Zborovanfe zastopnikov okr. društev UJU iz Slovenije v Celju. Poročilo strokovnega tajnika pov. UJU — Ljubljana. — Dogodki in delo pov. UJU — Ljubljana po pokrajinski skupščinl — Vse le za čiste koristi učiteljskega stanu, šolstva in prosvete naroda. (Seja širjega sosveta poverjeništva UJU Ljubljana, dne 2.februarja 1927 v Celju.) Strokovni tajnik Josip Kobal poroča sledeče: Dovolite mi, da Vam podam kratko političnega in svetovnega naziranja, mož* nost organizirati se v njej, so vendar usta= novili nasprotniki naše enotne stanovske poročilo o delovanju poverjeništva in ožje* oiganizacije svojo lastno separatno organi* ga sosveta za čas od zgodovinske pokrajin= zacijo. Slomškova zveza. ske skupščine pa do danes. V vse podrob* nosti se ne bom spuščal, ker mi to brani obširni dnevni red današnje seje, ki ga bomo rešili le, ako se bomo ogibali vsega nepotrebnega in razpravljali o vsem le kratko, stvarno in objektivno. Konstituiranje sedanjega ožjega sosveta se je izvršilo na prvi seji dne 17. julija 1926 v Celju. Imen posameznih funkcionars jev ne bom našteval, saj smo tu med vami. Takoj na prvi seji smo povdarili, da moramo s pozitivnim in intenzivniro delom uveljaviti nove smernice naše stanovskc politike ter razširiti svoje delovanje tudi čez meje Slovenije na ostala poverjeništva. To smo izvršili s tem, da smo razpo* slali naše smernice vsem poverjeništvom, posameznim funkcionarjem teh poverjeni« štev, listom in drugim važnim in merodaj* nim činiteljem. »Učit. Tovariš« je po pokrajinski skup* ščini z isto doslednostjo in vhemo zago« varjal nove smernice kakor pred skupščino. S tem je mnogo pripomogel, da so prodi* rale naše smernice med učiteljstvo po vsej državi. Njih vpliv se je pokazal že takoj na državani skupščini v Beogradu, ki se je vršila v dneh 8., 9. in 10. avgusta 1926. Na njej ni bilo treba najmanje zago* varjati našega pokreta, ker je bilo jasno razvidno iz govorov večine delegatov, da moramo voditi v bodoče svojo organizacijo le na temelju čistih stanovskih in strokov= nih načel, nikakor pa ne biti več privesek katerekoli politične stranke. Nasprotno pa ne moremo nikomur braniti, da se izven organizacije udejstvuje kulturno in politično, kjerkoli hoče. Marsikateri izmed opozicijonalne manj= šine slovenskega učiteljstva je bil razočas ran, ker je upal, da bo državna skupščina morda vendarle odklonila naše nove smers nice, a tega ni štorila, temveč jih je celo utrdila. Seje poverjenikov UJU. Omenjam naj tu, da je bil sprejet predlog našega ožjega sosveta, ki je pripo* ročal, naj se shajajo vsi poverjeniki vsaj vsak drugi mesec s predsednikom in tajni* kom Udruženja v kakem primernem mestu naše države v svrho intenzivnega dela in poglobitve ožjih stikov organizacije. Tak sestanek se je vršil 31. oktobra 1926 v Za= grebu. Podrobno poročilo je priobčil »Učit. Tovariš« štev. 13. od dne 4. novembra 1926. Zato ga tu ne bom navajal. Drugi se« stanek je bil sklican za 25. januar, a je bil preložen vsled naše prošnje na mesec fe* bruar zaradi priprav za današnjo sejo. Organizacija »Edinstvo«. Čeprav nudi naša organizacija vsakemu učitelju in učiteljici, naj si je kateregakoli Funkcionarji Slomškove zveze so iskali stikov z našo organizacijo že kmalu po 10. januarju 1926. Prejšnji ožji sosvet je odgo« voril, da se ne more spuščati v nikaka raz* govarjanja, ker vodi posle poverjeništva le začasno. Počakajo naj torej na izvolitev novega ožjega sosveta. Ker je obnovila Slomškova zveza svoj dopis, smo jo povabili, naj pošlje svoje za=> stopnike na sejo ožjega sosveta, ki se je vršila 25. septembra 1926. Pri tej priliki se je od naše strani izrecno ugotovilo, da v smislu deklaracije ne moremo priznati no bene člruge stanovskopolitične organiza* cije in se torej tudi ne moremo spuščati v kaka pogajanja, pač pa hočemo pojasniti, kako si mislimo izvajanja načel deklaracije. Zastopniki Slomškove zveze so iznesli svo* je misli in pomisleke ter izjavili, da se v splošnem popolnoma strinjajo z deklara= cijo. Od naše strani se je povdarjalo, da nas v pojmovanju nalog in smeri stanov* ske organizacije ne loči nič načelnega. Svo= bode mišljenja in vesti ne kratimo niko* mur. Zastopniki Slomškove zveze so še stavili vprašanje, kakšno stališče bi zavzelo Udruženje, ako se preustro.ji Slomškova zvcza v kulturno organizacijo, ki bi se pe= čala le z znanstvenimi pedagoškimi vpras šanji na pozitivno krščanski osnovi. Ome= njali so to zategadeli, ker so sev na tem razbila pogajanja 1919. leta. Od strani ožjega sosveta se jim je dalo pojasnilo, da deklaracija ne brani ni* komur kulturnega udejstvovanja kjerkoli in je to popolnoma stvar članov Slomškove zveze, ali hočejo ustanoviti kako novo kul= turnospedagoško organizacijo s katoliško smerjo, izrazila pa se je želja iz vrst ožje* ga sosveta, da se taka organizacija ne osnuje na podlagi okrajnih podružnic po zgledu naše organizacije. Zastopniki Sloms škove zveze so se nato izjavili, da so na jasnem in bodo poročali o tem širjemu od* boru ter predlagali razdružitev Slomškove zveze. Poročal sem o tej točki namenoma obs širneje, da lahko sami uvidite, da se ožji sosvet ni mogel s stališča deklaracije po* gajati in sklepati kak pakt s Slomškovo zvezo in so vse zadevne vesti, ki jih na* sprotniki širijo, prosto izmišljene. (Odo* bravanje). Realizacija sklepov celjske skupščine. Ureditev teh je poveril ožji sosvet tov. R i b i č i č u , ki je na temelju njih sestavil delovni program poverjeništva, ožjega so* sveta in po njih organizacije. Postavili smo to kot posebno točko na dnevni red da* našnje seje. (Delovni program bo priobčen v eni prihodnjih številk). Najvažnejše in najkočljivejše je bilo vprašanje gospodarskega stanja poverjeni* štva. Izvoljeni odsek je izvršil revizijo po* verjeništva. Natančno poročilo je na dnev* nem redu današnje seje. Zato ga tu dalje ne bom omenjal. Upravni. svet in nadzorstvo Učit. ti* skarne smo opozorili na vse nedostatke in predlagali sklicanje izrednega občnega zbos ra, znižanje zadružnega deieža na 100 Din in zahtevali status quo, kakor je bil do 9. maja 1926. Članstvo smo pozvali potom okrožnice, da pristopi k Učit. tiskarni. Osnutek pravil UJU smo odposlali. O njem bo razpravljala seja poverjeništva in širši glavni odbor UJU v Beogradu v tekočem mesecu. Glede obmejnega šolstva je opozoril merodajne činitelje predsednik UJU. Urejevanje »Učit. Tovariša« in »Popob nika« se vrši v duhu stavljenih in sprejetih sklepov. Prvi nas seznanja o vseh vpraša* njih stanovskega, drugi pa pedagoško*stro* kovnega značaja. Narodno=prosvetni odsek deluje stalno in skrbi za šolske odre. Glede mladinskih knjig se je vršila pri prosvetni oblasti tozadevna anketa. Za vse mladinske spise v vezani in nevezani be* sedi se je določil pri naši organizaciji pos seben ocenjevalec. V pravncMobrambnem oziru smo pods vzeli vse korake, ki so bili mogoči v danih razmerah. V mnogih slučajih smo posredo* vali na merodajnih mestih, ter zahtevali, da se popravijo storjene krivice. Posebej ome* njam tu slučaj krivične premestitve tov. Moderndorferja. Mnogo dopisov in brzo« javk smo odposlali, Izvršni odbor pa je po* sredoval večkrat po svojem predsedniku v ministrstvu prosvete. Po najnovejših poros čilih, ki jih imamo, upamo, da uspemo. Intervencije zaradi izplačila dolžnih razlik so se izvršile. Istotako za priznanje doklad upravite* ljem, za kadrski rok, za ločitev prosvetne uprave od politične in še nešteta druga po« sredovanja. Predaleč bi zašel, ako bi hotel vse to navesti. Opozarjam tu na naša poročila o delovanju ožjega sosveta, na poročila, ki smo jih ponatisnili iz »Narodne Prosvete« in na poročila Izvršnega odbora UJU, kar vse -kaže, da sta izvršila ožji sosvet in po= verjeništvo mnogo organizacijskega dela v prid sebi in vsemu organiziranemu učiteljs stvu. Navedem naj tu, da je imel ožji sosvet doslej sedem sej. Koliko dela je izvršil, ste se lahko prepričali iz »Učit. Tovariša«. Opravilni zapisnik šteje do danes nekaj manj nego 800 številk brez dopisov, došlih na upravo, na glavnega blagajnika, na Nas rodno*prosvetni odsek in uredništva. Poslovanje okrajnih društev. Vse to delovanje pa bi se še poživilo, da so vsa društva točna v svojem poslova« nju. Zato mi oprostite, tov. predsedniki, ako se obračam do Vas vseh in prosim, ko bi skrbeli za redna in točna obvestila in pravočasne odgovore. Tako moram na ža^ lost povedati, da nismo j/rejeli članskih ses znamov še od 12 okrajnih učiteljskih dru* štev, čeprav je minil termin že 15. septema bra. Koliko jeze in nepotrebnega pisanja, pa tudi zabavljanja bi si prihranili, ko bi imeli pravočasno članske sezname v rokah. Da se je to zgodilo po naši želji, bi imelo že vse članstvo urejeno redno prejemanje listov. Namesto članskih seznamov pa pre» jemamo dnevno kopice reklamacij. Zato Vas prosimo v svojem in Vašem interesu, da podrezate tajnike, ki naj scstavijo vens dar že enkrat imenike in jih dopošljejo. Sklepi okrajnih društev. Nadalje vas prosimo tudi, da naročite društvenemu tajniku, naj spiše poleg poro« čila o društvenem zborovanju, ki ga pošlje uredništvu »Učit. Tov.« tudi za poverjeni* štvo na poseben list vsaj vse sklepe, ki naj pridejo v razpravo pri seji ožjega sosveta. Le redka so društva, ki to delajo. Od večine pa izvem za sklepe in pred« loge šele iz »Učit. Tov.«, iz katerega izre« žem poročilo in denem v mapo dotičnega društva. Da pri tem lahko marsikaj pre« zrem, je jasno. Isto je za društveni odbor. Če ga hočem imeti, ga moram prepisati iz »Učit Tov.« in sam poiskati vse podatke dotičnih odbornikov, ker jih je treba točno javiti Izvršnemu odboru za »Glavni letni izveštaj«. Zato prosim: Kadar je izvoljen pri društvu nov odbor, naj napiše tajnik na pol pole papirja ime, značaj, funkcijo in bi* vališče vsakega odbornika posebej. Ako ta* ko delate, olajšate in prihranite poverjenis štvu mnogo dela. Potrebno se mi je zdelo to povedati. Položaj pri okrajnih učiteljskih društvih. Po doposlanih poročilih posameznih okrajnih učiteljskih društev, ki jih je pre^ jclo deloma poverjeništvo, deloma uredni* štvo »Učit. Tov.«, smo si ustvarili skoro popolnoma jasno sliko o položaju pri dkraj* nih društvih. Število naših okrajtnh učitelj? skih društev se ni prav nič znižaio. Po nes katerih društvih je število članstva sicer ne= koliko padlo, je pa zato pri drugih društvih dokaj naraslo. Namesto izstopivših društev v radovljiškem in šmarsko*rogaškem okraju smo si osnovali novi društvi. Zastopnika teh dveh društev tov. Josip Cenčič in Sta= nislav Zagar sta ,že navzoča na današnji seji. (Burno pritrjevanje). Iz nekaterih drugih društev so izstopili oni tovariši, ki ne odobravajo naših sedanjih smernic, čeprav so poprej sami nanje pri= segali. Osnovali so si svoja separatistična društva, ki nikakor- ne ujedinjujejo naše stanovske organizacije, ampak jo razdvajas jo. To ni prava pot opozicije. Mnogi izmed naših sedanjih članov so bili drugačnega mišljenja nego prejšnje vodstvo organizas cije. Niso pa zato izstopali, ampak tvorili lojalno opozicijo. Stališče centrale UJU do »Edinstva«. Potrebno se mi zdi, da omenim tu na* čelno odločbo Izvr. odbora glede izstopa kakega društva iz enega in vstopa v drugo poverjeništvo, ki pravi: »Tak postopek se ne more odobriti, dokler se ne izpremene pravila UJU v tem zmislu in niso soglasna vsa poverjeništva v tem pogledu. Sedaj je to povsem v nasprotju s čl. 9., toč. 6. pra« vil UJU.« Zanimiv ie tudi odgovor Izvrš* nega odbora z dne 26. januarja 1927, štev. 101, ki ga je prejelo bivše šmarskorogaško učiteljsko društvo na svojo pritožbo. Glasi se: 1. O sporu slov. dela učiteljstva, organi« zovanega v UJU, hoče reševati glavni od« bor UJU na svoji redni seji, ki se skliče te= korn meseca februarja t. 1. 2. Izvršni odbor si ne more usvojiti društvenega naz-iranja, da bi ostalo šmarsko = rogaško učiteljsko društvo še nadalje član UJU, ako izstopi iz ljubljanskega poverjeništva, ki je legitimni predstavnik UJU ljubljanske in mariborske oblasti, ker je to protivno čl. 4. in 5. pravil UJU. Zveza sreskih učiteljskih društev »Edinstvo« v Ljubljani po čl. 5. pravil UJU ne more zamenjati UJU — poverjeništvo Ljubljana ter nima nikake zveze z UJU. Vsled tega se ne morejo smatrati njega čla« ni kot člani UJU. 4. Končno si dovoli Iz= vršni odbor opozoriti društvo, da s takim svojim postopanjem krši stanovsko in or« ganizačno disciplino, ker vse nasnrotuie čl. 2. pravil UJU. O spomenici »akcijskega odbora« in njegovih dopisih, o tožbi in listu »Edinstvo« ne bam govoril, ker je to storil tov. pover* jenik. Nov učni načrt. Ker so naši učni načrti za osnovne šole zastareli, je izdalo ministrstvo prosvete nov učni načrt. Izdelala ga je posebna komisija v ministrstvu. Vršila se je nato v septembru konferenca nadzornikov pri obeh prosvet= nih oddelkih v Sloveniji. Sreski šolski nad= zorniki pa so potem sklicali učiteljstvo po posameznih srezih na posvetovanje. Novi učni načrt je sicer prirejen mestoma po prin= - cipih, ki jih zasleduje moderno šolstvo. Po* zna se mu pa, da ga je izdelala samo go* spoda pri zelenih mizah, kar je velika po* greška. Ker upošteva načrt le štiriletno šol= sko dobo, in ker je načrt vsled neprimerne razdelitve snovi in ur večinoma neizvedljiv, ga je naše učiteljstvo odklonilo. Sedaj iz= delujejo v ministrstvu zopet nov načrt. Osnutek novega šolskega zakona. Koncem septembra 1926 je prejelo po* verjeništvo od Izvršnega odbora UJU v Beogradu projekt novega šolskega zakona, ki ga je nameraval Izvršni odbor predložiti takratnemu ministru prosvete g. Trifuno* viču. Načrt je bil isti, kakor je bil priobčen v »Učit. Tov.« štev. 22. od 4. junija 1925, samo da so bile vanj vnešene izpremembe, ki jih je sprejela skupščina UJU v Subotici. Izpremenjena so bila tudi nekatera druga mesta. ( Anketa pri poverjcništvu UJU — Ljub« ljana je stavila svoje pripombe v zmislu zahtev, ki so jih stavila okrajna učiteljska društva leta 1925. Komaj pa ga je poverjeni* štvo vrnilo z nekaterimi svojimi izmenami in dopolnitvami, že je izšel nov projekt šol= skega zakona, ki ga je izdelal po naročilu prosvetnega ministra g. Radiča načelnik Osnovne Nastave dr. Sigismund Čajkovac, prof. na višji pedagoški šoli v Zagrebu. Načrt smo ponatisnili. Izšel je kot pri= loga »Učit. Tov.« štev. 17. z dne 2. decem* bra 1926. Vse učiteljstvo smo pozvali k so* delovanju. Med tem je sklicalo tudi ministrstvo prosvete posebno komisijo, ki je predela* vala ta načrt. V komisiji je bil tudi tovariš Flere. Komisija je že izvršila svoje delo. Poverjeništvo je prejelo od komisije redigiran predlog zakona o narodnih šolah, ki ga je predložil g. ministcr prosvete Tri= funovič narodni skupščini v razpravo. Ker je na dnevnem redu današnje seje o tem posebna točka, ne bom izgubljal nadaljnjih besed. Naše socialne ustanove. Še nekaj besed o naših socialnih usta« novah! Predvsem omenjam tu Učiteljsko Samopomoč, ki se jc razvila v mogočno silo. Danes šteje 2040 članov, in posmrtnina zna= ša 10.200 Din. To so lepi novci, ki jih prej= mejo preostali za umrlim. Rešeni so s tem težkih in bridkih skrbi toge in žalosti. Vse učiteljstvo bi moralo postati nje član. Učiteljski dom v Mariboru se razvija prav povoljno. Ima že okrog 300.000 Din premoženja, kar je za njegov kratek obstoj precejšnja vsota, ki kaže veliko požrtvoval? nost tovarišev in tovarišic mariborske ob* lasti. Manj ugoden je položaj Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Omenjam tu poslani* co »Vsem dobrim srcem«, ki jo je objavila »Pomožna akcija« v »Učit. Tov.« in vseh dnevnikih. Pozdravljamo vsako akcijo, ki ima namen čimprej uresničiti naše dolgo* letne želje po lastnem domu. Zveza državnih nameščencev. Dotaknem naj se kratko zveze držav« nih nameščencev. Z okrožnico z dne 31. avgusta 1926, štev. 107 smo pozvali vsa društva, naj razpravljajo o pristopu k tej zvezi. Večina društev je smatrala to za neobhodno potrebno, da ustvarimo enkrat enotno fronto vseh državnih nameščencev v državi. Ona naj bi bila naša zaščitnica v vseh vprašanjih, ki so skupna nam vsem. Preko nje bi se ne smelo izvršiti ničesar! Z nadaljnjo okrožnico smo prosili vsa drus štva, da vstavijo v proračun za vsakega člana 12 Din lctno, ki jih obračunajo glav* nemu blagajniku. V poslednjem času pa ste prejeli še kratek poziv zaradi prijave član= stva. Društva, ki še niso poslala članskih seznamov, naj pošljejo iste v 5 izvodih, ostala pa naj dopošljejo še 2 izvoda. V od* boru zveze je tov. poverjenik. Več o tem bo govoril pri 4. točki tov. D i m n i k. Naš tisk. Tisk je danes velesila, ki vodi vse! Zato bi bila naša organizacija brez listov mrtva. Škoda le, da ne moremo izdajati vseh listov vsaj v istem obsegu in v istem številu kot prej. Slabo gospodarsko stanje poverjeni* štva iz prejšnje dobe nas je prisililo, da smo morali opustiti začasno »Prosveto« in »Omladino«. Zato pa nam je ostal zvest »Tovariš«, ki neustrašeno zastopa naše sta= novske interese. Nameščanja in premeščanja učiteljstva. Kljub prošnjam in protestom se ponav« lja leto za letom ista pesem. V začetku šolskega leta ima marsikatera šola preveč učnih oseb, dočim so druge šole brez uči« teljstva. Pripisujemo največ krivde našim prosvetnim oblastvom. Da bi odpravili vsaj deloma ta nedosta* tek, smo se obrnili žc dvakrat na vsa okraj* na učiteljska društva ter prosili poročila o nadštevilnih učnih osebah in pa o nezase« denih mcstih, da bi mogli energično nasto* piti v tem oziru in ugotoviti vzroke teh ne* dostatkov. Odgovorila so le nekatera dru* štva, dočim so druga očividno zadovoljna. Na zadnjo tozadevno okrožnico pa le pro« simo odgovora, čeprav negativnega. Naše pravne pridobitve. Ako ne bi v dobi deklaracijskega giba« nja dosegli prav ničesar drugega kakor to, da je po večini prenehalo tisto ostudno pre» meščanje učiteljstva po § 71. pod plaščem službene potrebe, pod katerim se je skrivalo le politično kopito, bi bilo mnogo, jako mnogo. Res je, da se ne moremo veseliti drugih posebnih pridobitev, pa tudi posebnih iz* gub ne zaznamujemo. Izplačevanje razlik napreduje le počasi. Ako pojde tako dalje, bomo čakali še najmanj 20 let na izplačila. Vlada se v tem oziru ne gane, akoprav pri* tiskamo vedno nanjo. Ukinitev stanovanjs skcga zakona nam utegne prinesti nekaj ne= prilik. Upajmo pa, da se stanovanjska mi« zerija le zmanjša dotlej. V kolikor smo pos učeni, so iz finančnega zakona izpadle ne= varnosti, ki so grozile uradništvu. Vendar pa moramo biti pripravljeni, da bodo sku* šali z redukcijami tudi pri učiteljstvu. Zato moramo biti čuječi. Omembe vredna se mi zdi pridobitev, da zadobi učitelj stalnost v službi takoj, ko napravi usposobljenostni izpit. 100% plačo mu seveda priznajo šele po podpisu dotič* nega odloka. Tudi avtomatično napredova= nje v položajni plači je važno za vse. Po* drobnejše o tem sledi v poročilu tovariša Dimnika. Napredni hočemo biti v dejanju. Dovolj! Podal sem Vam poročilo o sta*' nju organizacije, ne z lepimi, visokodone* čimi bcsedami, ampak tako kakršno je. Kar smo mogli, smo doslej storili. Vse drugo pride, mora priti še na vrsto. Borili se bo= mo dosledno proti' vsem, ki hočejo razbiti za vsako ceno našo stanovsko organizacijo. ščitili bomo odločno svobodo mišljenja član« stva, ker je to temelj našega boja, a tudi temelj lepše, naprednejše in svobodnejše bodočnosti našega stanu. Nismo napredni samo teda.j, kadar bo= mo prisegali samo na politična gesla go= tove stranke. Ne! Napreden je vsak učitelj, ki stremi za napredkom modernega šolstva, ki stremi za povzdigo svoje stroke, svojega stanu in narodne prosvete v državi. Zato naprej, neustrašeno naprej po za= črtani poti v lepšo, svobodnejšo bodočnost! (Splošno odobravanje). (Nadaljnje poročilo o seji sledi).