29B. Stevilka._____________Ljubljana, v sređo 23. decembra.                  XVffl. leto, 1885.
Ishaja ve&k dan »večer, isimjH nedelje m pravnike, ter volja po poSti prejeman za a vntri jsko-oge ruke doiele za vso leto 15 gld.. ra pol leta 8 gld.,   za Cetrt leta 4 eld., u leden meso« 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez poSujanja na dom za vso leto 13 gld. za ćetrt leta 8 gld. 30 kr., za jodon me*'o  1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa M po
10 kr. za raeseo., po „0 kr. za Cetrt leta. — Za tuje deželi, toliko več, koiikot pofltnina snaia.
Za oinaniU plačuje bo od Cetinutopno petit-vrute po 6 kr., če se oznamlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakmt, in po 4 kr., Čo bo trikrat »li vt'čkrat tiska.
Dopisi na| ae uvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.    Uredniutvo in upravaigiro jo v Rudolfa Kirbiia hiii, „GledaliSka stolba".
Upravništvu naj ao blagovoli.jo pošiljati naročtitne, reklamacijo, orpanilA, z, j. van administrativno itvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja  za Ljubljanske  naročnike  brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„   pol leta........6    „    50   „
„   četrt leta........3   ,,    30   „
„   jeden mesec.......I    „     10   „
Za pošiljanje  na  dom se računa 10 kr. na mesec,
30 kr. za četrt leta. S pošiljanjera po pošti velja:
Za vae leto........15 gld. — kr.
„   pol leta........8    „    —   „
„   četrt leta.......    .    4    „    —   „
„   jeden mesec.......I    „   40   „
Upramiistvo „Slov, Narntlti".
Slavnemu glavnemu ravnateljstvu južne železnice na Dunajil
Nekatere stvari so tako lepo na svetu, da nam prikupijo tuđi protivnika, ako jih vidimo na njem. Taka stvar je tuđi pravicoljubj e. Lepo je pravico uživati, a Se lepše je, pravico dajati. Ko smo torej tuli, da slavno ravnateljstvo južne železnice misli — tandem aliquando! — tuđi sloven-skemu našemu jeziku odmeriti nekoliko pravičnega priznanja, bili smo veseli, toda ne toliko zavoljo tega, kor to spada v našo narodno eksistencijo, marveč, ker se nam je videlo, da se obsežno pod-jetje tako primika stališeu pravice in prilićnosti. Zmirom je blagodejno in tolažilno, ako v času, ko se tako strastno posega na drugih Ijudij pravice, ukrenejo veliki zavodi, veljavne juristične osobnosti da jim v bodoče hoče biti jedino in stanovitno vodilo — za vse jednako pravo. Ukrep južne železnice, da ima naš jezik na svoji slovenski zemlji, kolikor je to zavisno od istega slavnega ravnateljstva, dobiti znano merico jednakopravnosti z nem-ščino, ta ukrep mogel je v sedanji dobi narodo-pravnega zatiranja in preziranja slavno podjetje moralno, za oči vsacegu pravicoljuba mogočno po-vzdigniti! Tuđi našemu pravnemu čutu je ta ukrep obrodil mnogo nesebičnega veselja, mi nesino mislili dosta na prid, ki našemu narodnemu položaju utegne izvirati od ukrenene objektivnosti. Brez odloga smo dali čast slavnemu ravnateljstvu, ne da bi bili po-prej poiskali razlogov nenadni premembi, preklonu južno-železniškega mišljenja za slovensko narodnost. Mislili smo, da je napočila doba, ko borno mogli pričeti odpuščati stare nepravilnosti in ložje prena-Šati bremena, s katerimi južna železnica obklada gospodarsko naše stanje.
Prazne sanje! Preje, kakor bi bili želeli, od-prle so se nam oči in pokazale nas v bridkih pre-varah. Slavno ravnateljstvo južne železnice je rajši samo sebi nezvesto, nego da bi pristalo v pogoje, katere mora spolniti, predno se bode govorilo o spravi podjetja s slovenskim narodom. Rajši Bi da odrekati pravicoljubje, kakor da bi se samo odpovedalo dognani mržnji do slovenskega jezika. Rajši, kakor to, trpi sramotno zavest, da so odkriti kalni viri njegovega jednakopravnostnega ukrepa, da se le podsmešno more govoriti o istega slavnega ravnateljstva odlokiht
Slavno ravnateljstvo preklicuje svoje ukrepe ter razglaša, da južno-železničnih postaj ne bo pov-sod na slovenski zemlji nadpisalo s slovenskimi imeni, niti jih po kondukterjih dalo razklieavati v slovenščini, nego da se ima to proti prvotnomu ukrepu zvršiti in zvrševati le na postajali kranjske dežele. To se nam naznanja z odlokom, ka-teri v uvodu piše, da glavno ravnateljstvo „vodi želja, južni železnici ohraniti (sic!)znaj-vestnišo obj ekti vnos tjo značaj javnega občila, katero je pristopno vsakemu jednako, ne glede na narodnost in jezik". Z istim namenom, pravi odlok, bilo je društveno upraviteljstvo ukrenilo, naj se v bodoče po dvojezičnih pokrajina!), koder toko njegove proge, postaje imenujejo in po kondukterjih kličejo v obeh deželnih jezikih. Kaj porečemo na to zrne-šanino logičnegu in nelogičnega, doslednega in ne-doslednega? Načelo, s katerim se ravnateljstvo tako slovesno ponaša, je gorko, ravnokar iz peči vzeto.
Ni6 se ne more tu govoriti, da se bode rečeni značaj „ohranil", ker rečeni značaj se mora železnici še le dati; tega bistveno potrebnega značaja pri južni železnici za nas Slovence dosedaj ni bilo, niti je sedaj, ampak se mora Se le pokazati, da ga bode kedaj tuđi za nas. Izrečeno načelo pa le teilaj ni laž, ako slavno ravnateljstvo ostane pri prvem ukrepu, ker le tu je načela nujna posledica, ker bode južna železnica le tedaj slovenskemu narodu „pristopnac, ako bode „pristopna" po vseh postajah, ob katerih koli in kjer koli prebivamo Slovenci. S tega stališča ni razlike, ali prebivamo na Kranjskem, Spodnjera Štajerskem, Spodnjeni Ko-roškem, na Primorskem ali v Istriji: todi povsodi smo oklene skupine po obeh straneh južno-želez-ničnih prog. Todi povsodi nam torej mora biti južna Železnica „pristopna", namreč znati mora z nami občevati po naše. Kdor tega ne pri pozna, ne pri-pozna rečenega, kategorično zapovedujočega načela; Če ga je pa vendar izustil, kakor bi ga pripoznal, bodi nam lažnik ali grd hinavec. Slavno ravnateljstvo južne železnice je razglasilo na&elo, ašev tistem trenotku je vrglo kruto svinfcenko vanj, ker samo kranjsko progo dela „pristopno" slovenskemu narodu. O takih stvareh se nadalje da govoriti le s pomočjo ironij, toda, ker je nelogičnost ta do-spela iz visocih ravnateljskih pereš, iskati jej ho-čemo — olajšalnih razlogov.
Zakaj je slavno ravnateljstvo preklicalo samo sebe in pođrlo svoje slovesno postavljeno načelo? Odlok jasno pravi, zakaj. Zato, ker se je 31 občin s Spodnjega Štajerja izjavilo proti nameravani uvedbi malostne jednakopravnosti. Mi verjamemo, da je bilo 31 ob&in, da so te občine na Spodnjem Štajerskem in da so te obfiine „ein >vanderndes Nomadenvolk", tako da je njihov glas zelo važen, tako važen, da preupije — 53<i ostalih spodnje-štajerskih občin, ki se proti prenaredbi ne upirajo. Hecimo dalje, da so tuđi v tacih stvareh občinski zastopi („legale Vertretungen") 9vox. populi", da so župani narod, recimo ludi, da slavno ravnateljstvo ničesar ne zna o fabrikacijah takih protestov in o protislovenskem terorizmu na Štajerskem. Mi vse to devljemo na stran, akoravno bi se dalo rabiti, mi imamo v visoki časti spoštovanje slavnega ravnateljstva do „avtonomije občin", mi torej pravimo, ker smo v vse pritrdili, tuđi to, da je bilo nekoliko formalnega razloga, ozirati se na 31-ero protestov. To so torej „olajšalni razlogi" — „risum teneatis amici".
Ali pa je zavoljo tega slovenski narod b Spod-
njega Štajerja izginil? Ali zavoljo tega ne teče po Spodujem Štajerskem železnica, ki hoče iu mora biti vscm Bpristopna" ? Ako bi slavnemu ravnateljstvu bilo res kaj do svojega načela, katero je objavljeno brez slovenskoga pritiska, moralo bi tistih 31-ero protestov ne glede ua druge razloge žo zavoljo načela zavreči, moralo bi žc pred leti in leti to ukreniti in izvršiti povsod na Slavenskom, kar jo ukrenilo, da hoče zvršiti samo na Kranjskom. Iskati bi moralo reelne resnice, kakeršna jo svoje izrazilo dobila v statistiki, katera nad 400.000 kompaktnega naroda slovenskega šteje tuđi na Spodnjeni Štajorji. In temu narodu mora že po načelu samega slavnega ravnateljstva južna železnica biti „pristopna", mu govoriti v narodnem jeziku.
Toga načela se slavno ravnateljstvo ne drži, ako ostane pri svojem preklici, katerega ničevost samo slavno ravnateljstvo s svojim samega sebe uničujočim odlokom tako čudovito dokazuje, tako da uaj bi že zavoljo tega gledalo, da se prej ko prej rehabilituje. Mi 3ino tuđi sedaj do boljega prepričanja uverjeni, da so bili prvi dobri nkrepi le sad pritiska od strani trgovskega ministerstva, tako da smo tuđi zavoljo tega dvomov polni glede na objektivnost, načelo in trgovsko rezono slavnega ravnateljstva 1 Slavno ravnateljstvo naj se torej prej ko moči rehabilituje! Sicer pa bode vseh slovenskih zastopstev skrb, da bode južna železnica vsemu slovenskemu narodu po vseh pokrajinah „pristupna" postala!                                           C a r n i o 1 u s.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dno  18. decembra 1 8 8 5.)
Poročilo deželnega odbora o povekšanji lot-nega doneska za stanovitno nastanjenje vojakov v Ljubljani izroči ao tinančnemu odseku   v poročunje.
O poročilu deželnega odbora glede naklado od žganih pijač poroča poslanec prof. Suklje in na-svetuje:
Ako finančni odsek v poštev jemlje dejanski j položaj deželnega odbora, katori je moral oddajati naklado, dovoljeno za ćelo leto a potrjeno še le 7. jan., primoran je k sledečemu predlogu:
„Slavni deželni zbor naj sklene, marg. št. 2. §. 1. letnega poročila za leto, 1885. vzame se na znanje".
Vender obžaluje linančni odsek, da ni razvidno iz letnega poročila, ali se je deželni odbor sploh tekom tega leta rosno prizadeval po županstvih ali na kak drug ntičin poizvedeti kolikovino zavžitega žganja, oziroma visokost izterjane deželno naklade. Kajti le na podlagi takih vsaj aproksimativnih sta-tističnih dat bode mogoče, potrebne priprave ukro-niti za primerno odkupnino, katero se po mnenji fiuan&nega odseka naj bol j strinja z interesom deželnega zaklada in s koristijo davkoplačevalccv.
Prvi v razgovoru o tem prodlogu oglasi se poslanec baron Sclnvegol in nasvetujo resolucijo, naj sicer deželni zbor poročilo finančnega odseka vzatne na znanje, a naj izjavlja gotovo nado, da du-želni odbor ne bode opusti), da se preveri o množini porubljenih žganih pijač na Kranjskem, na katero je naložena užitnina 3 gld. za hektoliter. Tuđi naj gleda deželni odbor na to, da sklepa tako pogodbo, katere ne bodo v posamičnih določilili na škodo poznejšim zakupnikom tega davka. Slednjifi se izraza upanje, da bode deželni odbor deloval na to, da se bode pridobitok iz tega posebnoga davka pospeševal kolikor le mogoče v postavnih mejah ia da se boil(3 delalo m. to, da se v korist udeluženih Btrauk skrbi, da se ta davek kolikor je mogočo od-
kupi. Baron Schwegel potem v daljšem govoru napada, prav slabo poučen po svojem pristaši Dež-inaiiu, deželni odbor, Češ da je to naklado doati preceno oddal in da ima kranjski deželai zaklad najmanj 50.000 gld. izgube, tega pa je deželni odbor, oziroma v prvi vrati istega narodna većina kriva. Da je izguba, kriva je po poročilu finančnega odseka vlada ali ministerstvo, ker se je tako pozno potrdila po Nj. Veličanstvu dotična postava. A to ni res, saj je ministerstvo popravilo, kar se je v slogu postave v obče napačno sklonilo, drugače bi se ne bila mogla predložiti postava v potrjenje Nj. Veličanstvu. Baron Schwegel dalje kupici neutemeljene graje drugo na drugo in trdi, da se je zakup te naklade preceno oddal, kaj ti kakor on iz „najbolj gotovega vira" („Luckraanovega" Op. por.) ve, porabi se na Kranjskem najmanj 20.000 hekto-litrov špirita, iz katerega se napravi gotovo 40.000 hektolitrov žganja, kar bi po 3 gld. od hektolitra iznašalo najmanj 120 000 gld. davka. Baron Sehwe-gel tuđi iii zadovoljen s pogodbo, ki se je z najem-nikom sklenila, češ, da ista lahko uniči ves prihodnji dohodek tega davka, akoravno se je v pogodbo vsprejela tuđi določba, da iraa plačati zakupnik do-klade dvajsetkratno globo, ako bi pri prenehanji svoje pogodbe več zadaci 1, kakor bi bilo umestno in pravilno.
Deželni predsednik baron Winkler razjas-nuje, da je vlada kakor hitro mogoče delovala na to, da se je nacrt te postave, kakor hitro je bil od Nj. Veličastva potrjen, izvršil. 7. januvarja 1885 potrdil je presvetli cesar deželni proračun, ž njim pa tuđi to naklado, 10. januvarja 1885 bilo je po ministerstvu naznanjeno cesarjevo potrdilo deželni vladi kranjski in 11. jatiuvarja 1885 že so se pri-čele obravnave o izvršilnih določbah te naklade, tor so bile 12. januvarja 1885 sklenjene, 13. januvarja pa že v deželnem zakoniku za Kranjsko priobčeue. "Vladi tedaj ne gre nikakor predbacivati, da bi bila najmanje zagrešila prepozno potrjenje tega naklada.
Poslanec prof. Š u kl je nasvetuje, naj seja preneha, da h'nanćui odsek razpravlja o predlogih baro na Schvvegla. Obvelja.
Finančui odsek zboruje nad pol ure, potein pa se snide Klub narodnih poslancev, da v stvari razpravlja. Razgovor o predlogih Huančnega odseka in barona   Sch\vegla  nasvetih   o tej zadevi se ponovi.
Poročevalee h'nančnega odseka profesor Suklje izjavi,   da je h'naućui odst'k skleniJ,   ostati pri svo- i jem nasvetovanein predlogu.                                      :
Prvi se oglasi za besedo deželni glavar grof i Thurn, ter pravi, da deželni odbor nema nikake krivde, ako se je deželni proračun prepozuo potrdil. 28. septembra 1884 bila je omenjena naklada od žganib pijać v deželnem zboru sklenena iu 11-oktobra 1S85 predložit se je dotični sklep kranjski deželni vladi.
Deželneinu odboru ni bilo mogoče, kakor bi bil gotovo rad, razpisati javne dražbe za nakup te naklade, a tla si je bil deželni odbor gotovo v sit-nein položaji, gotovo ni oddal te naklade kakor se trdi, tako rekoč pod roko, kajti sklenil je veudar z zakupnikom pravovel javno  pogodbo.
Oe je poslanec baron Schvvcgel zahteval uaj bi bil deželui odbor ukazal, da se beležijo množine i porabljenih žganih pijač, vpraša deželni glavar, kje naj bi deželni odbor jemal za tako preiskovanje pravico, katera deželneinu odboru nikakor ne pristaju. Položaj dežeinega odbora pri oddaji te naklade bil je gotovo jako mučen, kajti manjkalo mu je vsakeršnib gotovih podatkov. Ne treba resolucije, katero je nasvetoval baron Schvvegel, da bi opominjala deželui odbor na njegove svete dolžnosti. Vsa-kemu deželneinu odborniku gorko bije srce za de-želue interese in v&uki čleu istega delnje z največjo ognjevitostjo jedino le v prid deželi kranjski. To deželni glavar s noštonini srcem lahko zatrjuje. (Živahna pohvala.)                                       <iu]jo piih.)
Poročiio dežeinega odbora
o dovoljenji   deielnega  đoneska  50.000  gold. za gradnjo lokalno želcznice iz Ljubljane v Kaniuik.
Slavni deželni zbor!
Postava od 1. maja 1885, o do lelilih in uvetih za gradnjo lokalno želoznica od Ljubljane v Kain-nik drž. zak. št.  G7. določuje v členu 1. sledeče:
„Vladi se daje oblast, udeležiti se dobave glavnice za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postaje Cesarjevie-ltudolfbve železnice v Kam-nik z dovlačnico k ondukajšnji erarni tvornici strel-
nega praha ali smodnika, prevzemši glavnih delnic delni&arslce družbe, katefa se osnuje za to lokalno železnico, v iznosu od dveh sto tisoč ^200.000) gld. avstr. velj. v notah."
„Ta udeležba državnega zaklada zavisi od na-sleđnjih uvetov, namreč da
a)   dežela   kranjska  v  gradnjo  zgoraj   oraenjene lokalne železnice zagotovi prispevek od 50.000 gld. najmanj, da dalje
b)   bodoči koncesijonar dobavo ostale glavnice za gradnjo   v   iznosu,   ki   ga   ustanovi   državna uprava, zavaruje z izdatbo predstvenih in glavnih   delnic   družbe   sestaviti   se   imajoče,   ne obremenivši   državnega   zaklada, na ta način, da bodoči koncesijonar   prevzarae poroštvo za to in glede tega, da se bode izhajalo z glavnico, ki jo državna uprava   ustanovi za gradnjo.«
Člen II. navedene postave določuje : »Dividenda, katera pristoji v členu I. omenjenim pred-stvenim delnicam predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanje dividende, ne srne izmeriti se više nego s pet odstotki-
Glavne delnice, ki jih država po členu I. pre-vzame, raorajo uživati jednake pravice kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje, ter ne srne glede istih glasovalna pravica v pravi-lih utesniti se na neko maksimalno število glasov niti nasproti  imetnikom predstvenih delnic."
Člen III. določuje, da se uplačila države opra-vijo v dveh jednakih letnih zneskih po 100.000 gld., ki se začuetii od leta 1887, v rokib, katere državna uprava  v to določi.
Prvi letni znesek uplačati je tedaj, kadar bode ostanek glavnice za gradnjo uplačan in uporabljen in kadar bode omenjena lokalna železnica po do-pustnem pismu dodelana in javni službi izročena.
Društvo (konsorcij) udeležencev nameravalo je začetkom   graditi   lokalno  železnico z   ozkim   tirom od Ljubljane  v Kamnik.    Ogled proge za to železnico vršil se je meseca decembra 1.  1882,   pri ka-terem se je konsorcij   skliceval   na  sklep  slavnega dežeinega zbora z dne  13. julija  1880 tor je izrazil prepiičanje, da bode dežela gradnjo te železnice gotovo   najizdatneje   podpirala;   to   izraženje   bilo je   ! tem lagleje, ker je deželni odbor z dopisom dne 1.   [ maja 1882 žt-  1759 konsorciju obljubil pospeševati   j to podjetje.                                                                 i
Pripoznajo   važnost   nameravanega   podjetja za ! korist dežele in glavnega  dežeinega mesta in glede  ; na to, da udeleženci,  —  pri   vsem   tem,   kakor  je  j brezdvonino pokazalo dotično preiskovauje in obrav-navanje, da se od strani dežele, od prizadetih občin in od družih, ki bodo imeli korist   od te železnice, zanesljivo srne pričakovati, da bodo po   svojih   mo-čeb   Žrtovalno   pripomogli k stroškom   Ljubljansko-Kamniške   lokalne   železnice, — vendar   le   nimajo dovolj denarnih sredstev na razpolanje, da bi to podjetje izvršili  jedino   le iz lastne moči,   glede   torej na vse to, ni imela visoka vlada, kakor se   razvidi iz utemeljovanja   postavnega nacrta o navedeni   že-leznici,   nikakega   poiuisleka   stopiti   v   dogovor   in obravnavanjc z bodočimi" koncesijonarji.
Te obravnave imele so ta izid, da so se kon-cesijonarji izjavili, da prevzamejo dopustilo (koncesijo) za gradnji) nameravane lokalne železnice od Ljubljane v Kamnik z dovlačilo železnico k erarni tvornici smodnika in da bodo to gradnjo tuđi dovršili, ako se državna uprava udeleži pridobitvo za gradnjo te železnice proračunjene djanske glavnice v znosku 771.000 gld. s tem, da prevzame glavnih I delnic delničarsko družbe, katei'a se osnuje v ta namen, v znesku 200.000 gold. po ceni (kurza) al pari.
Lokalna železnica, ki bode blizu 22 km. dolga in ki je graditi s pravilno medkolesno širino, zavije se od Ljubljanske postaje Cesarjevič-Rudolfove železnice proti severozahodu, pelje potem po lastni podstavi do Dunajsko državne ceste gre po last-nem mostu čez reko Savo ter priđe deloma po državni cesti tikajoča se vaši Čternuče, Podboršt, Dobrava, Trzin in Stob, v vas Domžale in od tod naprej ob Bistriški dolini deloma po lastni pod-! stavi, deloma uporabljevajo okrajno cesto, čez Pre-serje Homec, Šmarco in Duplico v Kamnik. Od < Kamniškc postaje pa do erarne tvornice smodnika, ki leži na zahodni strani Kamnika, iztlelal se bode 14 kilometrov dolgi dovlačili tir. Železnica je do-delati v dveh letih od dne podeljene koncesije.
(Konce pri li )
Politični raagled.
IVotraitfe đežele.
V L j u b 1 j an i 23. decembra. Nemški listi, liberalni pa tuđi nekateri kon-servativni, huflo napadajo dr. Trojanov predlog o rabi deželnib jezikov pri oblastvih na Ceslcem. Trn jim je v peti določba, da bi pri oblastvih druge instance moralo se uradovati v obeh deželnih jezi-kih. Potem bi se moral vsak nemški uradnik, ki bi hotel kaj avanzovati, priučiti tuđi češčini. Tega jezika se pa Nemci baš učiti nečejo iz sovraštva do vsega slovanskega. Nadalje skušajo smešiti zahtevo, da bi se z državnimi centralnimi oblastvi smelo ob-čevati v deželnih jezikih. Po tem takem bi moral, pravijo, vsak avstrijski uradnik znati več jezikov. Ako pa stvar malo bolje prevdarimo, takoj spoznamo, da je tuđi ta izgovor prazen. Pri državnih centralnih uradih je število uradnikov jako veliko. Ko bi se pri nameščevanji dajala prednost onim, ki so zmožni več avstrijskih jezikov, bi kmalu v vsakem uradu bilo dosti uradnikov, zmožnih tega in onega jezika, da bi lahko v njem reševali razne odloke Soj vender ni treba, da bi vsi uradniki reševali vsako ulogo, da bi potem vsi morali biti zmožni dotičnega jezika. Ako kateri ne razume, mu tuđi drugi laliko razloži. Preobloženi z delom pa tuđi neso v višjih uradih. Iz tega se vidi, da je le dobre volje treba, pa se bode v tem oziru ustreglo vsem avstrijskim narodom.
Konservativci mislijo po Božici predlagati V gorciiJcuv.stri jsltcm deželnem zboru, da se upe-Ijejo razne olajšave v obiskovanji šol. Na več šolah naj se bi uvel poludnevni pouk. Nadalje misli kou-servativna večina znižati plačo učiteljem. Na ta način. se bode deželi prištedilo 14.000 gld. Zategadelj se bode učiteljem dovolilo opravljati cerkovniško službo, da bodo imeli postranski zaslužek.
■% bi a lij ^ države.
Vojnej komisiji se je posrećilo dognati pre-mirje mej Srbi in Holgari. Prvi bodo najprej morali izprazniti Vidinsko okrožje, četudi so v Belem gradu dolgo temu se upirali in trdili, da neso bili tepeni. Vojna komisija je ćelo stvar nepiistransko sodila in piišla do prepričanja, ker je glavni boj bil na južnem bojišči, ne pa pri Vidinu, da so Srbi bili premagani, da se tedaj morajo prvi umakniti. Sicer bi pa tuđi Srbom ne bilo nič [»omagalo ustav-ljati se, Itolgari so že bili zbra!i pri Vidinu nad 25.000 vo.jakov, mej njimi 5000 mohamedancev iz Vzhodnje Rumelije, katerim zapovedujejo bivši tur-fiki častniki. Tej sili bi se Srbi ne bili mogli ustav-Ijati. Misel. ki so jo še nedavno gojili v Belera gradu, da bi velevlasti pil sklopa-nji miru Srbom priznale kaj bolgarskega ozemlja, bodo tuđi morali opustiti, kajti tega nikakor ne bi pripustila Rusija. Prva skrb liolgar.slc«*«« kneza sedaj, ko je premirje skleneno in srbske čete ostavijo Bolgarijo do 24. t. m., bolgarske pa tri dni [»oztieje Sr'nijo, bode sporazumet.i se s turskim sultanom in z ruskim carjem. Ko se sklene mir, odpotuji' knez v Carigrad in od tam čez Odeso v Peterburg. Iz Pirota se vrne knez v Sofijo o jiravoslavnih božičnih praznikih. Kakor se govori, bode se knez prihodnje poletje oženil.
Iz Belega grada odšla je vsled sklepa mest-nega zbora deputacija 40 veljavnih mei5čaiiov v Nia kralja prosit, da bi Srbija natlaljevala vojno. Deputacija vodi arhimandrit Nikanor in njeni člani pri-padajo vsem strankam. Bivši ministerski predsculnik Piročanac od naprednjaške stranke, bivši pravosodiu minister Hheralec Radovi«; in radikalec profesor Ni-kolajević sklonili so sklicati velik tabor, na katerera naj bi se narod izjavil za nadaljevanje vtjjne. Ta tai>or bi imel biti v Belom gradu. Sedaj, ko so je sklonilo premirje, taki pojavi nemajo nikakeršnega pomena, kajti skoro misliti si ne moremo, da bi Srbija po pre tek lem premirji zopet začela vojevanje. — Uovori se, da srbski kralj namerava pomilostiti več političnih zločincev, kateri so bili obsojcni zaradi jjoslednjoga ustanka. S tem se nadoj a kralj pridobiti zopet popularnost, katero je izgubil vsled nevspešne vojne.
Da so Peterbmški vladni krogi jako preme-nili svoje mnenje o vx1io«liior»iiickli|sl<:eiii vpra-šanji, kaže neka izjava „Norda", zuanega oiicijoz-nega glasila ruskih vladnih krogov. Ta list pr°vi, da jo Srbija i vojno pripravila pot bolgavskemu zdriiženju. Bolgare je prisilila, da so pokazali svojo vztrajnost, pogum in spretnost ter ])i'idobili simpatije vseh. Mej narodom to- in onostran Balkana pokazala se je v boji proti napadovalcem moralična solidariteta, katere Evropa ne bode mogla razdreti, čo neče pravice premeniti v krivico.
Turčija je nekda jako pomnožila utrdbe na gr.šlfcej meji in sploh storila vse naredbe, da takoj z vspehoni zavrno vsak napad Grkov. Grki ne i. o-rejo imeti nobenega upanja, da bi Turčiji odvzeli kak kos zemlje, kajti poslednja ima v Evropi pripravljenih že 300.000 vojakov in jih šo vedno dobiva iz A".ije. Ako so hoteli Grki kaj dobiti, morali bi se bili sporazumeti z Bolgari in vzajemno z njimi proti Turčiji začeti vojno takoj po Plovdivskom prevratu. — Krečaui poslali so velevlastim spomenico, v katerej zahtevajo zjedinenje z Grško. Prišli so s svojo zuhtevo pač prepozno.
Ba«ka vUda pripravlja za bodoče ldto novo ekspedicijo v Kitaj. Vodil jo bode znani potnik Pia-zicky. Nainen tej ekspediciji so znanstvene in trgov-sko politične studije. Stroške ekspedicije plača riuančno ministerstvo in trgovski odbor v MoBkvi.
V fVanooHkoj zbornici se je začela tonkin-fika debata in bode trajala već dnij. Kakor se da sklepati iz prvih govorov, zbornica ne bode sklenila, da bi se izpraznil Tonking, pa tuđi ne bode znižala zahtevanega kredita. Proti izprazneniu Tonkinga je tuđi velik del monarhistov. Tako se je Skof Freppel izjavil, da on ne more privoliti, da bi se tako po-nižala vejjava Francije.
Sedanja anglefilca vlada bode takoj pri sbodu p -rlamenta zahtevala zaupnico. Ircem raislijo kon-servativci dovoliti razširjenje administrativne in lo-Lalne avtonomije. Parlamenta pa Ircem konservativci ne bodo dovolili.
Dopisi.
Iz Oraclca 20. decembra. [Izv. dopis.[ (Iz deželnega zbora.) Po otvorenji seje pravi dež. glavar: Prečital sem v stenografičnem zapisniku včerajšnje seje tište stavke, nad katerim se je spod-tikal poslanec dr. Dominkuš in v katerih je po nje-govem mnenji izražena razžalitev slovanskega naroda v Avstriji. V besedah zapisanih v zapisniku, ne najdem povoda, da bi grajo izrekel. Bere se namreč le: „Sicer je lastnost slovanskega naroda .. . (presledek) . . . resnica ..." Kar je poslanec Posch pozneje govoril, ni razžatjivo. In on sam mi je osobno zagotavljal, da ni imel namena, izreci kaj razžaljivega. V tukajšnjem dnevniku pa se res bere, da je Posch rekel: „Lastnost j e slov ansk emu narodu, tako reci trditi, katere se z re-Bnico —• Ko bi se bile izgovorile te besede, po-klical bi bil govornika k redu, ker jo v takih be-Bedah res izražena razžalitev in sicer tem težja, ker se obraća proti celemu narodu, govorjenje, ka-tero se ne ujema s parlamentarnim življenjem, niti 8 parlamentarno dostojnostjo.
Poslanec dr. Dominkuš: Jaz sem slišal re-fceni stavek, kakor sem ga bil včeraj navel in da-nes čital v „Tagesposti". Nesem mogel dvomiti o namenu, da se je tiotelo žaliti slovanski narod sploh in narod, kateri nas je semkaj posla! kot svoje za-stopnike. Uverjen sem, da so tuđi mnogi drugi po-Blanci čutili z menoj jednako. Zato sem bil opra-vičen in dolžan, zahtevati, da se poslanec Posch pozove k redu. Ker pa je res mogoče, da v lirupu . predsednik ni si i šal rečenih besed, in ker se ne na-hajajo v stenografičnem zapisniku, torej ne moremo zahtevati od predsednika klica k redu, tein menj, ker je sam že pokojno izrekel grajo. Ne morem si pa kaj, da ne bi obžaloval o tej priliki surovosti v govorjenji, katera se je ugnezdila v parlamentarnih obravnavah in vsled katere se sporazumljenje, ki bi tako potrebno bilo, čedalje bolj odmika v daljavo.
Deželni glavar Še jedenkrat ponavlja, da bode strogo pazil, da se zabranijo v tej zbornici vsi osobni napadi.
Tako je bila rešena ta afera, ki je napravila dosti hrupa. Slovenski poslanei postopali so odločno in dostojno in branili Čast vsega slovanskega naroda. Posch je sam umaknil svojo besede, glavar pa glede na stenogrančni zapisnik in ker se v hrupu ni moglo natanko slišati, kar je Posch govoril, mu ni mogel izreci direktno graje, storil je pa to posredno. Kar pa se tiče opazkc dr. Dominkuša o zarobljeuem tonu nakaterih nemških posUmcev Graške zbornice, pritrdoval mu bode ves svet, pa zboljšanja ni pričakovati, dokler imajo pri avstrij-Bkih Nemcih prvo besedo Knotzi in Ileilsbergi.
Resili so se potem različni manjši predlogi in prošnje, od katerih omenjam prošnjo učiteljev pri Sv. Magdaleni pri Mariboru za draginske priklade. Prošnja se priznava kot opravičena in se izroči dež. odboru, da jo resi v sporazumljenji z deželnim šolskhn svetom. Prošnja Tinjske občine pri Slovenski Bistrici za podporo za popravljanje ceste od Zgornje Bistrice do Planine, odda se dež. odboru, da jo uvaža.
Ob konci seje naznanja deželni glavar, da je vlada sklonila, odložiti deželni zbor od li), decembra do 7. januvarja.
Slovencem pa se je na pot dalo prečudno božično durilo, poročilo in nasvet šolskega odseka, ki se glasi: Z ozirom na to, da je dostikrat izražena želja vindifikega (tako!) prebivalstva na dolenjem Stajerskem, da se otroci v soli miučo nemškega jezika; da se ta želja prebivalstva kaže v gnetenji otrok slovenskega jezika k nemškim me stnim in za-
sobnim Solana; da bo promet in vsi interesi spod-njega Štajerja obrneni proti zgornjemu Štajerju, in naposled, da je gojitev nemščine neobhodna za jed-nojnogt Štajerske,   za jednojnoBt  države in armade
—  sklene naj deželni zbor: Glede na to, da je vsa-kemu Štajercu   potrebna  nemščina,   izreka   deželni zbor opetovano,   da se naj  na vseh šolah   na Šta-jerskem nemščina toliko goji, kolikor zahteva javni promet, jednojnost dežele, države in armade.    Po-ročevalec pa bo Ausserer,  tišti,  ki je   baje mora pete odnesti   iz   Trsta,  ker   je  neraščino   premalo
gojil-
Dr. Nekermann pa bode takoj po praznikih interpeloval vlado zastran razmer na Celjski gimnaziji. Potem bodemo vsaj poizvedeliT ali je v Avstriji res takšen greh, će se poje cesarska himna slovenski. V Slovenski Bistrici ne srne vihrati črno-žolta zastava, v Gelji se ne sme pevati slovenska cesarska pesem, ali ni to narobe svet ?
Iz uČitcUakih Itrogov 22. decembra. [Izv. dop.] Leto 1885 se bode kmalu pogreznilo v dno preteklosti. Predno se pa popolnem poslovimo od njega, ozrimo se še jedenkrat nazaj in premi-slimo, kaj smo v tem letu storili dobrega in korist-nega, kaj smo zanemarjali ali še ćelo opustili in fce najdemo kako napako, storimo vsaj zadnje dni te-kočega leta trden sklep, da bodemo v novem letu si prizadevali priti k pravemu spoznanju in popravili, kar smo zamudili. Čas beži vedno dalje in pri-zadevati si moramo, da tuđi s časom hođimo in da nam bode pa to mogoče, se moramo naobraže-vati. Kako naj se učitelj naobrazuje, poučujejo nas šolski časopisi. Nemam v mislili nemških šol-skih listov, ker ti ne pišejo vselej v našem duhu in zmislu, na mari so mi le slovenski šolski listi, kajti le ti razkrivajo težnje in se potegujejo za blagostanje slovenskega učiteljstva. Kakor znano, imamo slovenski učitelji tri šolske liste: „Učiteljskega Tovara", „Topotnika" in „Solo". Najstareji izmej vseh je „Učiteljski Tovariš". Ćetrt stoletja boj uje se že za pravice narodnega šolstva in slovenskega učiteljstva. Silni nemčurski valovi zaga-njali so se čestok.iat vanj ter ga hoteli unićiti, a vendar se je branil vedno poguinno in se obdržal celih pet in dvajset let na obzorji. Ali — strast po-giua nikdav ne praznuje. Sedaj, ko so se deloma pomirili razburjeni valovi, preti druga nevarnost njegovemu obstanku. Manka mu- naročn ikov, ) manka ni u podpore ginotno in duševne. Slo-' venski učitelji, zriramimo se vendar jedenkrat in ne i spimo vedno spanje pravičnega, sedaj ko imamo priliko novzdigniti list naše gore, kajti Bog zna, če nam bodo vedno toliko ugodni čaši, kakor jih imamo ncdaj. Sloharni učitelj, ki čuti v srči, da je sin slovenske matere, ne smel bi biti hrez „Učitelj skega To variš a" in namesto, da bi si naročevali ncm&ke liste, naročujmo si rajši z novim letom našega To var i Su. Spodbu-jajmo drug druzega v naročevanje in skušujmo mu pridobiti tuđi čiistito duliovščino, krajne šolake svete in nadzornike, brnlnu društva in druge šolske prijatelje. In če bodemo tako postopali, bodemo storili več, ,,kar veleva nam stan" in narod slovenski spoštoval nas bodo kot zavedne slovenske   učitelje.
—  Toraj  — delajmo, dokler je dan! —
Domaće stvari,
— (Kolera.) Nevama ta bolezen, ki se jo v novejšem času prikazala na Beneiskem in za ka-tero je že nekoliko osob v ltenctkuh pomrlo, na-potila je avstrijslvii oblastva, da so odredila potrebne varnostne naredbe, zlasti na moj »Ih postajali, v Ali, P on tablu in Kor min u. Od včerajšnjega dne ni več neposredne žolezniške zveze čez Pon-tabel, vrhu tega /.aukazana je desinfokcija onesna-ženega perila, obl-'ke in drugih predmetov, blago pa, donajajočo v carinsko urade, mora se zdravstveno preiskavati. Tuđi preko Komina ustavljena je direktna želczniSka zveza z Italijo, snalui vugutii pri kurirnih vlakih štev. 1. in 2. vozili bodo odslej le mej Dunajem in Trstom. Ko so se zaukaza'e te naredbe, pojavila seje pa kolera že v Trstu. „Llovdov" purnik „L'olluce" imel jo na krovu tri za kolero obolele mornarje, katerih jednega so izkrculi v Benetkuh, kjer je v bolnici umri. Druga dva sta ozdravela in magistrat Tržaški ui našel povoda, gleile tegu par-nika kaj ukreniti. Včeraj zjutraj pa so prinesli GOletnega ogljarja Petra Hajduka v mestuo bolnico v Trstu, katerega bolezen je zelo koleri podobna. Bolezen lotila se ga je zjutraj rano. Prcjšnjo popo-ludne delal je   nekoliko   ur   na  krovu   Llovdovcga
parnika „Triesta?, došl«ga iz Benatk, kjer je menda dobil ne varao bolezen. Včeraj z večer ob 9. uri se je bolezen jako pohujšala. Je li že mrtev še ne vemo. Parnik „Trieste" moral je takoj odpluti v lazaret in mestno oblastvo storilo je vse potrebne korake, da se kužna ta bolezen, kolikor možno, omeji.
—   (Naš  rojak g. prof. S. Rutar) začel je v „"VVifiner-Zeitung" v podlistku priobčevati jako zanimive   članke   z   naslovom   „Salona   und   seine Alterthilmertf, na katere opozarjamo čitatelje.
—  (Francoski učenjak g. A. Riviere,) ki je letos potoval   po   Slovenskom   in Hrvatskera, začel je v „Revue Francaise" (Uevue Fraucaise de 1' Etranger et des Colonies. Pahs. Imprimeri Chaix, Rue Bergere,   20)   pod   naslovom   „Slovenca et Croates" priobčevati svoje utise in opazovanja.
—    (Gospod Alojzij   Luznik,)  učitelj v Komnu na Krasu, dobil  je za glasbeni stroj „Pho-nodidakt" izključni privilegij iz dne 2G. murca 1885, veljaven za vse v državnem zboru   zastopane   kraljevine in dežele.
—  (Gosp. Fr. Ozbič,) podobar v Celovci, izdelal je za mestno farno cerkev v Velikovci štiri podobe iz kamena,  ki so bile v letošnji razstavi v Celovci   razstavljene   in   za  katero je bil g. OzbiČ odlikovan.   Umetno in prelepo delo vzbudilo je veliko   zadovoljnost  faranov,   ki   v   „Miru" g. Ozbiča vsein farnim   predstojnikom najtopleje   priporočajo.
—  (O kraj ni za stop v Marnbergu) po-slal je tuđi svojo modrost v svet.  Vsprejel je nam-reč jednoglasno predlog,   da tso vsi napadi v takozvanih narodnih   časopisih na uradno delavnost se-danjega   predsednika  okrožnemu   sodišču   v   Celji, gos[)oda   dvornega svetnika  lleinricherja, zlobni in izmišljeni.    Ko   Clovek   kaj   tacega   čita,   bi  skoro mislil, da je res, ko bi ne bilo iz Maniberga. More li \l Maniberga kaj  dobrega priti V Gospodom okraj-nini zastopnikom v Marnbergu   bi   svetovali, naj se v stvari ne utikajo, ki ne spadajo v njih delokrog, ker se s takimi predlogi, kakor je rečeni, le  sine-šijo in blamujejo.
—  (Vabilo  k božičnici,) katero priredi „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" na no-vega leta dan v svojih prostorih v Knežjem dvoru.
I Spored: 1. „Božična pesem", zbor. 2. Nagovor čast. i gosp. predseduika. 3, „Oj ti planinski svet11, zbor i b tenor solo. 4. ,,Božični zvonovi11, deklamacija. ' 5. „Moj dom", zbor. G. „Die Perle", deklamacija. { 7. „Društvena pesem", zbor. 8. „No praznuj de-j lavuika", deklamacija. 0. llišnik v zadregi. Veselo-[ igra v dveh dejanjih, spisal A. Kržič.  10. Tombola.
— Zaćetek ob T/2 0. uri zvečer.   Ustop brez vabila
ni dovoljen.
—  (Vabilo) k občnemu zboru  Šišenske či-talnicc dne 20, decembra 1885 popoludno ob 3. uri. Dnevni red:  1. Nagovor prvomestnika.   2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika.   4. Poročilo knjižni-čar ja. 5. Volitev odbora:   a) prvomestnika,   h) blagajnika, c) G odbornikov. G. Posamezni predlogi.
—   (Vabilo)   k   občuemu   zboru   narodnoga bralnega   društva   v   Borovnici,   bi   bodo   v   nedeljo 27.   t. in. ob 7.  mi   zvečer   s sledečim   sporedoin: 1.   Nagovor   prodsudnika.    2.    Poročilo    tajnikovo. 3. Poroćilo blagajnika.    4. Volitev   novega odbora. 5. Posamii'ni predlogi.
—  (Vabilo) k ohčnemu zboru Orinoškc   či-talnice,   ki  bode v nedeljo   a. jamiiirja 188G ob 4. uri popoludne v dništvenej sobi v Ormoži.   Dnevni red.  1. Poročilo društvenoga   vodstva o društvenom delovanji in stariji. 2. Volitev: a) treh pregledaleev računov,   b,i predseduika, e)   šestili odbornikov.   3. Predlogi.
—  (Dravski most   pri Varaždinu,) ki ga je voda poškodovala in je bil dolgo časa zaprt, so   sedaj   popolnem   popravili   in   promet   je   zopet odprt.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 23. decembra. (Jrof TantV«* so je toliko popravil, da bode v par dneh mogel iz postelje.
Trst 23. decombra. Priloton ogljar, ki yi z Llojdoviui parobrodom „Triesto" semkaj dospel, zbolel je včeraj zjutraj z vsemi simptomi kolere. Danes zjutraj umri j« v pnpol-nem osamljcncm oddelku v bolnisnici. Drug ogljar, 25 let star, umri je včeraj zjutraj v bolnišnici po veednevnein boluhanji za \u\\ in drisko. Pri raztelesenji neso dobili pozitivnoga rezultata.
Sofija 22. decembra. Knez naznanja v đnevnem povelji, da se je sklenilo premirje in se zahvaljuje za pogurano in vzgleđno vojevanje. Knez hvaležno priznava, da se ima bolgarska vojska za pridobljene vspelie zahvaljevati neprestani skrbljivosti carja in uzorni delavnosti ruskih učiteljev.
Beligrad 22. decembra. 500 bolgar-skih prostovoljcev udrlo je v Vranski okraj in plenilo v Jelaznici. Dve kompaniji Srbov raz-gnali sta napađovalce, ki so izgubivši 150 mož, ubežali.
Pariz 22. decembra. V zbornici nazna-nil je Frevcinet, da se je z Madagaskarom sklenil mir,  za Francosko ugođen.
Carigrad 22. decembra. Muktar-paša odpeljal   se je včeraj   zvečer v Egipet.
Razne vesti.
*  (Vereščagin)   razstavil  bode svoje slike v kratkem v Budimpešti. Po prizadovanji kardinala Havnalda pa se one slike,   ki so na Dunaji napravile toliko hrupa, ne botlo razstavile.
*  (Dragocena slika.)  Iz slikohrama urar-šega Corda Dudleva prodala se je te dni Rafaelova slavna slika „Tri gracije"   za   25.000  funtov   Ster-lingov. Kupil jo je vojvoda Aumalski.
*  (\V. Vanderbilt,) najbogateljši človek v Ameriki, umri je pred nekoliko dnevi. Njegov ime-tek bil je tolik, da mu je donašal 20 milijonov do-larjev (nad 40 milijonov goldinarjev) na leto. 10.000 milj železnic   bilo je  njegovih.    Glavna   dediča sta Binova Cornelio   in W. K. Vanderbilt, katerih vsak dobi (JO milijonov dolarjev (blizu 130 milijonov goldinarjev).  Vdova dobila je   krasno palačo v Novem Yorku,   ki   je   stala   nad 3 milijone   dolarjev,   vso opravo v palači,   jeden  milijon   dolarjev v gotovini in pa vsako leto blizu pol  milijona goldinarjev. Za dobrodelne namene volil je   jeden milijon dolarjev.
*  (Most   „Port   neufu   v Parizu) se  je zrušil. Bil je izredno močno   zidan,   zmatral   se   je Bploh za najtrdnejšo stavbo v Parizu in običajno je bilo, da se je na vprašanje „Kako se počutite?" od-govarjalo:    „Je rae porte   comme   le   pont   neuf!" („Se počutim kakor Pont neuf!u)    Razdejajoča sila vode tuđi temu orjaku ni prizanesla,  skoro polovica zrušila se je v reko.
*  (Milijoni iz morja dobijeni.)   Letos februvarja   meseca   razbil   se   je  blizu   Kanarskih otokov   parobrod   „Alt'onz XII.",   namenjen iz Ka-diksa v Kubo. Na parobrodu bilo je za tri milijone lir zlatega denarja.    Lastniki   parobroda   najeli   so slavnega potapljavca Lamberta,   da   bi  jim   potopljeni zaklad z dna morja   spravil na površje.    Dasi je bil parobrod 4G metrov globoko   v   niorji,   se je vender   omenjenemu   potapljavcu   posrećilo,   da   je spravil vse z zlatom napolnjene zaboje  na površje.
Načelstvo zveze slovenskih posojilnic je v šte-vilki 284. od 12. t. m. „Slovenskega Naroda" na-meravalo le stvarno razpravljati posojilniško poslovanje, nikakor pa ni hotelo s tisto razpravo osobno žaliti gospoda Ivana Hribarja.
Načelstvo zveze slovenskih posojilnic:
Načelnik: M. Vošnj ak.
Tvid:
22. decembra.
Pri niotani Kopstein z Đunaja. — pl. Cascuti iz Pulja. — Kwitta z Dunaja.
Pri Naliki: Singer z Dunaja. —Baron Vranyczany, Bedekovič iz Ilrvatakega. — Dorn iz Kočevja. — Novak iz Mengša.
Tržne  ceau1 r Ljubljani
dnć 23. decembra t. 1.
|                                        s\. kr.                   '                      gl.fkr.
Pšenica, hktl.    .    .    .    ti 6G   Špeh povojen, kgr.    .  — titi
Rež,           „      ...    5; 53   Surovo umalo,    „       .  — 84
| Ječmen,     „      ...    4 39  Jajce, jedno .    .    .    ,   —   3
Oves,          .      ...    3;0f<   Mleko, liter   .    .    .    .  —   8
Ajda,          ,      ...    4|06   Goveje         meso, kgr.  —-64J
Proso,        „      .    .    .    5-04  Telečje             „       „     — tJO
Koruza,      a       .    .    .    4'87   Svinjsko          „       „     — '52
Krompir,    „      ...    2 86   Koštrunovo     „       „     —35'
Leca,          ,       ...    8|—  Pišanec.....—50'
Grah,          ,,       ,    .    .    81—  Golob......—118
Fižol,          ,       ...    8 50   Seno,    100 kilo     .    .    2 0f>
Maslo,               kgr.    .  —,iK)   Slauia,    „      „        .    .    2 05
Mast,                   „       .  —7fi   Drva     trda, 4 □ metr.    7 60
ISJpeh frifien,         „          —|.r)2      „    mehka,    n      n        5,50
Meleorologično poFOČilo.
Stan i ©   i    »r>               v      '                  Mo-
i c» brsri ^ &. i N8b° ;kx.v
w  ________  !                        I                        ili
g   7. zjutraji745-26«m.   — 8-4° C bI. szh.    obi. •«     2 pop. i 744-02mm.   — 5 0° C si. Bzh.    jaa.     000dub. ci   9. avećer 744 82 irm.   — 5 6° C   brezv.   megla «                I
Srednju  temperatura — <3.'i»,   za 3*9° pod normalom.
ZDTa.xaiSL3s3sa "borza
dn6 23. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafićno poroćilo.')
Papirna renta..........     82  #ld.  95      kr.
Srebrna renta..........     83    „    tlti       „
Zlata renta...........    109    „    90       „
5° „ marcna renta.........    100    „10       „
A-kcije narodne banke.......    872    „    —       ,
Kreditne akcije........    2P4    „60       „
London...........    128    .,    OB       „
Napol..........          .    .         9     .     97'/,    »
(.'. kr. cekini     ..........         5     „     98
NemSfee marke     .               .....           61     „     90
4°/0 državue srećke iz 1.  1854    250 gid      127     „     25        ,
DriUvne srećke iz I.  1864            100 gld     170     ..     —        ,
Ogr«ka zlata renta 4°/0......      BH    .    70       »
„      papirna renta 5°/0   .          .     .         .      91     ,    4"i        ,
5',c  Štajerske zemlji86   odve«   oblig   .         1^4    ..     .....        „
Dumiva reg   srećke 6°/„    .    .       100 gld.    117     ,    oO
Zemlj. obc avstr. 41/,°/0 zlati zast   listi   .    125    „    90       „
Prior, oblig   Elizabetine zapad železnicc    115    .     75        .,
Prior, oblig   Ferdinandove sev. železniue    1O.">     ^    50        ,
Kreditne srećke.....100 gld.    180    „    —       ,
Iiud,»lfove Brečke.....10    „        18     ,    75       „
Akcije anglo-Avgtr. banke .    .    120    n      103    ,    75       „
Trainmway-dništ   velj.  170 gld a. v   .    .    1^*5    ,    75       „
Juliju SŽlitniVc javlja v svojem in svojih sorodnikov imenu prežalostno vest, daje Bogu vsegumogočemu dopalo, njenega iskreno ljubljenoga, nepozubljivega soproga, oziroma svaka in hratranca, gospoda
ŠIMONA ŽITNIKA,
vpokojenoga ^odnijske^a nradnika,
po dolgi in mučni bolezni, prejemšega sv. zakra-monto za nmirajoče, poklicati danes ob 8. uri v 54. letu svoje starosti na oni bolj&i svet.
Pogreb bode v petek dnć 25. decembra ob atirih popoludne iz stanovanja umrSega: Streliške ulice n. št. 14.
Dragi pokojnik bodi priporočen pobožnenui spouaiau vseh prijateljev in znancev.            (764)
V Ljubljani, dne 23. decembra 1885.
Poslano.
GLAVNO SKLADIŠTE     |
O^jp^^       ^-__--—^*"***1       najčistije lužno
-----^"     K1S ELI N E
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« izkušan liek proti trajnom kašlju phicevine i žoludcu bolosti grkljana I proti mčhirnim kataru,
IIINKK MATT0NIJA
Karlovi vari i Widn.
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgund-eko vino Ogersko(francoske trte, naaajene v obširnih vinogradih na Ogerskeni priporočajo slavni zdravniki zaradi njegu milobc in izvrstnih uvoJBtev pri želod-oevih boleznih, pomanjka-nji krvi, oslabljenji, diarr-h6e in rekonvalescenti z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindewiese (Sle-zija) uporablja to vino že veČ kakor 15 let in pripo-roca  posebno  kot  okrepčnjoče  pri  rekonvalescenci.
;          Jedino zalogo za ICrauJNko
I                                    ima                       <656—8)
! „LEKARNA TRNKOCZ^'
\           Wf^" zravsn rotovža v Ljubljani.
I   Velika steklenica velja 80 kr.,  1<> steklcnic 7 gh\. i              Po poSti se posije najmanj 5 steklenic.
Za praznike priporo^am najbolja »rvtrljaba in ogersfe«
■•" desert rina v buteljah "•■
po 4O—7O kr. steklenica, kakor fidi bimeljsUa in do« lenJMka vina. Tuđi prodam v**llke »ode, dva po 130» jeden 120, 4 po 50 in 5—ti po 25 do 3O veder.
J* O. Juvan^lć,
(749—2)                                                   vinski trgovce.
Dota tanoseški pomooIF
ne iš^ejo.
Pismene pomidbe sprejema
Peter Toman,
(751—2)                                kamnosek v Ljubljani.
Čišćenje in zboljsanjB vinF
NaJgotovojie, npfhltrejie in najoenejie sredstvo zii čličenje in zboi]iaDje vina in popravljanje bolnega vina jo
prava franeoska galerta
tvrdke OOlGtlNI^T «!fc O. v Pariza, Lyonu, Marseillu. To zajamčeno  sredstvo  %  navodilom,   kako J© rabiti, ae vedno dobivii pri tvrdki
A. IIAIMU\\\ v IJul>ljaiii,
plsarna v Tavčar-Jevl palači.    (587—23)
J. BAlICHER-jeva
zaloga čevljarskega blaga,
Žt<lov«lcc ulice st. ii9
priporoča čtistituiuu (»bčinstvu svoje lsiatnoročno iz-(ielk<? rovljarakcga blaga za koh|»o<1<>, gospe in otrok« v iiajlepših izdolkih in po naj:iižjib cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato znlogo                        (603—20)
čevljev za dečke in deklice,
ki se izjetnoma po |ak«» zui-žnnt') tuml raxprodajejo.
Volika partija    l ('»8-124;
ostankov su*na
(po ii—4 roetre),  v vseh barvah, za polno možko obloko, pobiljapopeštnem povzetji, onlnin-k pu5 «1.
Stoi'eU v Urnu.
Ako bi  se   blago   ne   dopadalo,  se  more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Restitncijsln
fluid
pomnoženi, tuđi
konjski cveJ
____________________    '                imenovan,
rabi za drgnenjo v krenilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboron skušen ter priznau kot najlioljši zđruvileit in krepilen, obrani konja do pozno starosti, celo pri najvećjem trpljenji vztrajnega in po^iimno^n, ziibnmjiije otrpnelost konjskih mlov tor služi v krepilo pntd in v restitncijo (očvrstenje) po kakfMit trudapolnem dela. Dalje rabi kot pidpirulno 11 ozdravljujofie sredstvo pri |>retegu žil, otekanji kolcu, kopitnih boleznih, utrimenji v boku, v krizi i. t. d., otekanji nog, niehurjih na no-£nh, izvinjenji, tišranji od sedla in oprave, pri sa-šici i. t. d., s kratka Bkoro pri vseh vnanjili boleznih hibah.
1  steklenica z rabilniin   navodom   vred   stane 1 gld.,
5  steklenic   z   rabilnim  navodom  vred   samo 4 gld.
Prodaja in vaak   dan   razpodilja  zdravila b poSto na
deželo:                         (655-8)
,l^E»AItMA T»M14aC!35Y6
B^" zraven rotovža v Ljubljani.
VIZ1TNICE
v elegantne)  obliki priporoča po ceni
„Harodna Tiskarna"
v Ljubljani.
Čujte in čudite se!
12.5OO kosov
ogrinjal za dame.
popolncm zadosti velika tuđi za najve&jo damo, v VBeh modnih barvab, rnjavih, sivih, crnih, rudečih, modrih, bellh, ikotaklh in tnrikih itd., proda se po
goldinar J[ golditiar
komad proti poštnemu povzetju, da ae izpraznijo prostori.
Esporthaus „Zur Austria", TTien,
O'teerđ.S-toliiigr, 3ivđ:a.rien.e-a.sse 31.              (727—3)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".