[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
HAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH
PRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 137.
chicago, ill., SREDA, 16. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 16, 1930.
LETNIK XXXIX.
Na tt za ogrskega kralja. -
bivša cesarica žita razposlala o k r o ž n ice članom habsburške rodbine s pozivom, naj prisežejo vdanost otonu. — otonov odposlanec v belgradu in v bukarešti. — ogrska baje pripravljena odstopiti od zahteve po reviziji mirovne pogodbe.
Dunaj, Avstrija. — Do neverjetnosti senzacijonelna poročila se pojavljajo o delovanju pristašev Otona, sina bivšega avstrijskega cesarja Karla, da bi ga ob njegovi polnoletnosti, ki jo bo z izpolnitvijo svojega 18. leta starosti dosegel prihodnjega 20. novembra, postavili na ogrski kraljevski prestol.
Kakor poroča budimpeštan-ski list Areggal, je bivša avstr. cesarica Žita, mati Otona, poslala okrožnico na vse odrast-le člane habsburške rodbine, ki žive na Ogrskem, ali kje drugje v centralni Evropi, v kateri jih poziva, naj se pripravijo, da bodo položili dne 20. novembra vdanostno prisego "cesarju in kralju" Otonu, ko bo ta zasedel ogrski Prestol. Obenem naj se obvežejo, da se bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi -borili za Otonove pravice.
Drugo poročilo, ki je izšlo iz tukajšnjih političnih krogov, objavlja senzacijonelno vest, da je baje jugoslovanski kralj Aleksander že pristal na to, da Jugoslavija ne bo delala ovire Otonovi proglasitvi ogrskim kraljem. Pred kratkim da je namreč prispel v Belgrad princ Sixtus, brat bivše cesarice Zite, in imel dolgo konferenco s kraljem, v kateri da je omenil, da je povratek Otonov neizbežen in da je torej najbolje, da se sosednje države na lep način pogovore z Ogrsko, pod kakimi pogoji ne bodo delale ovir Otonu. Jugoslaviji je Sixtus obljubil, da bi O-grska odstopila od svoje zahteve po reviziji mirovne pogod be in po vrnitvi izgubljenega ozemlja, ki ga je potom pogodbe dobila od Ogrske Jugoslavija, ako ne bo nasprotova la povratku Habsburžana na Ogrsko.
Drugi poslanec je bil poslan k rumunskemu kralju Karlu. Tudi ta je enako zagotavljal Rumuniji, da Ogrska ne bo zahtevala ničesar od nje nazaj, ako bo ta pristala na Otonov Prihod na Ogrsko.
Najbolj trda zapreka, pravi Poročilo, ostane zdaj še Ceho-»lovaška in za njo Francija.
Kakor rečeno, ta poročila ni vzeti kot popolnoma verodostojna. Ni namreč dosti verjetno, da bi države Male antante, t(> je Jugoslavija, Rumunija in Čehoslovaška, vsaka na svojo roko delale pogodbe z Ogvsko Jn popuščale napram njej, ko so vendar pri nedavni konfe renci sklenile, da bodo skupno . Nastopile proti vsakemu poizkusu, postaviti kdaj še kakega habsburžana na prestol.
GOVORI PO RADIO IZMOSKVE
i Komuisti iz Moskve razširjajo svojo propagando potom radia. — Govori v nemškem jeziku in v jezikih drugih večjih narodov.
tekma med ladjama
Berlin, Nemčija. — Nemška vlada stoji pred težkim problemom, ki ji ga je zadala ruska komunistična stranka s svojo najnovejšo metodo propagande. Dočim je vlada stalno na pažnji, da pobija komunistično rovarenje po ddželi, je napram tej najnovejši metodi popolnoma brez moči; propaganda prihaja namreč po zraku.
t Ko je komunistična stranka, ki je nedavno zborovala v Moskvi, sklenila, z vsemi sredstvi na novo poživiti rdečo propagando po svfetu, je bila takoj na to postavljena v Moskvi močna radijska postaja, s katere se glas prav dobro sliši na daljavo 1200 milj. Trikrat na teden govori s te postaje nemščine popolnoma zmožen pro^ pagandist. Svoj govor navadno prične z besedami: "Policisti in vojaki Nemčije, mislite na to, da ste proletarci v uniformi. Pomislite tudi to, da vam je ruska revolucija pokazala pot. Živela nemška sovjetska republika."
V nadaljevanju govorov se kritizira nemška politika in delovanje politikarjev ter se nasproti temu navajajo najbolj svetle točke iz sovjetske politike.
Nemška vlada se še ni odločila, kake protiukrepe bi pod-vzela. Ena stran zahteva, naj bi se enaka postaja ustanovila tudi v Berlinu, na kateri bi se pritizirali komunistični nauki in razmere v Rusiji. Temu pa se vlada ustavlja, ker je do zdaj strogo izključevala vsako politiko iz radijskih govorov. :Drugi zopet predlagajo, naj bi se v Rusijo poslali protikomu-nistični'agitatorji. S tem se pa vlada zopet ne strinja iz razloga, ker želi z Rusijo stati na dobrih odnošajih.
Podobna propaganda po radio se vrši iz Moskve tudi v jezikih drugih večjih narodov.
Za prvenstvo v hitrosti ste se borili dve ladji, katerih sliko vidimo zgoraj. Ladji na levi je ime Betsy Anne, drugi pa Tom Greene. Tekma se je vršila v reki Ohio v bližini mesta Cincinnati.
Iz Jugoslavije,
strela napravila tri požare v enem dnevu v savinjski dolini. — lepa procesija na praznik presv. r. t. v beogradu. — stoletni jubilej šole. — smrtna kosa. — razne novice.
Nadaljnje žrtve 4. ju
lija
Chicago, 111. — Pred dobri desetimi dnevi še zdrav in živahen, je danes 191etni Har-
DVOJNA STRUJA
V_INDIJI
Nasilni ekstremisti v manjšini.
— Poziv na Gandhija, naj
prekliče mirovno gibanje.
Bombaj, Indija. — Že od
vsega začetka osvobojevalne-ga gibanja v Indiji ste obstajali dve stranki; ena zmerna, ki si je nadela nalogo, boriti se strogo v mirnem tonu, brez vsakih dejanj nasilja in brez vsakega orožja. Vodja te stranke je zdaj internirani mahatma Gandhi. K drugi stranki pa spadajo najbolj ekstremni nacijonalisti, kateri hočejo osvoboditi deželo s krvavim nasiljem in strahovlado. K sreči so bili celi čas ti \ manjšini tako, da je Gandhije-va zmernost prevladovala. — Vendar pa ti nasilneži še nikakor ne mirujejo in delajo še vedno vneto propagando za svoj program; a kakor so morali nekateri voditelji celo sami priznati, se jim njih načrti najbrž ne bodo obnesli.
Nasprotno pa postaja zmerna stranka čimdalje še bolj zmerna. Na neki konferenci so nje voditelji sklenili, naj se pošlje deputacija k zaprtemu Gandhiju, da celo mirovno gibanje sploh prekliče, češ, da vodi to Indijo v čimdalje večjo zmešnjavo, in naj se počaka na oktobersko konferenco v Londonu, kjer se bo reševalo indijsko vprašanje.
-o-
SPRAVA MED RUMUNSKO KRALJEVO DVOJICO
ry Bulgaris, 1118 George St., že v grobu. In to je tudi že osma smrtna Ižrtev v Chicagi nesmiselnega streljanja in pokanja na 4. julija. Pri izpuščanju rakete se je ranil, rana se je zastrupila in nastopila je smrt. — Predsednik chicaške-ga varnostnega sveta se je izrazil, da je dajati mladini eksplozivne igrače ravno tako zločinsko, kakor dajati jim v roke dinamit. In mož ima prav.
Bukarešta, Rumunija. — Kakor se glase vesti s kraljevega dvora, se bo tekom tega tedna končnoveljavno končal spor med kraljem Karlom in njegovo ženo Heleno. Razpo-roka, ki ju zdaj loči, se bo namreč zakonit? razveljavila. --o-
načrt za katoliško
katedralo
Dublin, Anglija. — Tukajšnji nadškof je podpisal kupno pogodbo za $50,000 za nakup zemljišča, na katerem bo zgrajena nova ogromna katoliška katedrala, katere zgrajdba bo stala $2,500,000.
KRATKEVESTI
trovraten samomorilec
Chicago, 111. — 471etni Stanley Milton, 436 Surf St., se je poizkusil najprej zastrupiti s plinom, a mu je namero preprečil gospodar hiše, ki je še pravočasno vstopil v stanovanje. Ni pa Stanley odnehal od započetega dela in je samo-umor privedel do konca s tem, da si je prerezal žile na rokah. Umrl je v bolnici.
-o-
pogreb slovenca Chisholm, Minn. — V soboto. 5. julija, je bil pokopan iz tukajšnje cerkve sv. Jožefa 35-letni Jernej Jakič, ki je umrl v bolnici v Duluthu. Smrt je nastopila vsled vnetja možgan, ki ga je povzročil udarec na glavo, katerega je dobil pokojni pred dobrim letom. U-mrli, ki zapušča v tem mestu enega 1 bratranca, Franka Ja-nežich, je bil zelo priljubljen med svojimi rojaki. N. v m. p.!
-o-
pogromi proti nigrom Shamrock, Tex. — Kakor so prišla poročila -iz mest Erick, Okla., in Texola,, Okla., so v nedeljo ponoči napadle množice naselbine nigrov in prebivalce izgnale iz mest. Storile so to iz maščevanja, ker je neki niger napadel neko belo žensko in jo do smrti pobil.
--o-
žrtve dela Washington, D. C. ■— Pot informacijah državnih rudniških nadzornikov so v Zed. državah zahtevale razne rudarske nesreče tekom meseca maja 138 življenj. V prvih petih mesecih tega leta je število teh žrtev znašalo 855 oseb, štiri več kakor v isti dobi prejšnjega leta.
-o-
TUDI RUSIJA ZA ZED. DRŽ. EVROPE
Sovjetska Rusija se pričela zanimati za pristop v zvezo evropskih držav.
Pariz, Francija. — Kakor se kaže, je tudi sovjetsko Rusijo pričela zanimati ideja zedinje-nja evropskih držav, za katero je imela še pred nedolgim le pomilovalen posmeh. Kakor se namreč doznava, je prejel tukajšnji sovjetski poslanik, V. Dovgalevski, nujno brzojavko iz Moskve, v kateri se ga poziva, naj predloži nemudoma sovjetski vladi poročilo, kako je sedanje faktično razmerje med Francijo in Rusijo in ka^ ko je mnenje glede pristopa Rusije v zvezo evropskih držav.
Povod za ta nenadni pre-okret v mišljenju sovjetov je dal v prvi vrsti odgovor italijanske vlade, ki je nasvetova-la, da naj bo vključena v zvezo tudi Rusija. Podoben odgovor pripravlja tudi nemška vlada.
-o-
Strela užiga.
Polzela, 22. jun. — Približno ob pol sedmih zvečer, ko je dosegla nevihta vrhunec isile, se je od strele užgalo poslopje posestnika Mihe Baloha v Za-ložah pri Polzeli. V trenutku je bilo v ognju gospodarsko poslopje, vnela se je tudi zraven stoječa stanovanjska, s slamo krita hiša. Radi pomanjkanja vode v bližini ni bilo misliti na drugo kot na obrambo sosednjih poslopij ter reševanje živine. Do tal je pogorelo posestniku gospodarsko poslopje s prizidano hmeljsko sušilnico, stanovanjska hiša in svinjaki. Živino in večino pohištva rešili.
Skoro istočasno kot na Polzeli se je pokazal ogenj v Za-kli pri Gomilskem. Strela je u-darila v gospodarsko poslopje, last posestnika Vasleta v Za-kii. Poslopje je pogorelo du tal, zraven še dva voza nove krme, katero so ravno pripeljali. V obeh slučajih je škoda le delno krita z zavarovalnino.
Kakor se je zvedelo zvečer, je gorelo še na tretjem mestu in to v Podvrhu v braslovški občini. Po pripovedovanju je bil požar pri posestniku Oča-karju ali Pšakarju. Viden je bil dim in plamen.
-o--
la s proslave poslana pozdravna brzojavka.
-o-
Pretep.
Bučar Jože, zidarski delavec v Novem mestu je bil v neki gostilni, kjer se je zapletel v prepir s svojimi tovariši-sode-lavci. Med prepirom ga je eden od njih udaril po glavi in mu zadal precejšnjo rano1.
-o-
Smrtna kosa.
V mariborski bolnici je umrl Ant. Molnar, trgovski pomočnik, star 29 let. — Na Dunaju je umrla baronica Olga Hain, vdova po bivšem deželnem predsedniku Kranjske, članica kongregacije Pomočnic vernim dušam v vicah. — V Mirni peči je umrl Franc Zupančič, posestnik in gostilničar. — V Mariboru je umrl Dr. Martin Matek, stolni prošt.
Gadje.
S Koroške Bele poročajo, da je tamkaj pičil gad ženico Lenko Žvab, ko je nabirala drva, — Mirko Martinčiča, ki je istega dne nabiral jagode, je tudi pičil gad. — Gad je pičil pri košnji nekega fanta na Zgornjem Brezovem. Z zdravniško pomočjo so vsi izven nevarnosti.
cena prohibiciji
Washington, D. C. — Kakor je dognala protiprohibicijska zveza, je stala prohibicija Ze« dinjene države v letu 1929 skoro eno milijardo dolarjev. V tem so vključeni stroški, ki jih je imela dežela z uveljavljanjem postave, in pa izgube na davkih, ki bi jih lahko dežela prejela od pijač. Izguba v letu 1929 je bila za 4 milijone večja kakor v 1. 1928.
hoover ušel avtomobilski nesreči
Washington, D. C. — Avtomobilska nezgoda se je pripetila preteklo nedeljo skupini, ki se je s predsednikom Hoo-verjem vračala v mesto v Virginia Camp. Neki avto, ki ga je vozila Mrs. C. L. Beach, je privozil od nasprotne smeri, se za las izognil prvemu avtomobilu, v katerem je sedel Hoover, enako tudi drugemu avtomobilu z detektivi, ter treščil v tretji avto, v katerem se je vozil predsednikov tajnik s tremi drugimi osebami. Potnikom se ni pripetilo k sreči nič žalega, pač pa je bil avto tako pokvarjen, da več ni bil sposoben za nadaljnjo vožnjo.
——o-
plačilo ne izostane
Atene, Grčija. — Bivši grški diktator, general Pangalos, je bil preteklo nedeljo obsojen na ponovno dveletno ječo ter na izgubo državljanskih pravic za pet let vsled zlorabljanja državnega denarja za časa njegove vlade.
Letina na Dolenjskem.
Košnja je izborna. Tudi vreme temu delu dobro slulži. Strn lepo uspeva. Ječmen je že po-žet, pšenica je napravila bo gato klasje, krompir in drruge okopavine dobro kažejo. Toda po malem se bo začela oglašati suša. Trta je pa tako obilno nastavila, da bo grozdja kar do naših želja, če bo Bog varoval hude ure. Palež se sicer o glasa sem pa tam, toda galica mu ne da veljati. Pač pa povedo, da je tam proti Jaški napravil občutno škodo, ker manj škrope z galico. Sadja pa ne bo! Vid ni imel češenj, ker so jih že "Trijaciji" pospravili. Hrušk in jabolk pa tudi zastonj iščeš. S tem letos ne bo napotja.
Granata raztrgala seljaka.
Seljak Mane Velijevič iz se-la Glavice pri Kočanih je našel na nekem pašniku v grmovju staro granato iz svetovne vojne. Začel jo je odpirati, pri čemer je granata eksplodirala in seljaka na kose raztrgala.
Procesija v Belgradu.
Belgrad je zelo slovesno proslavil katoliški praznik Te-lovo. Cerkvene svečanosti je vodil belgrajski župnik Wagner ob številni asistenci duhovščine. Vse ulice, koder je šla procesija, so bile okrašene z zelenjem in okna razsvetljena. Pravoslavni meščani so se na vzgleden način pokazali s tem, da so okrasili svoje hiše in razsvetlili okna za čas procesije.
-o-
Stoletnica Kaptolske šole v Zagrebu.
Pod pokroviteljstvom mest nega župana se je v Zagrebu vršila proslava stoletnice obstoja tamkajšnje osnovne šole na Kaptolu. Ta šola je bila pr va, ki je v Zagrebu uvedla hrvatski učni jezik. Kralju je bi-
Nesrečen kolesar.
Jože Mirtič iz Prečine se je po svojem poslu peljal skozi Toplice. Na ovinku je srečal dva otroka, ki sta nesla na dolgem drogu škaf vode. Hotel se jima je ogniti, a se je zvrnil v jarek in si zlomil roko.
Ogenj v Rovtah.
Kmalu bi v Rovtah namesto krasne cerkve imeli pogorišče.. Ravnoi na praznik sv. Rešnje-ga Telesa med sv. mašo so o-pazili, da je začela goreti cerkvena streha. Ljudje so še precej mirno zapustili cerkev- in maša se je kljub požaru nadaljevala do konca. Požar je naj-brže nastal, ko je kateri fantov, ki so pritrkavali, vrgel gorečo cigareto skozi lino na streho, kjer je obstala in tlela naprej, veter je pa pomagal do požara. Škode ni posebno velike, strah je pa le bil.
Na potu k birmi smrtno po-nesrečila.
Split. — Ankica Zelič je hotela odvesti svojo hčerko k birmi. Pri odhodu iz hiše se je na stopnicah naslonila na trhlo ograjo, ki se je zlomila, za-,radi česar je padla dva metra (globoko ter obležala na mestu | mrtva.
servo I
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 16. julija 1930
AMERIKANSKI SUOVENEQ,
*rvl in najstarejši slovenski iiit ▼ Ameriki.
Ottanovljen leta 1U1,
izhaja rta k dan raz on nedelj, pon*-vtljkov In dnevov po praznikih.
Izdaja in titka
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: •849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009«
naročnina?
.15.00 . 2.50 - 1.50
Ca celo leto -
'.i pol leta _
Za četrt leta -
Za Chicago, Kanado in Evropo:
ta celo leto _$6.00
£a, pol leta___3.00
£a četrt leta____1.75 For three months
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 009«
Subscription:
For one year____
For half a year _
For three months___
_$5.00 - 2.50 _ 1.50
medsebojnega pomirjenja. Ko Nemcem kaže, so zelo sladki pri kakem narodnem sporazumu. Na Koroškem pa je v o-spredju duh, ki hoče le potlačiti, germanizirati, požreti in izpodriniti. Kar bodo denarja spravili skupaj, bodo potrosili večinoma za take prireditve, ki prijajo nadutemu nemškemu nacionalizmu, da so pridobili nekaj slovenske zemlje, na vse drugo bodo lepo pozabili.
Odmev slavnosti bo segal tudi tokrat do najsevernejše meje nemštva, prav čez Hamburg, tudi sem v Ameriko bo segal, o tem ni dvoma, in to že radi — dolarjev, ampak kake sprave proslava ne bo prinesla, zapečatila bo le smrt, kateri prej ali slej koroški Slovenci podležejo, ako ostanejo razmere take, ker nemštvo hoče smrt, da se samo vsede na grobove. Vsaka smrt je pa huda, in hudo bo ob desetletnici za koroške Slovence.
Chicago, Canada and Europe!
For one year___$6.00
For half a year_____3.00
___1.75
smo. Nas ni treba biti prav nič sram. Smo prav lahko ponosni, da smo imeli tako slavne može.
J. Prester.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-oiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov «iedn:£tvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Desetletnica na Koroškem
Dalj časa že so se delale priprave za proslavo desetletnice plebiscita na Koroškem. Nekaj proslav se je celo že vršilo, saj Korošci, pač v prvi vrsti Celovčani in nemški Korošci niso na glavo padli, da bi zamudili tako priliko, ko koroški mošnji-ček noče stati pokoncu.
Treba si je poklicati v spomin, da je bil za Avstrijo pridobljen slovenski del Koroške po izgubljeni vojni za vse Nemce skoroda edina zunanja pridobitev, in izrazita pridobitev za nacionalno nemštvo. Glas o "zmagi" na Koroškem je že tedaj odmeval prav v najsevernejšem kotu Nemčije. Še dalje je šel. Denarcev je bilo treba, in tedaj je veljal le amerikan-fcki denar, ko se je ves drugi valjal po cestah, in v Ameriki so nastavili veliko pumpo. Ko*je bila "zmaga" dosežena, se je hajlalo tudi po Ameriki, in kak narodu zvest koroški Slovenec je moral slišati marsikako zaničljivo, dočim je na tisoče tudi "slovenskih" Korošcev rajalo od veselja, da jim je stopila na vrat tujčeva peta. To so posledice zgodovinskega razvitka.
Ni dvoma, da bodo nastavili iz Koroškega tudi zdaj na Ameriko kako pumpo, in to v prvi vrsti, in niti kakih proslav ne bo manjkalo, ker kjer ni pameti, tam je pač ne more biti.
Denarja je bilo treba za podplate, predpasnike, rute, podkupovanje glasov, za papir in vžigalice . . ., denarja tedaj, ko sc je "glasovalo", in so Italijani in Angleži "čuvali" skrinjice, ker so jih nabasali po — svojem. Zdaj pa, ko traja "zmaga" že deset let, je treba zopet denarja za desetletnico,, da se vsaj po desetih letih pokaže, kakšni debeli prijatelji so1 Nemci in kako radi imajo koroške Slovence ali vsaj Korošce, ali še bolj "kern.tnerje", in ko so že daljšo dobo oznanjevali in hvalili, koliko bodo potrosili, da pokažejo svojo ljubezen, denarja pa doma nekaj noče biti od nikoder, in če amerikanska pumpa ostane suha, bo grozna suša na obeh straneh, na slovenski in nemški, in vsi znaki kažejo, da bo vsaj za Slovence glede denarja in slične pomoči suša, pri slavnostih bo pa tudi za grla precejšnja suša, ko- se bo hudo kričalo, kričanje pa povzroču-je v grlih sušo in zoper to sušo hi cd nikoder prave denarne pomoči.
Stvar že zdaj tako izgleda, da je samole smešna. Ko bi le ne bila tako hudo žalostna za koroške — Slovence. Pod-rrtati je treba, ker Slovencev popolnoma še niso zatrli v desetih letih ali spodrinili od zemlje potom rajhovskih in lutrovr skih Nemcev, ampak Slovencev, za kakršne je desetletnica strašno grenka, teh je malo. Gotovi "Slovenci" — Prosveta jih je imenovala "naše" — so baje v tako sijajnih razmerah pod nemškim okriljem, oziroma peto, da v Jugoslaviji in Italiji kar sline cedijo po taki — sreči. Tudi to je vrlo žalostno za Slovence.
Ob prihodu desetletnice glasovanja so naredili za proslavo poseben načrt, ki bi se nanašal bolj na gospodarske pridobitve, ceste, mostove, jnočvirja. Vse to bi bilo v redu in tudi potrebno, ker slovenski del Koroške se je hudo zanemarjal že v. predvojnih časih. 'Važna bi bila vzhodna železniška zveza, f ar bi koristilo tudi Labudski dolini, toraj Nemcem samim. Zdaj izgleda, da ne bo dosti, ker ni — sredstev, in kakor pred plebiscitom, bode tudi tokrat ostalo pri praznih obljubah.
To pa ni vse. Večjega pomena bi bilo, ko bi se proslava! če jo že morajo imeti, vršila v znamenju narodne sprave in
MALO LUČKO K SVETIL-NIKU
Sheboygan, Wis.
Čas hitro beži, kamor smo ga namenili. Vse se že pripravlja za veliko slovesnost ameriških Slovencev. Čast tistim možem ,ki so začrtali pot tem slavnostim. Slavnosti te so obisk na gomilo, pod katero počiva naš najslavnejši mož Friderik Baraga. Kdor bo tako srečen, da bo videl ta kraj, ne bo tega pozabil celo življenje. Jaz že nisem mogel čakati do 9. in 10. avgusta, ampak gnalo me je, da sem šel in pogledal ter se prepričal, kje je tisti kraj.
Dne 4. julija zjutraj ob 4:30 je prišel po me Mr. John Gran-dlič, potem smo se naložili na avto, jaz, Mr. John, njegova soproga s hčerko Virginijo. Dalje Mrs. Antonija Ritel in njena hčerka. Mr. Grandlič si je še prižgal smodko, na kar je pritisnil na "gas" in oddr-drali smo po "highway" 141 na Green Bay, na to proti Marquette in naprej do Calumet. Toliko povem tistim, ki mislite iti na Baragovo proslavo, da boste videli veliko krasnih jezer, lepe hribe in krasne gozdove. Vsa pot od Green Bay, do daljnega Calumeta je tako zanimiva, da človek ne ve kaj bi gledal. — Pa to še ni vse. Največ je ,da naš narod pokaže drugim narodom, kaj so bili naši predniki v Ameriki. — Dežela Michigan pač gotovo najbolj ve in pozna može, ki so delali za blagor te nove do-movine. Posebno pa še tam gori na severu, kjer se nikamor več ne more. Zato vam svetujem, kateri boste šli v daljni Calumet, zapomnite si dobro pot, od kod boste prišli. Če vas bodo Calumetčani podili pojdite kar nazaj, koder ste prišli, ker ako greste naprej ne boste prišli daleč. Meni se je zdelo, da je na koncu sveta. Pa z šalo na.stran. — Predno pridete v Calumet, boste videli zelo krasne kraje. V Marquette pridete za jezerom Superior. Takoj v Marquette je že lepa u-lica z napisom Baraga Street. Na tej ulici je lepa romanska stavba, katedrala, z veliko Baraga šolo. Ako greste v kate-
drali boste videli notri tri grobe, kjer počivajo trije slovenski možje, trije slovenski škofje. Nagrobni napisi vam povejo, kdo so ti trije, ki tukaj počivajo. Prvi je: "In Memory 1st Bishop Friderig Baraga, Born June 29, 1797 — Died Jan 19, 1868." Na drugem je zapisano: "In Memory 2nd Bishop Ignatz Mrak, Born Oct. 16th, 1810, died Jan 2, 1909." Tretji pa veli: "In Memory 3rd Bishop John Vrtin, Born July 17, 1844 — died Feb. 26, 1899."'
Ko se peljete od Marquette naprej po lepem senčnatem gozdu, naj vam bo na misli najlepše mesto z okolico Houghton. Vsak naj si dobro zapomni to mesto. To je nekaj krasnega. Ko se peljete še nekoliko naprej čez most preko Eagle River, zagledate lepo vas z imenom Baraga; tukaj je vse Baraga. Tukaj si zapomnite kraje, kjer je živel, prvi slovenski apostol-misijonar. — Ob pogledu na vse to se spomnim na to, kar nam je bilo že toliko krat rečeno; zakaj bi mi Slovenci ne imeli enega svetni-ga — Barago ? — Zakaj bi tudi mi vsak nekaj ne žrtvovali v ta namen, da ga postavimo na oltar? Mar ni tudi on zasluženi poplačal. Celi
VELIK DOBROTNIK CERKVE KR. SV. ROŽ. VENCA,
UMRL V JUGOSLAVIJI
Denver, Colo.
Sprejel sem žalostno poročilo, da je v Cerkljah pri Kranju v stari domovini umrl dobrotnik in sotrudnik Slovensko-Hrvatske cerkve v Denverju, nam vsem dobro poznani John Čimžar. Izdihnil je svojo dušo 25. aprila tega leta.
Gotovo vam je pok. J. Čimžar, ki je živel tukaj v Denverju od leta 1916, do 1920, znan. Tudi niste mislim pozabili da se je vedno in povsod pokazal dobrega in zavednega moža, ki nam je veliko pomagal pri naši cerkvi in pri u-stanovitvi nove fare. — Spominjam se, ko smo vprašali "Arhitekte", za koliko bi napravili načrt za cerkev, da so nekateri zahtevali kar $2.200, da nekateri še celo več. Pa se je pokojni sam ponudil, da bo on preskrbel ceneje, ker ima enega arhitekta, in sta prijatelja. Res nam je pomagal toliko, da nas je stal načrt samo okolu $360. Že to je precejšnja pomoč. — Tudi mi je v spominu, kako sem hodil kolektat okoli naših farmarjev, ki so bili raz-treseni vse na okolu. Sam se je ponudil, in me vozil s svojim avtomobilom od farme do farme in ni zahteval za to nikake plače. — Dobro se še spominjam, kako smo nekoč prišli na kolektanju v tak kraj, kjer ni bilo nobenega našega farmarja ,v deževnem vremenu in slabi poti in nismo imeli prilike, da bi kje dobili kaj jesti. Šele proti večeru smo dobili v nekem kraju, da smo pojedli nekoliko paja. Vprašal sem ga, če je kaj lačen in mi je odgovoril vseveda sem, pa kaj je za to? Saj delamo za cerkev, torej Bogu v čast in treba je tudi nekoliko potrpeti. Nam bo že mesec smo
božji prijatelj ? —
Prav lepo se zahvalim za trud, ki ga imajo spoštovani g. komisar p. Bernard Ambrožič. Jaz vem koliko se trudijo, da bi dosegli svoj cilj. Želim, naj Bog blagoslovi njih delo.
Kako se bodo Slovenci sešli tam gori je še vprašanje. Midva sva govorila na Calumetu s tajnikom pripravljalnega odbora in mi je rekel, da bodo vse lepo sprejeli. Stanovanja bodo skoro vse po privatnih hišah. Samo radi bi pač vedeli, koliko jih pride. Kakor mi je tajnik pripravljalnega odbora povedal, je zadnji čas, da kdor misli, naj se odloči in se naznani pri odborih, ki so za to odločeni. Najboljše je, da se oznani po cerkvah, in da se imajo seje za to in vsak ki ga ta slav-nost kaj zanima, naj se udeleži teh sej.
Torej Slovenci! le skupaj. Pokažimo se kaj smo in kdo
tako okoli po farmah nabirali prispevke in v tem času smo slišali različna mnenja in govorice glede cerkve. Nikoli se ni jezil čez govorjenje neoli-kanc^v, potrpežljivo je prenesel vse. — Zastonj je tudi napravil omaro za mašno obleko, le les se je plačal. — Preveč bi bilo, če bi hotel vse našteti, kar je storil dobrega za našo cerkev. Farani dolžni smo, da smo mu za to hvaležni in prosimo Kraljico sv. Rožnega venca ,da mu izprosi pri Bogu plačilo za vsa njegova dobra dela.
Pokojni John Čimžar je šel v stari kraj že pred 9 leti s svojo ženo in sinom. V domačem kraju je postavil precej veliko elektrarno, ki daje luč za Cerklje, Velesovško in Šenčursko faro. Torej se ga bodo tudi v domovini še pozni rodovi spominjali.
Njegovi žalujoči ženi izrekamo naše sožalje, njemu pa že-'dinja.naj varuje otroke, jih uči
limo naj počiva v miru in naj mu sveti rajska luč.
George Pavlakovič.
-o-
MODROVANJE NAŠIH "ŠTA-PARJEV"IN BREZPOSELNIH
Cleveland, Ohio.
Ljudje sedijo na porčih. Mladina premetava "balo" in je brezskrbna ter ne vpraša od kje bo kruh, ampak neizprosno zahteva: "Daj mama kruha in pomaži ga z maslom!" Ubogi stariši.
Pri nas je zelo malo "štapar-jev". Možje rajše sedijo doma, kot bi hodili čižme trgat okolu tovarn, ko so na vseh krajih tablice z napisom-: "No Help Wanted!"
"Buzines" je vse povsod za nič in se obeta še vedno slabši. Mali trgovci, so deloma že trgovine popustili. Posebno so prizadeti "groceristi". Ljudem dajejo na "knjižice", ti pa plačati ne morejo, ker ni zaslužka. Ako pa le prislužijo kje kaj, ga nese hudoba dol v mesto, kjer pusti denar pri tujcih, a domačini naj pa propadejo, ter dajejo na "puf". — Imamo v Clevelandu zelo dobre in poštene slovenske trgovce, med njimi tudi zveste naročnike Amer. Slovenca. Te poiščite in na tisto zadnjo velikonočno številko poglejte, da boste videli, kateri trgovci so "tretali" vaš list z oglasom. Naša prva dolžnost je, da gremo k njim kupit, kar potrebujemo. Naročniki! To bi bilo možato!
Poslušam možake ki ugibajo, kaj nek bogataši "figrajo" napraviti z delavcem-siroma-kom. — Eni pravijo, da hočejo tako hudo pritisniti na delavca, da si bo konečno poiskal kruha na polju, katerega je strašansko dosti še neobdelanega. Vsak pa hoče le živeti v mestih. — Drugi trdijo, da "tarifa", katero je kongres upel-ljal ima nalogo, da ne bo prihajalo toliko blaga iz starega kraja, ker to kvari tukajšnjo industrijo. Igrače, piščalke in podobno drobnarijo, o katerih se govori, da so "importirane", bi prav lahko izdelovali v A-meriki. — Tretji pravijo, da nameravajo znižati plače, in ne morejo kar tako na lepem, zato sedaj tako mučijo delavce. — Četrti modrujejo, da se mora "buzines" enkrat zasukati tako, da služijo tudi paro-brodne družbe, ker sedaj drvijo ljudje kar trumoma v stari kraj. — Peti spet trdijo, da hoče Amerika imeti tukaj samo zveste ljudi in da zato pritiska, ker se morajo odločiti, ali bodo ostali tu, ali ne. — Nekateri spet pravijo, da mora ameriški dolar doseči ugled in vrednost, kakor jo je imel pred vojno.
Največ je takih, ki kritizirajo vlado. — Vlada, pravijo, bi morala odpraviti prohibicijo, pa bi služilo v tovarnah na tisoče ljudi, ki bi izdelovali pivo. Vlada bi morala pregledati potom posebnih komisij, da dela v vsaki hiši le gospodar in starejša mladina. Mati-gospo-
ter pazi, da je snaga v hiši. — Vlada naj bi dala podpore vsaki družini, kjer ni zaslužka. Saj je to sveta dolžnost vlade, da pomaga svojim državljanom, ako hoče, da jo bodo spoštovali in ob času, ko jo napade sovražnik, priskočili na pomoč. — Vlada posojuje večkrat v stari kraj težke milijone, katere ne bo nikoli vse nazaj dobila, njeni otroci pa stradajo.
Vse take opazke delajo naši rojaki in težka skrb jih tare za prehrano. Značilno je, da niso tisti ki delajo, prav nič manj brez skrbi, ker se vsaki dan bojijo, da se tudi oni ne pridružijo ogromni armadi brezposelnih siromakov.
To je slika moderne Amerike, obljubljene dežele, v kateri se cedi med in mleko, v času moderne dobe leta 1930. Kam plovemo ?
Anton Jakšetich.
-0-
SMRTNA KOSA PO NASELBINAH
V Clevelandu je umrl Alojzij Lah star 32 let. — V Wa-rensville senatoriju je umrla Karolina Zadnik, stara 19 let. — V Clevelandu je preminula Mary Bukovec, rojena Boje, stara 63 let. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici in je bila v Ameriki 36 let. — V Springfield je umrl Jos. Gro-belnik, star 55 let. Doma je bil na Koroškem. —- N. v p. m.
HVALA VAM!
Želim izraziti odkrito za-nvalo slovenskim volilcem na Ely in v drugih mestih v četrtem komisarnem distrik-tu, okraj St. Louis, Minn., za.sijajno glasovanje, ki ste ga izvršili meni v prilog pri primarnih volitvah 16. ju-nijij.
Priporočal bi se Vam v nadaljno naklonjenost pri glavnih volitvah 4. novembra 1930.	(Ogl.) Jac. L.. Pete, JcQmig.ar_4-»okr._
Slavna švicarska iznajdba
ODSTRANI GOLŠO
Golša je nesreča za vsakogar, ki jc ima, kajti ne le, da spači zunanjost, ampak zastrupi tucli i" pokvari ves sisteffl. Goljša je najbolj razširjena v Švici, kjef trpe na njej enako moški, ženske in otroci. Zato se zdravniški znanstveniki v Švici tucli najbolj trudijo in po mnogoletnih raziskovanjih so odkrili najbolj uspešno zdravilo "THY ROD I NE", ki uniči roIšc ihtro in popolnoma ne glede, kako velika ali kako stara da je, in je-li trda ali mehka.
"THYRODINE" je brez dvoma najnovejše in edino najbolj uspešno zdravilo za odstranitev golše v različnih deželah. Kako zadovoljni boste, ko se boste iznebili prde zunanjosti in rušilca zdravja. Občutek sramu i« ponižanja bo izginil in počutili sc boste zdravi 'in srečjii zopet z veselo in naravno zunanojstjo. , Cena za celo zdravljenje je samo $3.00. Uspeli zagotovljen, ali pa se povrne deijar.
Ne pošiljajte denarna v naprej, ampak samo izrežite ta oglas in ga pošljite takoj s svojim naročilom. Z:' zdravilo $3.00 boste plačali pismpnošl ob dostavi.
Chicago, Medical Laboratory 1723 No. Kedzie Ave.	Dept. 559
Chicago, I!l.

# PODLISTEK *
is
OB ZATONU CARSKE RUSIJE
(Dalje.)
Nato je nahrulil še Beleckega. Ta, pa. se je med tem že znašel in pričel Rasputina hvaliti. Tudi knez Andronikov je uspešno posegel v razgovor, da je bil že Rasputin potolažen. V tem-je prisma še Červinskaja in povabila vse k mizi.
Med pojedino so govorili Hvostov, Be-lecki in Andronikov samo o političnih stvareh in skušali dognati Rasputinove misli. Toda Rasputin je bil previden. Marljivo je o,biral ribe in se z obiranjem odtegnil odgovorom. Ce pa je odgovoril, je vedno dobro preudaril, da njegovi gostitelji niso prišli na njegov račun. Sprevideli so, da je ribja pojedina zelo neprimerna za politične razgovore in zato so sklenili, da poskusijo prihodnjič z navadnim mesom. Pa ni
šlo. Rasputin je takoj zahteval ribe in odklonil meso in tako so morali prinesti iz previdnosti že prej pripravljene ribe. — Tako so se morali zadovoljiti s kratkimi odgovori, ki jih je dajal Raspstin. Tem več pa soi dosegli s tem, da so mogli vplivati na Rasputina, da se je ta zavzel po njih želji za razne zadeve. Takrat je šlo ravno za to, da bi vrgel Hvostov vrhovnega prokurator-ja Samarina, ki je bil njegov nasprotnik. Hvostov je vedel, da brez Rasputinove pomoči tega ne doseže in zato je tako spretno udrihal po Samarinu, da je bil tudi Rasputin proti Samarinu. In potem je stvar šla.
Ko sta se; nekoč poslavljala Belecki in Hvostov, je Belecki na skrivaj prosil Cer-vinskajo za par besed in ji naložil, da nadzira tudi Hvostova, kaj govori z Rasputi-nom. Komaj pa ji je to naročil Belecki, je že stopil k njej Hvostov in ji na tihem, prišepnil, da nadzira Beleckega. Tako malo sta si zaupala minister in njegov pomočnik.
Nekoč je bil Rasputin sila slabe ^-olje. "Lepi tiči go tvoji agenti!" je nahrulil Be-
leckega. In potem je povedal, kako je prišel k njemu časnikar Davidsohn od "Bir-ževojih vjedomosti", se laskal njegovi hčerki in celo prosil za njeno roko, da si je tako pridobil Rasputinovo zaupanje. Nato pa je objavil škandalen članek o Ras-putinu in ga smešil. Takoj drugi dan si je dal Belecki poročati o tem časnikarju, nato pa ga je poklical k sebi, mu dal 600 rubljev, ter mu energično povedal, da se naj temeljito premisli, preden bo le še eno slabo besedo zapisal o Rasputinu. Davidsohn je razumel migljaj, spravil denar in izročil Beleckemu ves svoj materijah Tega je potem izročil Belecki Virubovi. Ko je Belecki vse to pravil Rasputinu, je ta naravnost sijal od zadovoljstva. "Ti si imeniten dečko," je govoril. "Minister mor^š poptati!" Hvcstov je tisti dan še poostril nadzorstvo nad Beleckim.
Rasputin proti dumi.
i Ribje pojedine so postajale politično vedno bolj zanimive in važne. Hvostov je skušal na teh pojedinah pridobiti Rasputina za vse svoje namene in tako tudi za
vpoklic dume. To pa iz tega vzroka. Ministrski predsednik je bil tedaj Goremjkin, ki nikakor ni hotel sklicati dume, ker se je bal parlamentarnih debat. Hvostov, ki bi sam rad postal ministrski predsednik, pa je hotel doseči sklicanje dume v nadi, da se bo Goremjkin na seji dume pošteno bla-miral ter zato padel in bi postal njegov naslednik Hvostov sam. Ko je pričel prvič govoriti Rasputinu o potrebi sklicanja dume, je Rasputin odločno odklonil njegovo misel. Vsa duma je bila Rasputinu zoprna. Po njegovem mnenju je bila duma samo skupščina grofov, plemičev in bogatašev, sploh ljudi, ki niso imeli niti pojma o kmečkem življenju in se tudi niso trudili, da bi kmetu pomagali. Predvsem pa, je hotel Rasputin doseči dvoje: 1. da se vojna neha in 2. ^a se razdeli veleposestniška zemlja kmetom. Baš to dvoje pa duma nikakor ne bi hotela skleniti. Kaj mu bo torej duma!
Z vsemi sredstvi je kljub temu skušal Hvostov Rasputina prepričati, da je sklicanje dume vendarle potrebno. A brez u-speha, ker je bil Rasputin proti dumi še iz
drugega, čisto osebnega vzroka. Bal ise je namreč, da bi v dumi govorili tudi o njem in ga napadali. Da prežene Rasputinu ta strah, je po dolgem pregovarjanju dosegel Belecki od predsednika dume Rodzijanka pismeno obvezo, da ta nikakor ne bo pustil govoriti v dumi o Rasputinu. Ali tudi to ni pomagalo, tem manj, ker je o prizadevanjih Hvostova slišal tudi Goremjkin, ki je nato obiskal Rasputina ter ga z lahkoto prepričal, da je sklicanje dume čisto nepotrebno.
Hvostov se je na to.obrnil na škofa Var-navo, ki je bil Rasputinov prijatelj in na opata Marti,janii iz Tjumena, ki je užival Rasputinovo zaupanje, da bi ta dva pridobila Rasputina za sklicanje dume. Marti-jan je bil pripravljen Hvostovir pomagati, če bo imenovan za arhimandrita, Varnav« pa je zahteval, da postane nadškof. Hvo-Btov je takoj tekel k svojemu sorodniku, nadprokurator.ju sinoda Volšinu in dobil njegovo zagotovilo, da bosta obe imenovanji pri prvi priliki izvršeni.
(Dalje prih.)
01020100010200020001010223020100020100020101010201010101020200000101000201020153000102
r
e
Sreda, 16. julija 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Str^n S

Zap a dna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111.
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.
3.	porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O.
4.	porotnik: Edvard Tomšič, 313 E. Topeka Ave., Trinidad, Colo.
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na slavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniško nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklop'jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
00000<K>0<M>0<>{><K>0^>000<KKK>00000<K)00<KK>00<>0{>0<)0000<>0<>0<> FINANČNO POROČILO Z. S. Z.. ZA MESEC JUNIJ, 1930. PREJELI OD DRUŠTEV:
St.	Smi t.	Bolniška razreda		Pošk. Dobrodel. Onemog. Strošk.				
dr.	sklad	$1.00	$2.00	sklad	sklad	sklad	sklad	Skupaj
1.	160.19	129.00	8.55	27.45	3.70	8.55	46.25	383.69
3.	223.28	189.75	14.25	40.95	5.46	13.65	68.50	555.84
4.	43.72	24.75	19.95	6.15	.84	2.10	10.50	108.01
5.	147.04	101.25	42.75	22.50	3.02	7.50	38.00	362.06
6	24.74	21.75	2.85	4.50	.60	1.50	7.50	63.44
7.	153.24	112.50	2.85	23.55	3.14	7.65	39.25	342.18
8.	26.67	22.50	19.95	5.55	.74	1.85	9.25	86.51
9.	76.71	72.75	22.80	16.35	2.20	3.30	27.50	221.61
U	23.83	20.25	8.55	4.65	.62	1.00	7.75	66.6E
•13.	10.97	9.00	5.70	2.10	.28	,70	3.50	32.25
14.	32.58	34.50	85.50	11.55	1.54	3.75	19.25	188.67
-15.	64.19	9.75	65.50	5.40-	.72	1.80	9.25	156.66
.16.	198.96	170.25	8.55	37.05	4.94	12.35	65.75	497.85
17.	39.07	33.00	19.95	7.65	1.02	2.55	13.00	116.24
'20.	28.86	25.50	—._	5.10	.68	1.70	8.50	70.34
21. v	59.23	35.25	76.95	11.10	1.48	1.20	18.50	203.71
22	61.22	29.25	7.4.50	9.75	1.30	3.25	16.25	195.52
23.	59.62	28.50	39.90	8.55	1.18	2.85	15.00	155.60
24.	34.64	23 25	2.85	6,00	.80	1.90	10.00	79.44
25.	31.68	12.75	54.15	5.40	.74	1-30	9.25	115.27
26.	29.94	6.00	82.65	5.85	.80	1.95	10.00	137.19
27.	18.09	2.25	39.90	2.55	.34	.75	4.25	68.13
28.	19.98	15.75	8.55	.3.75	.50	1.20	6.25	55.98
29.	- , 3.6V80	81.00	—.—-'"'	■ 16.95	2.26	5.45	28.25	210.71
30.	56.39	8.25	98.90	6.75	.92	2.10	11.50	184.81
31.	10.79	3.75	11.40	1.65	.22	.55	2.75	31.11
32.	63.98	27.00	57.00	8.40	1.14	2.85	14.25	174.62
33.	45.57	39.00	19.95	10.05	1.34	1.35	16.75	-134.01
34.	23.63	6.00	28.50	3.00	.40	.80	5.00	67.33
36.	44.05	20.25	39.90	6.45	.86	2.05	10.75	124.31
37.	16.08	8.25	28.50	3.15	.42	1.00	5.25	62.65
38.	17.06	7.50	28.50	3.00	.40	1.00	5.00	62.46
40.	27.71	10.50	37.05	4.05	.54	1.35	6.75	87.95
41.	59.20	51.00	_#_	10.80	1.50	3.35	18.75	144.60
42	3.53	3.75	___	.90	.12	.30	1.50	10.10
43.	11.53	10.50	_#_	2.10	.28	—.—	3.50	27.91
44.	7.43	5.23	11.40	1.65	.22	.55	9.50	36.00
	2032.20	1411.50	1068.30	352.35	47.26	107.05	602.75	$5,621.41
RAZNI DRUGI DOHODKI: QBRESTI:
i Ros well, N. M. Improvement 6% ............
•jot Springs. N. M. Sewer 6% .................
Trinidad, Colo. Paving 6% ..........................
' j'irst Baptist Church of Phoenix, Ariz. F. Stiver Elks Home Ass'n
'»'st Mortgage Debenture
............. 90.00
......... 120.00
............. 90.00
M. 6% 120.00 rirst Mortgage 6%.... 165.00 Bonds 6% .................. 330.00
Woodcroft.Sanatorium, First Mortgage 6%........ 30.00
Masonic T<;mple. F. M., No. Platte, Neb. 6%.. 60.00
$1,005.00
BOLNIŠKE PODPORE:
POPUST NA KUPLJENIH OBVEZNICAH:
fark Hill Methodist Church .................................... 140.00
Brush, Colo. Sewer ...................................................... 10.00 $150.00
Skupni prejemki za junij. 1930 Preostanek 1. junija. 1930 ........
$1,155.0Q
$ 6.776.41 $124,190.10
Skupaj .................................................................................................. $130,966.59
IZDATKI'Z. S. Z., ZA MESEC JUNIJ. 1930:
jVsnirtnine ................................................................,.2000.00
Bolniške podpore iz $2.00 sklada............................. 600.00
podpore iz $1.00 sklada ............................ 965.50
[Peracije . : ................................................................ 175.00
rovizijc za nove člane .............................................. 35.00
Skupna svota izplačana društvam ................................
.$3,775.50
RAZNI DRUGI IZDATKI:
Co.
Uodg trs Printing
^ajeninina pisarne ..........................................
^ajniška plača ..................................................
j/'1- zdravnik za pregled prošenj ................
o-štnina vrli. zdravnika ................................
j, c Mountain States Tel. & Tel. Co.........
'salni papir in trak za pisalni stroj ........
°tečeni obresti na kupljenih obveznicah Skupni izdatki v juniju .........................
1.00 18.00 175.00 144.00 12.80 4.00 1.85 29.16
$385.81
$ 4,161.31
Preostanek 30. junija, 1930 ................................................................ 126.805.28
PODROBEN PREGLED IZPLAČIL DRUŠTVAM:
J	Posmrtnine:
L' l' za Pokojno Tina Kastelic .......................
$ ' 7, za
^t. 9
za pokojno Josephine Perko • 2a pokojno Jennie Slug ..........
..........................................$ 500.00
.......................................... 500,00
........................................ $1000,00
Sku
paj
..$2000.00
Širite "Amer. Slovenca"!
St.	Ime
dr. člana (ice")	Svota Skupaj
1. John Stermole	$10.00 $10.00
3. Joseph Mehle	20.00 3. Joseph Shustar,' Jr. 6,00 3. Za T. Kastelic, pok. 47.00
3. John Petrovich	1Z.00
3. Joseph Skoff	15.00
3. Matt Debevc	20.00
3. John Kocman	33.00 153.50
5. Mary Zaitz	10.00
5. Anton Bostjancich	21.00
5. John Stibernick	10.00
5. John Dornick	57.00 98.00
7.	Mary Puzel	31.00 31.00
8.	Jennie Crepinsek	31.00 8. Tony Pistotnik	52.00 8. Katherine Schweiger 24.00
8.	Lena Schweiger	10.00 117.00
9.	Mary Strubel	10.00 9. Frances Fassler	10.00 9. Kristine Arko	27.00 9. Mary Legan 9.00
9. Margaret Salardino	27.00 83.00
14. Annie Dupin	10.00
14. Anton Dupin	14.00
14. Louis Gorishek	20.00
14. Marko Horvat	12.00
14. Joseph Nicich	29.00
14.	Marko Petrick	31.00 116.00
15.	Len Delich	54.00 54.00
16.	Rose Gornick	10.00 16. Josephine Kochevar 10.00 16. Rose Pugel	20.00 16. Anton Rabida	20.00 20. Frances Belle	42.00 20. Katarina Plutt	35.00 20. Johana Muhich	25.00 23. Frank Aupic	30.00 23. Louis Ogrinc	48.00 23. Frank Ivancic	10.00
23.	Ignac Strumbel	15,00
24.	Anton Drobnich 6.00
24.	John Usnik	20.00
25.	Frank Ocepek	70.00 25. John Oster	10.00
Denver, Colo. 12. julija ,1930.
Št.	Ime
dr. člana (ice) 28. Mike Lukach 28. Bias Podpechan 28. Joe Bohorch 28. John Kozjak
28.	Vincent Zerngast
29.	Mary Kucer
29. Josephine Martich 34. Frank Racich 34. Katy Mihelcich 34. .Afarko Chervon
36.	Joe Vidervol
37.	John Gregorina
37.	Frank Pelto
38.	Alois Krizak
40.	Joe Shain
41.	John Grande 44. Rudv Zupančič
Svota 47.00 10.00 19.00 15.00 17.00 35.00 10.00 31.00 14.00 8.00 122.00 76.00 30.00 42.00 14.00 28.00 14.00
Skupaj
108.00 45.00
53.00 122.00
106.0G 42.00 14.00 28.00 14.00
,Skut)aj ....................$1565.50.. $1565.50
OPERACIJSKE PODPORE:
9.. Marg. Salardino $ 75.00 41. John Grande	100.00
Pri št. 33 susp.: Frank Palatz, c. 3609; Frank Koshak, c. 4434; John A. Stoje, c. 4233.
Pri št. 34 susp.: John Bailey, Sr., c. 3272; Barbie Stepeck, c. 3361; John Stepeck, c. 3362. Črtan: Frank Yanc, c. 4024.
Pri št. 36 zopet sprejeti: Frank Košir. c. 4154; Mike Dragovich, c. 3866; Dan Delisimunovich, c. 3555; Luka Vidovich, c. 3781; John Dolinšek, c. 3556; George Čikulin, c. 4303. Susp.: Joseph Kure. c. 4438; John Kosič, c. 4437; Mary Kure, c. 4448.
Pri št. 37 susp.: John Paumla, c. 4156. V Pri št. 38 susp.: Frances Krizak. c. 2559; Louis Krizak, c. 2533.
Pri št. 40 susp.: Ludwig Sustarsich, c. 4232. Zniža boln. podp. iz $2.C0 na $1.00: Andrew Milosevich, c. 4038; Cecilia Sarson, c. 2667.
No. 41 entered:: Angeline Grande, c. 4487, C. 26, insured $250; Vincent Vessel, c. 4488 ,C. 35. insured $250 and $1; Mary Vessel, c. 4489, C. 31, insured $500 and $1; Anna Sustersich, c..B4, C. 20. insured $1000. Edward R. Yavornick, c. 4385, changed from straight life to $500 20-year payment life, c. B-5. Susp.: Harold Johnson, c. 4185.
No. 42 susp.: John N. Tome, c.,4319; John Grebene, c. 4314; Anthony Nosse. c. 4318.
K št. 44 pristop.: John Cacic, c. 4490, R. 45, zav. $500 in $1; Frank J. Kafka, c. 4491, R. 38. zav.. $250 in $1; John. Malovich, c. 4492, R. 47. zav. $250 in $1. Susp.: David Hilkovič, c. 4450, R. 38, zav. $1000 in $2.
Za el. urad Z. S. Z.
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
["'i^'IIIBiMIMWIIiMltllWIIIIIBIllMIBIWIIIWIlllWIIIIIBilltW
$ 75.00jS 100.00.^
Skupaj ...........................$175.00 $175.004.
PROVIZIJE ZA NOVE ČLANE:
	Št. dr.	Vsoto
	3.	$1.00
	4.	1.00
60.00	16.	5.00
	20.	1.00
	21.	1.0C
102:00	22.	4.00
	23.	2.00
	30.	2.00
	32.	4-. 00
103.00	33.	10 00
	36.	2.00
26.00	41.	2.00
80,00		Skupaj . $35.00
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z. S. Z., ZA^ESEC JUNIJ. 1930: PREJELI OD DRUŠTEV:
Št. dr.	Vsoto	Št. dr.	Vsoto
1.	19.35	25.	1.20
3.	13.40	26.	4.50
4.	5.85	27.	4.95
5.	10.10	28.	1.35
6.	2.55	29.	4.20
■ 7.	4.20	30.	5.25
8.	.45	31.	.45
9.	9.95	32.	2.40
11.	.90	33.	7.65
14.	5.70	34.	- .15
15.	4.80	36.	1.35
16.	16.65	37.	M.05
17.	2.10	38.	.60
20.	2.10	40.	.90
21.	3.90	41.	11.25
22.	1.35	44.	1.35
23.	1.65 i		
24.	2.10		Skupaj $155.70
Dopisi lokalnih društev

iiiutiiwaii«wtt«iiiiaii»!i IZ URADA DRUŠTVA NA-PREDNI SLOVENCI, ŠT. 25,
Z«* s. z*
West Frankfort, III.
Tem potom se prav lepo zahvalim tistim naprednim Slanim, ,ki so pomagali do lepega uspeha piknika, ki se je vršil dne 4. julija,.ker je šel ves dobiček v korist društvene blagajne.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste dali. na razpolago svoj avtomobil in članicam, ki ste se tako pridno obračale pri bari in ljudem pqstregle. Tudi hvala, vsem tistim, ki so nas pose-tili na pikniku. Nadalje hvala lepa sobratu ;John Slivniku, ki nam ie šel na roko, da je bil vspeh_še lepši.
Vabim vse člane na prihodnjo sejo dne 13. julija, ker se bo na tej seji podal natančen račun veselice. Udeležite se seje .polnoštevilno. Bratski pozdrav.
Frank Tominšek, tajnik.
Obresti:
Roswell. N. M. Imp. 6% Phoenix, Ariz. Pav. 6%
30.00 33.34
Skupni prejemki ........................................................................$ 219.04
Preostanek 1. junija 1930 ......................................................$4.429.56
Skupaj ......................................................................................$4,648.60
IZDATKI ZA MESEC JUNIJ, 1930:
Dotečeni obresti na kupljeni Manzanola Sewer obveznici $ 5.00 Preostanek 30. junija
1930.................................................$4,643.60
Denver, Colo. 12. julija. 1930,	Anthony Jeršin, gl. tajnik.
SPREMEMBE V ČLANSTVU Z. S. Z., ZA MESEC JUNIJ, 1930.
K št. 1 pristopil: Frank Jamnik, c. 4473. R. 38. zav. $1000 in $1. Zopet sprejeti: Joseph.Meglen,, Jr., c. 3744; Joseph Meglen,Sr.. c.,530. Prestop, k št. 41: Anton Lunka, c. 2252; Frank Lunka, c. 4987; John Lunka, c. 2409; Joseph Lunka, c. 3046.
K št. 3 pristop, iz ml. odd.: Joseph Dejak, c. 4474. R. 16, zav.. $500 in $1; Edward L. Merhar, c. 4475, R. 16, zav. $1000 jn.$l. Sysp.- Annie Papesh, c. 3322; Josephine Wodishek, c. 3099. Umrla 10. junija 1930: Tina Kastelic, c. 1701. stara 42 let. Pristopila v Zvezo 11. maja. 1917. zavarovana je bila za $500,' R. 29.
K št. 5 pristop,-iz ml. odd.: Eva Stibernick, c. 4476,. R. 16, zav. $1000 in $1. Susp.: Anton Ursich, c. 1779.
Pri št. 6 zniža boln. podp. iz $2.00 na $1.00: Michael Kapsch, c. 985. Pri št. 7 zopet sprejeti: Mary Popish, c. 2245; Olive Shields, c. 2813, Prestopili k št. 41: Matilda Meglen, c. 3722; Anna Te^ak, c. 4284. Susp.: Martha Blatnik, c. 1775. Odstop.: Mary Thomas, c. 2782.
Pri št. 8 susp.: Stephan Licci, c. 1175; Mary Licci. c. 1176. K št. 9 pristop.: Olga Stenovec. c. 4477, R. 28. zav. $500 in $1; iz. ml. odd.: Louis Ellyas. c. 4493, R. 16, zav. $500 in.$l. Zopet sprejet: John Rat-kovich, c. 2731; Stcphania Ratkovich, c. 3903. Umrla dne 20. maja. 1930: Jennie Slug, c. 2760, stara 50 let. Vzrok smrti: kap. Pristopila v Zvezo 13. julija, 1924. Zavarovana je bila za $1000. R. 44.
Pri št. 11 susp.: John Kochan, c. 2923; Anna Kocljan, c. 2556. Pri št. 14. susp.: Jacob Kremensek. c. 2780; Geo. Strack^y, c. 1566. Zniža boln. podp. iz $2.00 na $1.00: Steve Kopps, c. 3053.
K št. 16 pristop.: Oscar E. Gorshe, c. 4478, R. 24, zav. $600 in. $1; Frank Mihclick, c. 4479, R. 22, zav. $250 in $1; Joe Ribar, iz. ml. odd., c. 4480. R. 16, zav. $500 in $1; Jennie Sabo, c. 4481, R. 32, zav. $1000 iru$l; Frances A. Vodopich c. 4482. R. 23. zav. $1000 in $1; .Virginia Vodop'ich, c. 4483, R. 21, zav. $1000 in $1; Mary Zivna, c. 4484,-R. 23, zav. $1000 in.$l. Zopet sprejet: Joseph Egan, c. 4174; Alice Kochevar, c. 2836. Susp.: Frank Babich, c. 3171; Stanley Jager, c. 2988; Christine Hochevar, c. 3822.
Pri št. 21 zopet sprejet: John Keeffner. c. 3796. Susp.: Math Stariha. c. 3956.
K št. 22 pristop.: Rudolph J. Skupca ,c. 4485, R. 27. ?av. $500 in $2. Zopet sprejet: Andrew Prwan, c. 2598. Susp.: Peter Pejnovich, c. 2399; , Leo Italisano, c. 2755; Peter Pollon, c- 2754.
Pri št. 23 zopet sprejet: Eržen Gorshe, c. 1583.
K št. 24 pristop, iz ml. odd.: Mary,Yanich. c. 4486.; R. 16.,zav. $1000. Pri št. 25 zniža boln podp. iz $2.00 .na $1.00: Helen Kpchevar, c. 3278. Pri št. 26 zopet sprejeti: Luba Torzak, c. 2654; Jacob Vidrih, c. 1653; Mary Wukson, c. 4081; Nick Wixell.'c. 4431. Znižajo boln. podp. iz $2.00 na $1.00; Annie Kalmar, c. 4292; Andv .Kalmar, c. 4336; John Kalmar, c/ 4293; John Kalmar. c., 4294; Nick Wixell. c. 4431; Mary Wukson. c.,4081. Prestop, k št. 23: Steve Koren, c. 2944. Susp.: John Homacik, c. 3639.
Pri št. 29. zopet sprejete: Angela Barovac, c. 4010: Jennie Pirnat. c. 2975; Ursula Tuttin. c. 3910; Johana Zaje, c. 3387; Mary Delis, c. 3706; Mary Hochevar, c. 3886; Rose Kopperroan. c. 3940; Josephine Koselev. c. 3012; Vida Kuhar, c. 3259; Julia Makse, c. 4205; Johana Mervar, c. 3216; Antonija Mihevc, c. 4150; Theresa Navoda, c. 3014; Mary Novak, c. 4201: Julia Tomsich. c. 3915; Katarina Tome, c. 3450; Julia J. Vokach. c. 3893; Anna Zibert, c.,3841. Susp,: Mary Hochevar ,c. 3289; Jennie Maver, c. 3408; Zora A. Petruska, c. 2974; Anna Russ, c. 3838; Mary Vintar, c. 3409; Mildred Vukmirovich, c. 4011; Juliana Vukmirovich. c. 3836.
Pri št. 30 susp.: Mike Basta. c. 3180: Tom Grubich. c. 3035; Peter Radjenovich, c. 3679; Jugosh Wukovich, c. 4012.
Pri št. 31 susp.: Frank Aubel, c. 3186; Petar Mariničh, c. 4128. Pri št. 32 zopet sprejet: Tom Krasovec, c. 4358. Susp.: John Bukov-nik, Jr.. c. 3100; Pauline Bukovnik, c. 3548; Josenh Jekn. c. 3948: Katie Jekn. c. 3944; Frances Rutar, c. 3848; Frank Rutar, c. 3608; Jacob Skrjapc. r. 3543; Jennie Slavec, c. 4340; Ella Koren, c. 3534; Frank Kosec, c. 1665. ... Zniža boln. podp. iz $2.00 na $1.00: John Bolek. c. 2717; Frank Moro., c. 31^5.
KHKKKlOOOOOCHKKKKKKKKJOOOO-'
TRAIL BLAZERS LODGE NO.
41, W. S. A.
Denver, Colo.
\N o t i c e .
The officers and all members are hereby notified of a very important meeting to be held on Monday evening July 21st, starting at .8 p. m. sharp. Candidates and all new menv bers who have not as yet received the initiatory work are requested to be present without fail.
All members of The Western Slavonic Association, including the juveniles, are cordially invited to attend. Non-members will be admitted only after the regular meeting is completed. So have, your non-member friends on, hand to enjoy our hospitality and entertainment .after the meeting.
There will be a short snappy deliberation of business, initiation of the -'Special Supreme Officer's Class" and then one of our fine programs you.have been hearing about. Eats and drinks are on th6 menu. The ladies of the Queen of the i Holy Rosary lodge's Drill Team are going to put on
an exhibition of their work. All of this is being done in honor and respect to the Supreme Officers who will be present in a body. A big night! Come out and take it in.
From now on, the members who forget to pay their assessments and dues on time will receive a (form) reminder on which is stated the entire law relative to suspensions. It is hoped that the membership will not feel offended if they receive one of these friendly and timely warnings.
Brother William Lesser, our Pres. Board of Trustees, was suddenly taken very ill. He is reported as out of danger and visitors are now allowed. Our hopes are that we soon will see Bill out on the floor giving us some more of his valuable ideas for the good of his lodge.
Brother Frank Videk is now able to sit up and cheerfully receive his many visiting friends. Frank expects to attend our big meeting next Monday.
We wish all of our members to plan for the "Winnie Fry" to be held in the mountains early next month. Watch for particulars.
I am missing the humorous and kidding articles that have been omitted here lately. And let it be known that they have not gotten my 'goat' by kidding me as "Scotty". I am informed that very . shortly an important announcement will be made regarding articles and the writer of same. He (or she) will provide facts, boosting matter, funny reading and jokes, etc. That's fine, the people all over are craving just such reading matter to entertain them and make our page more interesting. Watch the paper every week and tell the other members to do so.
Now remember, be there on Mon., July 21st to give our guests a big hand.
John Trontel, Fin.-Sec'y.
-o-
UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1, W.S.A.
Denver, Colo.
Members Attention.
The members of our nice little branch are reminded that our next regular meeting will be held out in the open on the picnic grounds amid the cool, shady trees. There will be no ceremonies, but only the important business will be taken care of. After that we will i
—————
have a glorious time and lots of fun and games, races and other sports with cash prizes. There will be good eats to be served by the losing team of our membership campaign. — The boys are now leading. Let's work hard, boys, and make the little girls wash dishes. The sweet things! — Many interesting novelties are being planned for at this picnic. All of this is to take place on Sunday, July 27th. You are requested to be at the Slovenian Hall, 4464 Washington St., ready to board the trucks at 1 P. M. sharp. Wear our Branch colors of blue and gold.
Only juvenile members of The Western Slavonic Ass'n. are entitled to attend this truck picnic and everything is free. You must notify the following members if you are going to attend this picnic so we will know how many will be there, so the committee will order enough food, etc. Notify: Pres. Mary Kucler, 4667 Washington; Anthony Tezak, 611 E. 47th Ave.; Edward Perme, 4576 Pearl; Helen Miroslavich, 3724 Williams. Phone Franklin 5044-M, or the writer at 3914 Wewatta.
We audited our books for the first time and Mr. A. Jer-sin was so well pleased with our work that he treated us with candy and pop and promised that we may audit the books ourselves the next time. Those present were: Robert Cheimas, John Grebene, Agnes Kucler, Rose Koprivec and Ed. Perme.
I urge all our members to read, this paper every week, attend our meetings and get some new members. I am glad that we have a littl^ lodge of our own and I know that the officers and members are happy and pleased in our work and the things we learn. We hope to hear of many other Branches being oi'ganized in other cities. I am sure the chil-
9
dren want a branch, so you parents make it possible for them to have ohe.
Well, will see you all at the picnic.
John Crebenc, Second Trustee.
"Amerikanski Slovenec" j« največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A« raeriki.* Naroča jt« srn t
'." i	.u . i ji.
NA PRODAJ
ali v zameno za loto bungalow iz opeke s ,5 sobami, vse moderno, v najboljšem stanju, dobra transportacija, garaža. Poceni za hitro prodajo. 3612 So. G«nderson Ave., Berwyn, 111.	(3203)
ČE M U
bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon!
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik
1729 W. 21st Street,
Tel. Canal 7172-7173
Chicago, 111.
DR. j. E. URSICH
2000 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — .8 zvečer.
Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966.
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
~ -." > . 'i Savne zahvale.
ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher, Ont., Can. — Pri-poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber. Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. — VVahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, ie v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont., Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza iavba najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si oopolno-ma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan, 3307—7th St., St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in druge bolei* ni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHCjC. 1436 E. 95th St., CLEVELAND, O.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 16. julija 1930
Gospodin Franjo
ROMAN. Spisal Podlimbarski.
"To ni mogoče," je rekel Vilar. "Vohunov in ovaduhov pa tudi ne maram imeti v našem taboru. Še Bog, da smo se iznebili Atifa Sa-rajlije! Z velikim zločinom je odšel in ni ga bilo sram. Takšni propalici pljuni v obraz in mislil bo, da gre dež." Stopil je iz kota in šel proti vratom. "Dobro misel je imel nas gospod gozdar, da je preskrbel delavcem te zimske koce. Koliko treba plačati od njih za obrabo vojaškemu oskrbovališču?"
"Od vsakega komada novčič na dan. Pravijo pa, da ne marajo plačati."
"Toliko vsak lahko utrpi. Jim vsaj ne bo treba toliko prezebati in zdaj ostanejo lahko tudi zimske noči tu gori. Ne bo jim treba hoditi spat v dolino, kar je zamudno in u-trudljivo.
Naročil je kuharju, naj tudi zanj pripravi obed, ker ostane ves dan na planini. Potem je velel dvema drvarjema, naj gresta z njim. Dopoldne in popoldne je lazil pod Medvedjim Dolom in meril. Mestoma sta mu morala spremljevalca s sekiro izklestiti dohod v notranje gozdne dele. Kakor črv pod lubje, tako so se zarili v goščavo.
Drugi dan se je vreme zjužilo. Deževalo je dva dni, vmes je naletala sneg. Vilar je ostal doma, čeprav ga je zelo mikalo, da bi posetil han.
40.
Cital sem v novinah, da je japonski cesar prepovedal uvoz francoskih romanov v svojo državo. Bal se je, da bi ti mehkužni izdelki perverznega duha nemara pohujšali njegov krepki narod. O previdni gospodar daljnega vztoka, čuj mojo samoljubno prošnjo! Morda dobiš kdaj ta moj roman v presojo. Naj najde milost pred Tvojim nedolžnim veličanstvom! Res je, da spravljamo na zapa-du vse preveč ljubezenskih dogodkov na potrpežljivi papir, res je, da smo opisali že v vseh mogočih variacijah, kombinacijah in kompilacijah čisto in pregrešno ljubezen — poslednjo pa še posebno, ker nas bolj zanima in je je več — toda povej nam ti, o modri in dalekovidni mikado ,s čim pa naj bogatimo svoje siromašno slovstvo, ako ne z občutkom, ki naj globlje sega v naše življenske razmere? Prisegam ti pri žarkih vzhajajočega solnca, da btf rajši nego po srčnih tajnah zaljubljenih ljudi brbal s smelim peresom po zavoženih napravah javnega življenja, ko bi se smelo pri nas vse natisniti.
Ko se je nebo izvedrilo, se je napotil Vilar ob Oskovi v svoj han. V srcu mu je zagorel ogenj koprnenja, zdelo se mu je, da ga neso peroti. Treznost, v katero se je silil skoraj tri mesece, se je umaknila opojni misli. Music je zopet pletel košaro pod pristrešjem. Vilar se je z razmehčano dušo ozrl nanj. Odkar je poznal njegovo trpljenja polno življenje, se mu je še bolj približal, ga je še bolj u-važeval. Z dobrosrčnim nasmehom je šel mimo njega in jasnega obraza je stopil v vežo, kakor bi vstopil v ljubo domačo hišo, toda precej se je zresnil, ko je zagledal dva o-rožnika .sedeča na minderju ob steni. Moža sta, držeča vsak *vojo puško pred seboj, vstala, ga kot največjega gospoda v tistem kraju po vojaškem načinu pozdravila ter zopet sedla. Eden je bil dolg in suh, po madžarskem načinu namazanih in zasukanih brkov, po zvezdah na vratniku in po neki inteligentnosti obraza soditi je načeloval orožniškemu
oddelku; drugi, manjši je bil zavaljen, robatega in sirovega obličja. Vilar je prišel v zadrego: ni pričakoval tukaj ljudi jeklenega srca, s kakršnimi je bil imel že prav v tem ha-nu neprijetnosti. Hotel je zaviti pod pristreš-je in tam naročiti kavo, no tisti trenutek se je oglasil Vazko, čepeč kraj ognja :"Hajdi v sobo, gospodine Franjo! Tja ti prinesem kavo."
Odrinil je nizke duri, ki so zaškripale v na-sajalih, in sklonjen je stopil v ubožno izbo, kjer je ob vzhodni steni stala ilovnata peč s pečnicami, ob treh ostalih stenah pa so ležali goli minderji. V polutemi je zagledal Danico, ki,je sedela s šivanjem v naročju. Nobene besede nista izpregovorila: on je stal pred njo s svojim odkritim in jasnim smehljajem, gladeč si brk, ona je zastrmela vanj, vsa zalita z rdečico: v njiju očeh je žarela vsa srčna sreča svidenja. Par minut sta se nahajala tako iz oči v oči, s pogledi se dobrikajoč drug drugemu. Vsa izpremenjena se mu je zdela: odkar je ni videl, je vzcvela za leto dni: v njenem pogledu ni več prejšnje plašlji-vosti, na njenem obrazu ni več prejšnje nezrelosti. "Zdravstvuj, Danica!" je tiho izpre-govoril ter stopil bliže k njej. Prestrašila se je njegove besede in plaho je pogledala na duri. Razumel je, da izvira njena boječnost iz strahu pred orožniki. Zopet se je zresnil in nelepa misel ga je izpreletela. Tiho je sedel na minder na njeno stran. Hotela je nadaljevati šivanje, toda roka se ji je uprla, prsti so zastali. Dvignil je desnico in s prsti ji je pobrodil nad tilnikom po njenih mehkih laseh. Sam ni vedel, kaj dela v prijetni raz-draženosti. Roka mu je zastala na njenem tilniku toplo in tesno ga objemajoč. In na lahno je vlekla deklico k sebi. Polastila se ga je vsa strast človeške ljubezni. Danica je nagnila glavo nad šivanje in njena roka je mehanično prijela za sukanec, kakor bi se hotela zanj držati v navalu največje slasti. Nagnil se je k njej, da bi ji pogledal naravnost v oči. Pa le en kotiček njenega pogleda je ujel in tam se je zbirala vlažnost in se zgoščala v kapljo. Ta solza ga je ohladila. Zasmilila se mu je deklica in njegova roka je več ni vlekla k sebi. Preselila se je z vratu na njeno ramo. Tako sta sedela zamaknjena, oba presunjena od istega meča, dokler ju ni zdramilo škripanje vrat. Vazko je prinesel kavo, pomaknil pred gospodina Franja stolček ter postavil nanj polni findjan.
"Danes je pri tebi dosti gostov, Vazko," se je ponorčeval inženir, ko je spravil prekipe-če čuvstvo v ravnotežje.
"Dosti — kolikor v satu praznih luknjic," je odgovoril deček.. Sklonil se je k deklici in ji pošepetal: "Teh dveh nama je treba kakor volku pete noge." Povrnil se je v vežo.
Vazkov pojav je povzročil kratko premirje v ljubezenskih občutkih in odnošajih. Danica se je vzravnala k šivanju, Vilar si je vi! svalčico. Okrenil se je tako da je naravnost gledal nanjo. In pomislil je: Za kolikor se je pogreznil handžija Pero za moje odsotnosti v zemljo, za toliko je vzrastla iz nje ta moja krasna handžijica. Popje se je razvilo v nežno rožo. Velik siromak je oni, ki plete zunaj košaro; ni več pomoči za njegov prsteni obraz in za usahle oči, a moji Danici pomorem, zlati grad, ki si ga stavi v oblake, ji zgradim.
Dve najnovejši plošči
Louše-Udovič......75 c
25140—Pleničice	je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč.
25141—Žabja	svatba,
Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko.........
..75c
'j ['f>Q<K>00<X>0<>00<K>^^	(OOO-CVO-OO-
PISANO POLJE
^ckkkkkhxwoo	M. Trunk 1 voooooooooož

r
Deci nož v roke.
Neki Mariam Van Waters je predsednik društva National
meriki tako, kakor bi imelo biti, in svobodno je vsakem«* da to kritizira, ko pravilna kri-
jJXCUOCi_l.ui.tv UiUOlva Iicinviiu.	lu	"v	'
Council for Social Service. Ko-)tika privede lahko do izboljša
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25098-F—Golobička, polka,
Repač, banda, dve harmoniki ................................75c
25099 F—Zvedel se mnekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c
25100-F	Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c
25101-F—Bleski	valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c
25102—Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Subelj ....................................75c
25103—Moj	očka ima konjička dva,
liko je na društvu, ne vem. ime pa pove, da se bavi s sociologijo. Pred nekim zborom episko-palcev v Bostonu je ta Van Waters zahteval, da naj se bolj odraščenim otrokom nudi "krepkega slovstva — robust literature", n. pr. Cervantes brez opiljenja, Rabelais, Voltaire . . ., morda Boccacio.
Priderik, kralj pruski, je spise Voltairove prepovedal, ker vodijo v brezbožnost. Rekel je: "Velika masa je kana-I lja, s katero brez Boga nočem imeti opravka."
Ako starši sledijo priporočilu imenovanega Van Watersa. potem bi se jim lahko tudi priporočalo, naj svoji deci nabavijo nekaj bacilov hude bolezni, da se ima deca s čim igrati, ali naj jim preskrbijo kako kladivo in zaboj dinamita in
nja razmer. Zdi se pa, da Je vsaj slovenskemu Kritiku v Pueblu le na tem, da postavi Ameriko v najslabšo luč. čudno. Ljudje pridejo sem, najdejo vse pod vsako kritiko slabo, zabavljajo in se repenčijo. P°" samezni se vrnejo, obrnejo amerikanskim razmeram hrbet, pa se pri prvi priliki zopet vrnejo v te pod ničlo slabe razmere in kričijo dalje. Drugi kričijo, a ostanejo lepo v Ameriki. Ravno taki kričači Pa so na svoj način največ pripomogli, da je marsikaj v Ame riki, žal, postalo slabo, in kritik v Pueblu, ki bo v žlahti z rajnim "Glasom Svobode", je prav mogočno prilival olja ogenj, da je zaplamtelo med slovenskim narodom, zdaj P3 — kritizira.
Kritik v Pueblu je videl ne'
-moj očka ,ma Konjiča ava, dinamitu s kladivom Urno stopaj; Špehek m sin, harmonike....................75c *
naj jim ukažejo čim krepkeje kaj o — veri, in hajdi se vrže
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
m Društva1- Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo
na
25104—F—Gozdič	je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c
25105—F—Kak	ribcam dobro gre,
Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c
25106—F—Al'	me boš kaj rada imela,
Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček
Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
25109—Je	pa davi slanca padla
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A- Madic............75c
25110—Ljubca,	kod si hodila,
Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c
25111—Leži,	leži ravno polje,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c
25112—Oh,	ura že bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
25114—F—	Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman.........-75c
25115—F-—	Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c.
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet ...................................
25119—K	oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj,
S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. šubelj..75c
25120—Pod	okence pridem, Ropaš in Šubelj,
Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c
25122—Tam	za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c
25123—Sinoči	je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................?5c
25124—Moji	tovarši so me napravli,
V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c
25125—Dober	večer, ljubo dekle,
Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj.—75c
25126—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c
25128—Katarina,	polka,
Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c
25129—Gozdni	valček,
Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, duet, moški in ženski gl.-75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c
25132—	F_Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije,
igra Hoyer Trio ....................................................75c
25133—F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca ..........................................?5c
25134—	F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo
zanimivo in humoristično ...-....................................75c
25135—F—Večerni	valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c
25136—	F_Po gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ...............................75c
25137—	F_Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor,
škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
25138—Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu . . ., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
jati
Ali gotovi ljudje, sociologi se imenujejo, res ne vedo, kaj delajo, ali pa hočejo, da se di-namit razpoči?
Nekaj iz "barbarične" dobe.
Angleški jezik se silno širi in ni dvoma, da zavzame v do-glednem času prvo mesto na
udar- na vero, na katoliško seve, saj edinole ta ga bode v oči. Koliko in ali je kake resnice na tem, da polovica ljudi ne razU' me tega, v kar verujejo, P1'1 drugih verah ali verskih seK' tah, to me zopet ne zanip13, ampak pri količkaj poučen® katoličanih to ne velja,, ak" kdo razume, kaj je treba P1'1 veri razumeti, in kaj obseg3
gldUHCIll LttOU pi vu	• * --- "-------> --- ----" '
svetu, ako nima tega mesta že vera kot taka. Vse pa zope
zdaj vsaj v prometu. Jezik pa je težak, da ga popolnoma skoroda nihče ne obvlada, in dasi ga vedno "pilijo", je okoren, ker je konglomerat iz raznih jezikov, največ tevtonskih. Vsi tevtonski jeziki so hrešče-či, ako jih primerjamo z drugimi jeziki.
Značilen je bil jezik starih Babiloncev, ki so obvladali o-miko Zapadne Azije skozi tisoč let, in so podlegli že en in pol tisoč let pred Kristom. Ta jezik je bil silno opiljen in blagodoneč, pravi omikanec proti barbarcu.
Mnogi vihajo nosove nad dobo "barbarizma", pa ne poznajo te dobe niti oddaleč. Gotovo se bo tudi angleški jezik polagoma omilil, a težko, da bi kdaj prekosil jezik starih Babiloncev.
Pri izkopavanjih v Mezopotamiji so naleteli na vrlo visoko omiko, kateri je sledila manj visoka. Materialistično naziranje o zgodovini člove-veštva tega ne razume, ker pač ne more umeti, ko jasno priča proti takemu naziranju. Papir sam, kjer se nekaj piše, ne more protestirati.
Kritika iz Puebla.
V Prosveti je neki kritik objavil vrlo dolgo kritiko, ki naj bi bila nek posnetek kritike kritika Ruperta Hughesa v listu "The Denver Post", ki je pa zopet kritika kritike Francozinje' Marie Chaptal o Ameriki. Slovenski kritik iz Puebla je zelo skromen, ker jo le Kritik in noče povedati imena, dasi bo na kritiko o kritiki in svojo kritiko zelo ponosen. Kritika pa spominja prav živo na tirade, kakršne so se nekoč pojavljale v "Glasu Svobode". Vsaj Pueblčanje utegnejo kritika poznati, ko se vsak ptič pozna po perju.
Naslov je: "V Ameriki polovica ljudi ne razume tega, v kar verujejo." To so baje pro-našli kritiki, katerih kritiko kritizira Kritik v Pueblu. Sodba se bo težko naslanjala pri drugih kritikih le na vero — religijo, ker kritizira se Amerika v splošnem.
Ta kritika Amerike me ne zanima, bo v marsičem morda zadela, je pa vobče preostra in preozkosrčna. Ni vsie v A-
kaže, da ta mogočni Kritik tega ne razume, in kritizira nekaj, o čemur nima niti pojmuj Zopet je pravo čudo, v prvi vrsti med Slovenci, da se za na.1 bolj ostre kritike ponujajo ja# nosti ljudje, ki niti temeljni •pojmov ne umejo od tega, ka1' tako Ostro m mogočno Tmi rajo. Po kaki ljudski šoli ali P° par zadušenih gimnazijskih razredih pridejo sem v Ameriko, začnejo nekaj mazati v kak časopis, in — kritik ie sfiksan, in sfiksan učenjak i" znanstvenik, in vsi so goli za' rukanci, ako ne pokima.10 brezpogojno takim — puhlih in nadutim "glavam". Treb» je "kritizirati" vse le tako, d" ugaja človeškim strastem, 111 pokazavati na druge in jih de' lati krive kakih in vseh hudi'' razmer, pa je tudi — kritik'1 sfiksana, resnica naj pa ostane, kjer hoče.
Mislim, da je v Pueblu de' vetindevetdeset odstotkov Sl°' vencev, ki poznajo Kritika, il1 prav dobro razumejo, da nje; gova "kritika" zasluiži komaJ kak odstotek kake — vere.
V NAJEM
se odda dva flata, vsak 4 sobe> V prvem in drugem nadstropj ju plin, elektrika, toilet in vse dekorirano. Zelo udobno. Vprašajte: A. C. Plcčko, 20$4 W. 22nd St., Chicago. Telefo" Canal G044. '
PRODA SE
pohištvo, 1 "living room set' 1 "dining room s.et", 1 "be room set", 1 "ice boxa" in peč za plin. Vse v dobrem stanuj. Za jako nizko ceno. Vprašajte: A. C. Plečko, 2054 We»l 22nd St., Chicago, 111. Telefof Canal 6044.
Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIC Urad:
2123-25 South 52nd Ave..
CICERO, ILL.
(Poleg Eleratorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dope'" 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer-—Ob sredah od 9 do 12 dopoldne (47)