot drugih pa stanov* ska organizacija in po * tej posameznik. Ker je torej zveza med stanovsko organi^ zacijo in našimi gospodarskimi ustanova^ mi tako tesna, da ni obstoja eni brez dru* ge, je umljivo, da stanovski organizaciji ni vse eno in tudi biti ne sme, v kakšnem stanju so naše gospodarske ustanove in kakšno . stališče zavzemajo iste napram stanovski organizaciji. Na noben način n. pr. ne bi smela naša stanovska organis zacija trpeti, da ena gospodarska ustanova izdaja dva učiteljska lista, list mogočne stanovske organizacijc in listič, ki kljub le? pemu imenu dela mcd člani razdor. To tesno zvezo med stanovsko in go* spodarskimi organizacijami narekuje že tudi modern trgovski duh. Podjetnik, ki se hoče ogniti štrajkom, bojkotu itd., ki hoče delovno silo v največji meri in raci* jonelno izrabiti, se poslužuje najmoder« nejše prodajne metode, zato naredi v po* štev najbolj prihajajoče faktorje kot so^ lastnike podjetja. Da pa mora naša stanovska organizas cija obračati vso pozornost našim gospo« darskim ustanovam, ki so danes še vsaka zase samostojne, dasi so odvisne samo in izključeno od organiziranega učiteljstva, silijo v to tudi finančne razmere posamezs nih članov organizacije. Da se organizačni davek ne bode smcl več povečati, je ja« sno, ker pri zmanjšanju dohodkov posa= meznikov, ni mogoče misliti na večanje izdatkov. Zahtcve na organizacijo se pa v obratnem razmerju vedno večajo. Na vi= diku je obrambni sklad, ki je nujno po*  treben, pevski zbor apelira na požrtvovals nost, Zveza državnih nameščencev zahteva članarino itd., itd. Ker se torej zahteve na organizacijo čimdalje večajo, plačilne možnosti posa« meznika zmanjšujejo, bo pač treba misliti na druge vire, ki bi dajali organizaciji ti= sto moč, ki jo potrebuje, da živi in ne žu votari. To so pa edinole gospodarske pri* dobitne ustanove, pri katerih je učitelj« stvo sodelovalo, sodeluje in brez katerega bi gospodarske ustanove propadle. Tesna vez gospodarskih ustanov in stanovske organizacije, modern trgovski duh, slabe gospodarske perspektive posa* meznika in vzajemno sodelovanje vseh naših organizacij silijo in tirajo stanovsko organizacijo v to, da zavzame napram vsem našim gospodarskim ustanovam go= tovo stališče, ki je: Vse učiteljske gospo« darske ustanove spadajo v okvir organiza« cije, vsak član organizacije je obenem tudi član vseh gospodarskih ustanov. Razmere, čas in mišljenjc organizira* nih članov zahtcvajo, da krenemo z mrtve točke pogajanj, brskanja po blatu, in mU loščin na realna kalkulacijska tla. Dolžnost vseh članov je, da se potom svojih društev izrečcjo, kakšno načelno stališče zavzemajo napram našim gospo= darskim ustanovam in dajo tako poverje* ništvu oporo, da i ono zavzame striktno stališče. Ko se bode obravnaval na učitelj« skih zborovanjih »Naš delovni program«, naj se ne pozabi na točko: »Naše gospo« darstvo. Štravs Karl.