Vzgoja divjakov iz semena.
Za vzgojo sadnega drevja rabimo podloge (divjake), na katere cepimo potem žlahtno sadno vrsto. Lepo žlahtno drevo moremo vzgojiti le tedaj, ako je cepljeno na dobro podlogo. Dobre podloge pa dobimo, ako ravnamo pravilno, kedar jih vzgajamo Podloge vzgoju-jemo na razne načine, najnavadneje pa iz semena. S semenom pomnožujemo jabolčne, hruškove, češnjeve, češpljeve in druge divjake.
Divjake vzgajaj iz semena le na dobri zemlji. Na slabi zemlji ne poplača se ti trud, dobiš tudi le slabih, starikavih podlog. Ako imaš slabo zemljo, rajši kupi potrebnih podlog.
Sadno seme sej pozno jeseni. Zemljo prekoplji dobro in sej peške ali koščice v vrste. Vrste naj bodo po 20 do 25 cm. narazen. Ne sej pregloboko, največ do 5 cm. globoko. Kolikor drobnejše je seme, toliko plitveje ga sej. Zgodaj spomladi, kedar ven priboiejo rastlinice, varuj jih hudega opoldanskega solnca, ravno tako hudega mraza. Ohraniš jih pa, ako pokrivaš grede z iglačistim vejevjem.
Ako si primoran, peške sejati spomladi, naj pa nekaj tednov prej kale. Vzemi lonec ali majhen zaboj ter shrani v njem sadno seme, namešano z vlažnim peskom. Posodo postavi na primerno toplo mesto, najbolje v toplo klet. Kedar so kali 2 do 3 mm. dolge (glej podobe 1. in 2.), čas je, da spraviš seme v zemljo. Glej, da opraviš vsa ta opravila ob pravem času!
Podoba 1.           Podoba 2.
Mlade  divjake  oplevaj   pridno  vse  leto,   in,   ako treba,  prilivaj jim  tudi.   Konec  prvega leta so čreš-njevi in češpljevi divjaki uže godni za drevesnico. Jabolčni in hruškovi divjaki pa še              • niso godni. Jabolčni in hruškovi              i divjaki, ki so vzrasli iz semena,           i v J j prvič so  še preslabotni,  drugič
Podoba 3.       Podoba 4.           Podoba 5.
pa narede le eno močno, to je srčno korenino. Dobra jabolčna ali hruškova podloga ima pa veliko stranskih korenin. Stranske korenine dobimo, ako presadimo eno-
34
letne divjake. Enoleten divjak ti kaže podoba 3. Divjake presajaj tako-le: Odloči na vrtu primeren prostor in presadi semkaj divjake v vnste. Vrste naj bodo 20 do 25 cm., divjaki v vrsti pa preko 10 cm. narazen. Predno pa vsadiš divjaka, skrajšaj mu korenino za dobro polovico in ravno tako tudi vrh. (Glej podobo 4.) Divjak vsadi tako globoko, kakor je rastel poprej. Ko so divjaki vsajeni, pa jim dobro prelij. Presajaj spomladi, predno drevje brsti. Med letom varuj divjake plevela. Na prav dobri zemlji je konec tega leta (to je drugega, odkar smo sejali) divjak uže goden za drevesnico. Na slabši zemlji naj pa raste še eno leto, ter okopavaj in plevi zemljo. Presajenemu divjaku razrastejo se korenine, in postane vsled tega izvrstna podloga. (Glej podoba 5 ) Vrtnarji imenujejo tako presajanje tudi „pikovanje* in presajene  rastline   „pikovane rastline".