S-' . - ' .V • ' " ...... ' i ' », ■ • - " , ■ s- - -h. f N^T^^^kidL^ik 11 TT A TWT A TI /\TV A {p* iS M « » Zrdirvenih državi M ■ * | f\ ^^ F^l Fk fl A ■ B M JTL 7 CORTLAKPT._Entered m Second Class Hatter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT "■■■■■"■■■^■»■■•■■■■i«««^wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^f^^mmmrnammmmmmmmmma^ ——____________f _ _______^ | _^__ NO 28f» — _____________ NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 5, 1917. — SREDA, 5. DECEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Predsednik Združenih držav priporoča napoved vojne Avstriji. —-ooo-- Poslanica predsednika Wilsona -ooo—- Triu tmneUtlon filed with the post master at New York. X. Y. en Dec. 5, ltlT, ua required by the Act of October 6. 1&17. Mislim, da govorim zanje, če pravim ti ve stvari; Prvič, da je treba streti to neznosno stvar, koje grdo lio vsaki priliki in vsakemu narodu, pravica, ki se i mora tikati končne poravnave na- i sili prijateljev in naših sovražni- i kov. 1 Z menoj vred čujete glasove elo- l večanstva, ki odmevajo po zraku, h Vsak dau postajajo bolj razločni ji bolj artikulirani, bolj prepriča-•! valni. Ti glasovi prihajajo iz st\ ji ljudi v sepovsod. Oni vst rajaj o pri 1 tem, da se mora ta vojna končati}] brez vsake osvetne akcije katere- ] koli vrste, da ne bo noben narod 1 oropan ali kaznovan, ker so neod- i govorni vladarji kake posamezne j dežele izvedli sami zase globoko in zaničevanja vredno zlo, } Ali je ta misel, ki je našla izra- , 7. a v formuli: — nikakih aneksi j nikakih vojnih odškodnin, nika- , kih kasoiiluih odškodnini < Ravno ker izraža ta priprosta formula instinktivno sodbo glede pravice in sicer priprostili možj vsepovsod, so jo uporabili mojstri!, nemške intrige, da zavedejo ruski larod na stranpot ter narode vseh . lrugih dežel, kamor so mogli do- ( *peti nemški agenti v namenu, da Lo vedejo do prezgodnjega miru, še »redno se je naučila avtokracija svoje končne in prepričevalne lekcije ter je vzel narod sveta v svoje .astne roke svojo usodo. * Dejjjtvo, da je bila napačno uporabljena pravična ideja, pa ni še rzrok, da bi ne bila pravilno uporabljena. Spraviti jo je treba pod zaščito njenih resničnih prijateljev. Naj rečem še enkrat, da je tee-, >a avtokraciji naj pre i pokazati irezuspešnost njenih zahtev glede iljev in vodstva v modernem sve n. — Nemogoče je uporabljati ka»t«> ikoli standard pravičnosti, dokler •o take sile kot so sedanji mojstri : Nemčije nevstavljeni in nepora- 1 ;eni. Sele potem, ko se bo zgodilo to. ; e lahko postavi pravico kot raz- : iodnico in stvaritelja miru med : utrodi. Ko pa bo to utorjeuo, in z božjo >omočjo bo prav gotovo storjeno, : jomo končno prosti. da storimo . •tvar kot se je še ni izvršilo. Sedaj : ^a je čas. da se zaobljubimo storiti io. — i Prosti bomo in moramo biti. U-temeljimo mir na velikodušnosti in pravičnosti ter izključimo vse sebične zahteve celo v prilog zma-sralca. Nikar me napačno ne razumite. Naša sedanja in neposredna naloga je, dobiti vojno in nič nas bo odvrnilo od tega, dokler ne izvršimo stvari. - Vsako eilo in vsak vir, ki nam je na razpolago, naj bodo to mo- ^ i?______^Ji^r. *** Washington, D. L'., 4. decembra. Besedilu predsednikove poslanice je naslednje; Gospodje koujrresa. Poteklo je o»em mesecev, odkar t»em imel zadnjikrat čast vas nagovoriti. To so bili meseci polni dogodkov neizmernega in težkega pomena za nas. Ne bom se lotil spustiti se v posameznosti teh dogodkov sli jih celo sumarično ob- J delat i. Praktične posameznosti gle I de uloge, katero smo igrali v teh mesceih, vam bodo predložene v poročilih iMTiersliuh departmen-tov. Hazpravljal bom edinole o na-1 šem sedanjem izgledu glede teh velikanskih zadev o naših doseda-' njih dolžnostih ter neposrednih sredstvih d o vršenja ciljev, katere moraiuo imeti vedno pred očmi. NV bom hegal nazaj, da razpravljam o vzroifcik vojne. Neznosne krivice, katere so storili napram nam in jih snovali temni mojstri Nemčije, »o postale že dolgo pre-; več očividne in osvete vredne za vsakega resničnega Ainerikanca ter jih ni treba ponavljati. Prosil ps bom, da zopet in zopet zelo resno in skrbno preberete nase cilje in odredbe, mitom katerih jih hočemo doseči. Namen rasprave tukaj na tem mestu je uamreč akcija in nitk* akcija se mora gibati naravnost proti določenim ciljem. Naš cilj je seveda izvojevati vojno. Wed tega se ne smemo izogibati ali trpeti da bi se nas odvrnilo od cilja, dokler ga ne doseže mo. Vredno pa je vprašati ill odgovarjati na vprašanje, kdaj bomo smatrali vojno kot dobljeno. Z enega vidika se nam ne zdi potrebno i^tčati se s to osnovno stvarjo. Jaz prav uie ne dvomim, da ve ameriški narod, kakšna vojna se vrši iu kakšen izid bo smatral za uresničenje svojega cilja v vojni. Kot narod smo združeni v duhu in namenu. Malo pi se brigamo za ono. ki mi pravijo drugače. Čujem glas nesoglasja,— kdo bi ga ne slišal. Slišim kritike ir upitje hrupnih, ki &o brez misli, in glasove hujskačev. Vidim se m pa ta m tudi može, ki se v svoji impotentni nelojalnost soperstavljajo mirni, nepremagljl vi sili naroda. Slišim ljudi, ki debatirajo o mi ru, ki ne razumejo niti njega na rave, niti ne poznajo poti, po ka ^ri je mogoče doseči, namteč i v nebo dvignjenimi očmi in nezlo ml j enimi duhovi, vendar pa vem da noben teh ljudi ne govori za na rod. Ti ljudje ae ne dotikajo srca ka terekoli stvari. Vsled tega pa se jih lahko mirnr pusti, da prelive svoje nemirne n re ter zapadejo pozabljenju. / drugega stališča pa mislim, di je potrebno priprosto povedati kaj smatramo mi tukaj ob sedeži akcije, kaj je namen te vojne h kako vlogo nameravamo igrati > njej in pri uravnavi končnih ei Jjev. Mi imo govorniki ameriškega I naroda in on ima pravico vedeti če je njegov namen tudi nas na men. On želi miru s tem, da se prema ga zlo, da se enkrat za vselej po razi temne sile, ki prekinjajo mh ter ga delajo nemogočim in on Žel' vedeti, kako tesuo tečejo skupaj njegove misli % našimi in kako ak-eijo predlagamo. Ameriški uarod je nestrpen z o-nimi vred. ki žele miru potom vsake vrste kompromisa globoko in indignirano nestrpen. A na enak način bo nestrpen z nami. če mu natančno ne pojasnimo, kaki so naši nameni in kakšne načrte delamo pri poizkusu, da k orožjem in iibf-i^i * tt» * . | PREDSEDNIK WILSON PRED KONGRESOM. dovolil vprizarjati slične kj.-ivice '<.ot sredstva poprave in poravnave. — Pržavniki so morali v tem času že spoznati, da je mnenje sveto vsepovsod v polni zavesti in polnem razumevanju prizadetih vpra sanj. Noben zastopnik kakega sa movladnega naroda si ne bo upal ■ omalovaževati jih potom poskusa : *n izraza sebičnosti in kompromisa kot so ga dosegli na Dunajskem kongresu. Misli priprostili ljudi, tu in vse-' povsod no celem svetu, ljudi, ki in-uživajo nobenih privilegijev in ki, 30 7^1o priprosti ter brez sofistič-j nih standardov pravice in krivice. so zrak, katerega morajo odse-daj za naprej vdihavati vse vlade, j hočejo obstajati. A' polni osvetljujoči luči te misli je videti, tla se mora vsako po-1 litiko započeti in izvesti v tej opol-(: danski uri svetovnega življenja, i N^m&ki vladarji so zamo-gli po rušiti mir sveta le raditega, ker pod varstvom in vodstvom nem ! škemu narodu niso dovolili vdele-žiti se tovarištva narodov sveta niti glede misli in tudi ne glede namenov. Niso mu dovolili, da bij imel svoje naziranje: ki bi ga lah-j ko uporabil kot pravee vedenja' za one, ki s« izvajali nad njim svojo avtoriteto. Kongres pa. ki bo zaključil to vojno, bo občutil >polno silo in moč pxim. ki valove sedaj v srcih in zavestih prostih inož vsepovsod. Sklepi tega Kongresa pa bodo Šli obenem s temi plimami. Vse te stvari so bile resnične prav od prvega pričet ka te presenetljive vojne. Ne morem si pomagati pri misli, da bi v slučaju, če bi se jih pojasnilo prav v pri-četku, simpatije in navdušenje ruskega naroda, še vedno stale na strani zaveznikov, da bi potisnili na stran vsako sumničenje in n»i. j zaupanje ter izvršil resnično in trajno edinost namenov. Če bi ru-| ski narod vrjel v te stvari v tre-J nutku revolucije in če bi ga v tej njegovi veri potrdili v- času, ki je potekal tedaj, bi se lahko izognili žalostnim porazom, ki so označevali radnji čas napredek proti urejen: In stalni vladi prostih mož. Kuski narod so zastrupili prav z istimi prevarami, s katerimi so držali nemški narod v temi. Strup so da'e prav iste roke. Edino mož-j no protisredstvo je resnica. Ni je mogoče izjaviti dosti prosta in dosti pogosto. Z vsakega vidika se mi je zdelo vsled tega, da je moja dolžnost, govoriti o teh izjavah namenov ter dodati tudi posebno obrazioieuje. J ki sem ga podal v svojem nago v«- j narodom balkanskega polotoka tei narodu turškega naroda pravieo in priliko, da zavarujejo svoja lastna življenj* in svojo srečo pred zati ranjeni ali krivico in pre:! diktat! tujih sodišč ali strank. Naše stališče in naš namen glede Nemčije pa sta iste vrste. Mi nt nameravamo nobene krivice, napram nemškemu cesarstvu, nika-kega umešavanja v njegove notranje zadeve. Zdi se nam, da je eno kot drugo popolnoma neopravičljivo, popolnoma nasprotno pricipom glede katerih smo se zaobljubili, da živimo soglasno ž njimi in da jih vzdržnno kot najbolj svete skozi celo naše življenje kot narod. Nemškemu na,.-odu so povedal: možje, katerim je narod dovolil, da ga varajo in da poslujejo kot njegovi mojstri, da se bori prav življenje in obstoj cesarstva, da je to vojna obupne samoobrambe proti obupnemu napadu. Ni je stvari, ki bi mogla biti bolj očividna in splošno napačna. Poskušati moramo potom največje odkritosti in istinitosti glede naših pravih namenov prepričati nemški narod o vsej napačnosti teh izjav. Afi se dejansko bor;aio za emancipacijo Nemčije od strahu obenem z našo lastno emancipacijo - - istotako od strani dejstva krivičnega napada od strani soseda, tekmeca ali takega, ki snuje vsta-r.ovitev svetovne nadvlade. Nihče ne ogroža neodvisnosti ali mirne podjetnosti nemškega cesarstva j Najhujše, kar bi se lahko /godilo na škodo nemškega naroda — če bi še nadalje hotel po končani vojni živeti pod vodstvom slavo-Idjpnih in intrigantnih mojstrov interesiranih pri vznemirjanju svetovnega miru, moža ali razredov ljudi-, katerim bi svet ne mogel zaupati, — bi bilo. dr> bi bilo nemogočo pripustiti ga v družabnistyo svetovnih vlad. Tudi bi bilo nemogoče v«pričo| takih razmer, pripustiti Nemčijo k prostemu ekonomskemu od no ?aju, ki se bo gotovo porodil iz irugačnega družabništva pravega miru. »Vendar pa bi ne bilo v tem ni-kaKoga napadanja. Tak položaj .pa. neizogiben radi nezaupanja, b; gotovo po svoji naravi izlečil samega sebe potom procesov, ki hi se gotovo pojavili. Krivice, zelo globoke krivice, katere so bile izvršene v tej vojni, bo treba popraviti. To je samoposebi umevno. Ne more se jih pa in- ne sme se jih popraviti z vprizarja Bjan stičnih kri7u napram Nem- HH fe aj» mmmatarn. M bo —........- tili ter bomo št? nadalje posvečali temu namenu, dokler ga ne dosežemo. Oni, ki žele privesti do miru, predno bo dosežen ta namen, pa naj sprejmejo moj svet te_- odidejo s svojimi nasveti kam drugam. Mi se ne bomo pečali žnjimi. Vojno bomo smatrali za dobljeno, ko nam bo nemški narod potom svojih primerno pooblaščenih odposlancev povedal, da je pripravljen privoliti v poravnavo, temelječo na pravici in popravi zla, ki so ga storili njegovi mojstri. Storili so krivico Belgiji, katero je treba popraviti. V tanovili so silo nad drugimi deželami, nad velikim cesarstvom Avstrn na i nase sedanje sovražnike ter na nji- t | hove sedanje zaveznike v vojni, s Mislil sem, ter mislim še sedaj na < I , - »Avstrijo samo, med drugimi tudi l I na Srbijo in Poljsko. Pravico in s enakost pravi«* je mogoče dobiti le -r j za veliko eeno. } i Mi iščemo trajnega, ne začasne- f ! ga temelja za mir sveta ter ga mo- i S ramo iskati čisto in b/ez strahu, ] j Kot vedno, se bo izkazala pravi- r | ca kot neobhodno potrebna stvar. 1 Kaj naj torej storimo, da spravi- > mo to veliko vojno za prostost in t pravico do pravičnega konca ? Izčistiti moramo z neumorno ro- -ko vse ovire po uspehu ter izvršiti | vsako uravnavo po zakonu, ki bo > olajšala pravilno in prosto upora- \ . bo naše cele zmožnosti in sile kot i . vojna enota. 7 Ena najbolj nerodnih ovir, ki i 1 stojijo na naši poti je ta, da smo 1 , v vojni z Nemčijo, ne pa z njeni- ^ . m-i zavezniki. Jaz vsled tega zelo reBno pri po, j ročam, da kongres nemudoma iz-I javi ,da se nahajajo Z družene dr- 1 , zave v vojnem stanju z Avstro- < Ogrsko. t , Ali se vam zdi čudno, da je to 1 konec argumenta, ki sem ga ,Tim t . ravnokar predložil? — Gotovo ne. 1 . To je le neizogibna logika tega, i i kar sem vam rekel. Avstro-OgVska ni v sedanjem ča- s - su svoja lastna gospodinja temveč ( - le 3užnja nemške vlade. ( . j \ ideti moramo dejstva kot so 1 ter dejati po njih brez sent imen- • . talnosti v tem žalostnem poslu. j 1 Vlada Avstro-Ogrske ne posluje i iz svoje lastne inicijative a1 i sogla- i isno z željami in čustvovanji svo- j jih narodov Umveč kot orodie dru- j r gega naroda. 1 - M i moramo stopiti njenim silam < . nasproti z našimi lastnimi ter sma 1 i trati centralne sile kot enoto. Na i ; di "ugačen način ni mogoče uspešno < i:voditi Vojne. -j Ista logika bo dovedla tudi dc , »'napovedi vojne. proti Turčiji in < t Bolgarski. Tudi ti dve sta orodje ] v rokah Nemčije. f > Sta pa edinole orožje ter še ne \ • stojha direktno ra poti naše p >- ] 1 trebne akcije. &li bomo kamorkoli. , kamorkoli nas bodo dovedle po- ] > t robe te vojne, vendar pa se mi zdi, da naj gremo le tja. kam^r ] 1 nas vedejo neposredna in praktič- i - na rizmišljevanja ter se briga- , - mc za drugo. Finančne in vojaške . odredbe, katere je treba sprejeti, - se bodo predstavile same od sebe j - kot se bo vojua in je podjetje raz- ; 1 vilo. Vendar pa si jemljem pro- j i stost, pred-a ga ti vam gotove druge j j odredbe zakonodaje, ki se mi /.",■ 1 petrebne za i tdporo vojne ter za ^ -irazvoj naši eele sile in energije. -I Potrebno bo razširiti v gotovih j posameznosti zakonodajo zadnjega > zasedanja z ozirom na tujce so-i vražnike ter tndi postaviti zelo do • ločeno in posebno kontrolo nad pri- ' - hodoin vseh oseb v Združene drža- 1 ve in iz njih. z Vzakoni naj se ter določi kot - kriminalca .prestopek vsako na-' • mensko krišitev predsednikovih ] - j proklamaoij glede sovražnih tuj- J e ccv. To naj se določi pod sekcijo - -i067 revidiranih določb in obenem naj se določi primerne kazni. I o Tako ženske kot m ozke -pa naj :. bi spravili pod določbe teh Statu r tov, ki stavljajo gotove omejitve s,!za tujce sovražnike. j • ) Vrjetno je, da bo po poteku čaza, ▼sliko sevraŽBih tnjoev hotelo hra- l niti in nastaniti se na stroške vlade v koncentracijskih taboriščih. Namen zakonodaje naj bi bil, kot sem p edlagal, spraviti kršilce v jetnišnire ter druge slične zavode, kjer bi bili prisiljeni dslati k01 drugi zločinci. Zadnje izkušnje so me prepričale, da mora iti kongres dalje pri a vtoriziranju vlade za določen je mej cenam. Žal mi je izjaviti, da so postavo dobave in povpraševanja nadomestili s postavo brezmejne sebičnosti. Dočim smo izločili lovenje dobičkov v različnih panogah industrije, še vedno divja ta lov v drugih industrijah. Farmer ji se napri-mer pritožujejo in sicer z veliko pravieo, da so sicer reguliral:.' telle živil, da pa so s tem oni. >ni njih dohodki; na drugi strani pa niso padle cene za nobene -tvari, katere morajo sami kupovati. Slieue neenakosti vladajo na v . h drutrili straneh. Vsled toga je zelo potrebno. 1 se takoj prične z razmišljanji o polni uporabi vodne sile dežele ter 7. razmišljanjem o sistemat m 1 vendar ekonomskem razvoj v. »oin naravnih virov dežele, ki .se pod kontrolo zvezne vlade. S temi vprašanji naj se na pozitiven in konstruktiven način prične pečati v najhitrješem času. Nujna potreba take zakonodaje postaja vsak dan bolj očividne Zakonodaja, katero so predla Tali v zadnjem zaseaanju glede re guliranih kombinacii med našimi eksporterji, da se dobi za našo zunanjo trgovino bolj uspešno organizacijo in koeperacijo, naj bi se na vsak način za vršilo v tem zasedanju. Nadalje pa prosim člane poslanske zbornice, naj mi dovolijo dati izraza mnenju, da bo nemogoče pečati se na kak drug način kot naravnost z velikanskim ekstrava-gantniin izdatkom javnega denarja, če se hoče vojno primerno vzdržati, razen če se hoče zbornica vrniti k svoji prejšni navadi, da da povod ter pripravi vsa dovolila potom enega samega odbora in v namenu, da se odgovornost osr& določi, izdatke štandalizira. se jih napravi enakomerne ter se obenem izogne trošenju in podvojenju ia-dat kov. Dodatna zakonodaja bo morda postala potrebna še predno se sedanji kongres zopet odgodi v na-menu, da se vdejstvi bolj uspešno sodelovanje in operacijo železnic ter drugih transportacijskih po-močkov dežele. Glede tega pa bom v slučaju potrebe pozval pozornost kongresa ob kaki drugi prtiiki. Če sem kaj pregledal, kar je treba storiti za bolj uspešno nadaljevanje vojne, bo to pregledanje nadomestil vaš lastni svet. Popolnoma na jasnem pa sem glede 'tega, da mora biti v sedanjem zasedanju kongresa cela naša eneržija osredotočena na močni, hitri fn uspešni izvršitvi velike ua-loge, da izvojujemo to vojno. Mi lahko storimo to z onim veii-kim navdušenjem, ker vemo. da j v4 to za nas vojna, vojua za visoka principe, kateri niso oblateni s sebičnimi stremljenj' o^vojevanja in ropa; ker vsmo in ker ve ve3 svet, da so nas prisil tli v to vojn j, da se reši od uničenja in razdeja. nja vse institucije, p . d kuterimi živimo. I Namen centralnih zaveznikov vdarja naravnost v srce vsega, kar verujemo; njih metode voja-vanja stoje v nasprotju z vsakim principom človečanstva in vitež-ke časti; njihova intriga je pokvarila duha in misel številnih v našem narodu; njihova temna in v tajna diplomacija je skušala odv-Izeti nam naše lastno ozemlje ter raztrgati zvezo držav. I (Nadaljevanje na 2. strani). j ---000- (Nadaljevanje vojne do konca. 000- : T ■■ - - - Rusko premirje. -ooo-- VSI ZAVEZNIKI NEMČIJE SE POGAJAJO ZA PREMIRJE. — ZASTOPANE SO AVSTRIJA, BOLGARI i JA IN TURČIJA. — BOLJSEVIKI SE POGAJAJO ZA SEPARATNI MIR. — TARTARSKA REPUBLIKA NA KRIMU. — GENERAL DUHONIN UBIT. --ooo- True translation filed with the postmaster at New York, X. Y. on Dec. 5. 1917, as required by the Act of October 6, 1917. Berlin, 4. decembra. — V pogajanjih za premirje ob ruski fronti niso zastopani samo zastopniki nemške države, temveč vse njene zaveznice. Poročilo se glasi: — Rusko deputacijo za sklenitev premirja je včeraj popoldne s kratkim nagovorom pozdravil vrhovni poveljnik na vzhodu princ Leopold Bavarski. Nato so se pričela pogajanja za premirje, katerega so se pod predsedstvom šefa generalnega štaba generala lloffmamia vdeležili zastopniki nemških armad na suhem in na morju ter pooblaščenci vrhovnega poveljstva Bolgarije, Avstro-Ogrske in Turčije. London, 4. decembra. — Kakor pravi neko poročilo iz Amsterdama, so zastopniki Nemčije in boljševikov sej i podpisali pogodbo, ki določa premirje med Rusijo in liem-j Škim cesarstvom. Pogodba je bila podpisana v glavnem stanu princa j J Leopolda Bavarskega ter je veljavna za dobo 48 ur. Nič več se ne dvomi, da nameravajo boljševiški voditelji skehiiti separatni mir z-Nemčijo ter ne bodo zahtevali splošnega miru, kar so tako glasno izjavljali, da bodo storili. Vrjetnost, da bodo popolnoma zapustili zaveznike, je bila danes potrjena v nekem poročilu iz Petrograda, kjer j je Trocki imel nagovor na vojaški in delavski sovjet. Od-j \ rit o je govoril, da je Rusija na predvečeru separatnega jiiiru. Kakor pravi petrograjski poročevalec 4'Daily News" se nahajajo med člani odbora, ki se pogaja z Nemčijo, zastopnik sovjeta v Moskvi ter kmetje in tudi en vojak, delavec in mornar. — Ravnoisti poročevalec pravi, da je ruski generalni štab izdal naznanilo, da so pri volji, pri vsem tem, da so nasprotni separatnemu pogajanju, posla-t i k pogajanjim dva častnika, ki bodeta pazila na zavezniške interese. Boljševiški komisarji so izdali manifest, katerega bodo razširili med nemško in avstrijsko armado. V tem manifestu se izjavlja, da je prvi cilj boljševikov konec vojne, ter poživlja vojake, da jih podpirajo; obljubljajo jim, da se jim bodo pridružili še d>ru%i narodi, ako se v nekaj, dneh razglasi mir. V tem času pa mora vsak vojak obdržati puško kot podlago narodne rdeče garde. Naznanja se, da se je na Krimu vstanovila tartarska republika. Podrobnosti niso znane. Petrograd, 4. decembra. — Boljševiški vrhovni poveljnik praporščak Krylenko je danes oficielno potrdil, da so razjarjeni boljševiški vojaki ubili generala Duhoni-na, ki je bil odstavljen kot poveljnik ruskih čet. Duhonin je bil ubit na ta način, da so ga vrgli iz vla-l.a potem ko so boljševiške čete zavzele glavni stan v M o- • hilevu, kjer je general ostal potem, ko .ie bil odstavljen. ] General Kornilov pa je zbežal iz Mohileva predno so ] prišle v mesto boljševiške čete. j Krylenkovo poročilo se glasi: ^^^Hj — Danes sem vkorakal v Mohilev na čelu revolucjo- > rarnili čet. Glavni tan je bil brez boja popolnoma obko- > I jen. Zadnja ovira miru je padla. j Ne morem molčati nad nesramnim činom linčanja, ki je bil izvršen nad prejšnjim vrhovnim poveljnikom ge- < ueralom Duhoninoin. Jeza naroda je prekoračila mejo in l navzlic vsem poskusom rešiti ga, je bil na postaji v Mohi- 1 levu vržen z vlaka in ubit. Beg generala Komilova prejšnjega dne, predno je . padel glavni stan, je bil povod za to dejanje. Ne smem dovoliti, da bi bila revolucjonarna zastava 1 omadeževana, zato je neobhodno potrebno, da se taka de- j janja obsodijo. Revolucjonami narod je grozen, toda po zmagi mora biti mehak. — f Poroča se o bitki, ki je v teku pri Vitebsku meu pe-trograjsko garnizijo, kateri poveljuje Krylenko, in med kozaki. Kakor poroča Krylenkov pribočnik, so kozaki h zbrali svoje čete ob boku in zadej za Krylenkovimi če- r t a mi. " t Neka drugo poročilo pjavi, da so generala Duhonina J poieftqiliiz vl&ka, v katerem m ga hoteli prepeljati y Pe- s trOffMA. in M M «|1|«1« Dopis. -ooo Pa sij plačo moramo sedaj dobro imeti, kor imamo tako draginjo Listi nam pa \>ak dan še ka-žejo. da bo še dražje. Samo to se meni rudno zdi, da nam trgovci t"a«*«»|»ise -amo takrat kažejo, kadar je^zapksano, da bo še dražjo. Vsakemu je dobro znano, da tr-trovcu ni nič za to. saj njemu je no pisati 3 ali 5»; to .zanj ni ♦-osti razlike. Kadar je pisano kaj • draginj:, bo lahko vsakdo našel v prodajalni časopis na vrhu ba-re. tako d»r jt; vedno tisto, kjer < isano kaj o draginji, na vrhu. jK.-disi je pa kaj notri, da se bo j jm twilo. tistega pa ne vidimo za eel i mesec. Kavno tako je tudi po a>alooiiih. I lilo je samo v eadbpisu in ko • '•» laevkali, da bodo veliki • • • lakoj je vzel vsak svojo "<,• vir' •«, in tekel v mes-to, da si »lakupi l unijše kozarca. Po neka-i^rlii -..I ojiFIi so kozarci že cisto * k»-oerl, . kakor otročje steklene kit^iee. !\; iKi-.tiuio to. saj nas pamet n. . !a liani ne bo treba denarja . /'-. r: i. bi si ga i*avno kaj prihranili. ker vsakemu je lahko od-da "cda.i je naže življenje v - l.tn prodaj. Vedno čakamo, da is bi»do poklicali in včasih bi človek se skoro čez cesto ni u-fii.'ker je prepolno avtomobilov. Ti neumneži tako drvijo ta avtomobile; sedaj so ^jih szaeeli ie kar po >ide«alku podirati tako da človek ni varen niti ob strani cente. Ako tea tako ilo naprej, bo treba sidewalk obgraditi z jako ruoeno skarpo, da bomo imeii mir vaa4 nred avtomdkBL Coilinwood, O. Neakj ea^a ze ns-snao ničesar slišali iz naše precej vulike collin-WOOdhke slovenske naselbine; ne vem. kako da ho ljudje tako z*»-| pqildil. t>»'lu. j.» tukaj jako veliko, tako da tisti, ki hoče delati, lahko dela vsak dan; se v od a /.a tistega, ki nikoli iiu'c, pa še N*iluj dela ni. Pkw'e tudi še precej dobre; seveda ravnajo se jx> tem, kaKor-šno drlo znaš. Kakor j,> zgoraj >»meujeno za-<*»#» i pred še ! stinii i< ti. Bili ano brviz dela. X«s j<" bilo toliko. da smo si volil; kar "štaparskega" bossa. Ta lx>ss je moral za nas pazili, da dobimo drlo. Kur naenkrat je pa naš bosa videl v no vina u, da rabi v (Vilm-1 woodu lednica < ice house,* !.. S M. S. ( o. 40 ljudi. Nato smo gru* gledat za delo. Ko gremo |»o bližnji poti, sem pa jata naš«ii v mojem »epu si aro smouko; prl-žgitl t^m jo in kadil ter Šel,z dru-giiui. Ko pa pridetoo pred office." je prtšel d« l>el boss takoj ven in vzel je vse na delo. Ko pa pride do mene, me vpraša, kaj jaz želim. Odgovoril sem mu. da bi rad dobil dele. Nato pa mi je povedal: "Ti kadiš še cigare; tebi n; Še sila. Pojdi domov, pa 1 adi e; gare!" | j P^lejtt čitatelji. koliko fcc je jw^meuilo av t^li šestih letih. Sc-da; smem iti i iato ledenico t^r •mam imeti tri cigare v ustih, vse-rao bom dobfc "de2o in tu^i jjlto • . mm 1 doo**© tfcfAeo Predsednikov govor. —i-ooo- Tri.' tm -l t: -n «iih Um: t»Mt m:aler at N>» Toik. X. V on Dec. S, 1*17, u» re»|Uir*ftl by the Act otf t»otob«r 1>17. Predsednik Wilson je izjavil, da vse govorjenje o miru ne pride vpoštev in da ne bo nobena stvar odvrnila Združenih držav od vojne, dokler se je ne izvojuje ter je Nemčija poražena. Izjavil je, da bi lahko prišel mir le, če bi ga nemški vi rod sklenil potom vladarjev, katerim svet lahko zaupa; ce bi nemški narod izvršil popravo za razdejanje sedanjih vladarjev in če bi Nemčija odstopila vse ozemlje, pridobljeno z oboroženo silo. Izjavil je kongresu, da je neposredna vojna proti Av-rtriji potrebna, da se odpravi nenormalno situacijo, vsled katere bojujemo proti Nemčiji, dasiravno je Avstroogr-ska le vazalna država Nemčije. Turčija in Bolgarska še nista na poti Združenim državam v njihovi vojni proti nemški avtokraciji. Neznosna stvar, katere grdi obrtiz so mojstri Nem-i: e okaza i, — je rekel, — to ogrožanje kombinirane utripe in sile, to stvar brez zavesti, časti ali sposobnosti primeren mir, je treba zdrobiti. Če bi je pa ne mogli popolnoma spraviti do konca, naj bi jo vsaj odrezali od prijateljskega občevanja z narodi. Izjavil je, di Združene države ne nameravajo storiti nobene krivice nemškemu cesarstvu in da ne marajo vtikati se v njegove notranje zadeve. Dejanski, — je izjavil, — se bore za emancipacijo nemškega naroda, niega emancipacijo od strahu, obenem l uaso lastno emancipaci jo od strahu in dejstva krivične-napada od strani soseda, tekmeca ali hlepečega po svetovni nadvladi. Nihče ni ogrožal obstoja miroljubne podjetnosti nemškega cesarstva. Izjavil je, da je družabnistvo narodov za zajamčenje f ve lovnega miru neobhodno potrebno ter da mora biti družabnistvo narodov, ne pa družabnistvo vlad. Globoke krivice, katere so bile izvršene v tej vojni, je treba popraviti a ne more se jih popraviti s sličnimi krivicami proti Nemčiji. L . 1 da b: komaj mogel biti pov^sod odbor. Frank Kotarja j+* pre-' vzel domov >'r bolnišniee njegov! brut rame l^*uis Izanec. Pokopali] no »a na Nottingham pokopali-, j i\»irie*» ji- bil 24. novembra. | Najvišjo «'-a>t nt hvalo pa Ja.u -Ju-. !/efu Strmele, ki je daroval tako' j krasni venec i i preeuval pri iijetu vse te noči ter šel za ujim' do njfguvega /adi!je«a počitka.] Frank Kotar je bil tukaj malo ' '*ez 4 leta in ni delal nobene sit-in-ti tiied nobenim narodom. Bil . i*' tih, krotek, potrpežljiv in mi-( n ii. tako. da. ko bi bili mi vsi t-ai-' ko, nam ne bi bilo potreba nobenih policistov in ječ. Torej mu ,kličem tudi jaz: Bog mu daj večni mir in pokoj! P-zdrav vsem citat cl je m teg-a lista po šini i Ameriki. Tonv SarmovŠek. JO--- Dne il novembra so Hi z de'a ikiann iz Pullman *'ar «'o. trije skupaj po sidewalku Frank Ke-tar. Jik* Intihar in še eden. katerega ime mi ni znano. Nato je za njiiui pij letel avtomoliil |m» {►a-'-ni vtrani ter je zavo/.il na >iilt-xvalk In zadel \ «si tri. Frank K<»-tarja je zadel ravno predaj in ga (•ritisjitl v tlrevo. dnip dva pa jvv zbil i:a slmai. Frank Kvtai-ja s«.-odpeljali v bolnišnico in je žive! saii i o ."» ur Frank Kotar je. bii doiaa i^ Kukenbeika it. 4 pri Št. 1a>vtcii-eu ob Temenici na Dolenjskem. Tukaj j«* bil elan društva sv. Barbare št. 26. t ast takemu "društvu Ln članom, ki so se vdeležili nje-Ifovt-^a ;)0»n-ua v tako polnem številu; ker tukaj so člani večinoma. naj bo pri tem ali onem društvu, da. kadar mj kaj takegn pripeti, gotovo vsi zaposleni, tako -O« GLAS NAHODA. S. DEC. 1917. Francosko bojišče. -ooo BOJI SO PRENEHALI. — NEMCI, OJAČENI S ČE TAMI Z RUSKE FRONTE, POSKUSIJO PREBITI FRANCOSKO ČRTO. ooo- Truv U-u.nKla.Uon_ fBetl with the master at N«v York. X. Y. on Wv S, 1917, an required by the Act tVtob^r «5. 1!U?. London, 4. deeembi-a. — Ob reli bojni riti pri Cam-brai. kjer so se Nemci tako trdovratno borili, da bi prebili angleško črto in kjer so se obratno Angleži raviu» tako trdovratno bojevali, tla obdrže svoje postojanke, je v in-fanterijskih bojih prišel tnimor, ki je dal priliko, da se prouči položaj in da se vidi, kaj so Nemci dosegli, j Poročevalec Ass. Press pravi, da je kriza minila in . feldmaršal Haig je z včerajšnjo bitko vdrugič v štirih dne-I vili preprečil, kar se domneva, da je bil nemški poskus obnoviti nemsko-avstrijski pohod v Italijo. Z ruske fronte ter različnih krajev nemške fronte v Belgiji ill Franciji so Nemci pripeljali čete in jih poslali proti Angležem. V La Vacquerie so si priborili pot skozi mesto in nek oddelek je prodrl nekaj sto jardov v angleško črto ter si ,ie pridobil pas zemlje, v kateri je zapopadena tudi vas. Toda Angleži še vedno stoje na višinah severno od La Vacquerie. t Proti La Vacquerie so Nemci pošiljali brez prest a lika goste oddelke ki so bili uničeni. Tekom popoldneva so --prizorili zelo hud napad zapadno od Masnieres, kjer je general Haig potegnil svojo črto nekoliko nazaj, ter se jim je posrečilo predreti skozi angleško črto; toda močan pro tinapad jih je prisilil, da so se morali zopet umakniti. Bitka še ni šla svojo pot, pravi.poročevalec, toda stvari v angleškem taboru se kažejo mnogo boljše in od zdaj naprej bo feldmaršal Haig lažje obvladoval situacijo. Pariz, 4. decembra. — Na levem bregu Mozele so Nemci poskušali približati se našim vrstam v okraju Forces in zapadno od Avecourta. Naš ogenj pa je takoj pre-' prečil to namero. Artilerija je bila zelo delavna, posebno še v bližini Maisons do Champagne in Tahure. Prof. dr. Mullin Zdravnik-špecjalist za Slovence. 411 - 4th Avenue, nasproti pošte • Pittsburgh, Pa. , a ■-- ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-ZARKI Star in izku^si adra\uik 7. SK-letno praKst*. ZJruvi n:\plo in bolezni. Posebno Izkušnjo imam v zdravljenju tajnih moških bolezni. Ozdravim \>ako bolezen. katere se lotim zdravili. Najboljša zdravila iz Evrope. Amerike in ostalih delov sveta. Nizke ccne in nasveti zastonj. Točna preiskava in popolnoma zajamčena. IMUit" k meni. i-omaR.il va:n bora V resnici. P:! meni se zdravi veliko število Slovencev. Uradne ure: od 9. zjutraj do 3. zvečer; ob nedeljah samo od .0. do 2. ure popot. Wilsonova poslanica. ! Nadaljevanje s j. strani'. Naše varnosti L»i liilo kome, ua-ha čast za vedno omadeževana ter stvar preziranja, Ce bi dovolili zmagati jim. Udarec njih p:i je namenjen eksistenci deiiiekraeije iu prostosti. Raditega. ker je to vojna /a ras, vojna visokih in neii»t« resi-raiiih namenov, ki vežejo v^e proste narode sveta /a mV.javlje-nje pravice, ker .ie to vojn i /v o-Hranjenje našega naroda in vsega. kar se smatra za dnu/o v principu in namenu. Raditegi se <"n-timo dvojno prisiljeni, da (lamo na razpolago za 11 j«* izid le to. kar je pošten in n- opoiekl.' v namen. in sicer tako za n;is<-nike kot našo pri jat« Ij«- Ker jt' vzrok pravičt-n i.» ei, mora biti poravnava eivkili motivov in kakovosti. Zato b'iiko borimo in za nie manj pleirenite-ga in vrednega v nasi?; tradicijah. Zato smo stopil: v vojno in za to stvar se bomo bori!' dokler ne bo izprožen zadnji top. Govoril sem prosto. ka;ti zdi se mi sedaj eas, ko je najVolj po itrebno govoriti priprosto. d:i hih-ko izve ves sv t, da nismo t> organizacije držav 'nih uslužbencev v Avstriji. Spiv-ijeli so resolucijo, ki med drugim !naglasa, da smatrajo državni u-službenei v Avstriji dosedaj dovoljeno vladno podporo kot docela nezadostno. Do skrajnosti narastla stiska državnih uslužbencev vs. h činov in kategorij zahteva temeljito. resnično pomoč; državni u-službenci so prisiljeni zahtevati od parlamenta in vlade. o celi deželi veliko zaupanje, poseb no pa še pri onih, ki stanujejo v ogroženi beneški ravnini. Življenje v teh mestih in vaseh, kjer je I bilo še pred enim tednom nopal- ' njeno s skrbjo, postaja z vsakim' 'dnem normalnejše. Zdaj so tako živahni kot v mestih okoli Kima. V nekem okraju, katerega je obiskal poročevalec, so orali in kmetje so peli, ko so pazili na svoje počasne vole, medtem ko so komaj eno miljo vstran padali streli med hiše in so poročevalci bežali iz enejra poslopja v drugega. Na nekem drugem kraju ob Pija-vi je bilo videti, kako so se majhni sovražni oddelki premikali. Ta, s kamenjem po-krita struga, po kateri teče zaradi izostalega jesenskega deževia le malo vode, bo in-ogtec nenadoma postala največje bojišče sedanje vojne. V teh ,jprsi-'!i poštoiiii-kali vidi sovraž |nik dobro obdelano Trlanjavo, pose-'jano z vasmi, ki stoje izzivajoče pod italjanskim solneem. To je polled na obljubljeno deželo, * katere zavzetjem bi se po njegovem mnenju mogel kupiti mir. toda od enega do drugega konca fronte, katero je obiskal poročevalec zadnji teden, so braiutelji odločni, da sovražnika zadržujejo od te zaže-j Ijene poti. ! Washington, D. C., 4. decembra.' Laški avijatiki poročajo o velikem koncentriranju avstrijsko-uemških čet za vrsto vpadnikov in eno ofi-, eieluo poročilo iz Rima danes izraža mnenje, da bo izvauredno mi-j lo vreme napotilo nemško povelj- II • št v o, da poskusi novo ofenzivo v gorati pokrajini z namenom, da se zavzame nižina med Vičenco in Verono. I Laški strategisti menijo, da bo-j do čete med Pijavo in Brento porabili za prodiranje, toda zaupajo v, moč laške obrambe. Berlin, Nemčija, 4. decembra. — Današnje oficjelno poročilo z la-j ■ ške frorute pravi: j "Ker se dobro vidi, artilerijski 1 boji na različnih krajih narašča- 1 jo." Stoletnica rojstva Davorina Trste- < njaka. j! Dne 8, novembra je bilo 100 let, \ kar se je v Karlovcih pri Sv. Ju- j riju na Ščavniei rodil ta znameni-ti slovenski pisatelj in rodoljub. Z j DzirOm ha žalostne razmere seda* * njego tea je "Zgodovinuko dru-itro" ▼ stoor»neni o^cviru proaJa- j r§* to ijotjjpjiHt. H ZA BOŽIČ! J \ zalogi imam C novih slovensnih Columbia [ plošč. Akt/ želite slišati o Božičnih praznikih krasno j slovensko petje in fino gotlbo za ples, pošljite nam takoj naročnino dokler zaloga ne poide. J E 3593 (Barčiea po morju plava. Petje -»i"- (Lušno napivj. Polka. l3C 1 E 3594 (Visoka je gora. Petje" (Ljubi Janez. Polka. iuC E 3595 (Bratci veseli vsi. Petje — - f (Naprej v Ljubljano. Kranjski ples IuC i E 3596 (Ko sem k njej peršov. Petje. 7Ka f (Ti si mila. Valeer na harmoniko l E 3473 (Dečka kriv. Valeer 7C„ i (Na lepem plaveni Donavu. Valeer f E 3474 (Lepa Rujmmka. Valeer 7Kp E (Hedvig. Polka 1 Jb l Vseh šest plošč Vas stane le .$4.50 in jih pošlj*>- £ rao takoj, kakor hitro dobimo naročilo. Brez denarja i ne pošljemo Blaga. Ne pozabite nam dati točno im<- J od Vaše Expressne postaje, da ne bo kakšne zineš-I njave pri pošiljatvi. J Se toplo priporoča Vaš rojak i IVAN PAJK ? COLUMBIA DEPT. & JEWELRY, ETC. i 406 Chestnut St., Conemaugh, Pa. k . E . > ' i - "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) tywwH1 &n ru w% * K ~ '"H l/>rTf< BFTVT!T)1K. TrMarmr Pli v of Btt*!nri* of tb» eorpormtUn and ad.lrtMUc* of above office«*: ^ Of* 'E * «rrw 1, B^trougt} of Manhattan »«' York City. N. T. Na elu . to relja hm zm Aiaerlko ( 7m erlo W»to ra niesito New Tort |S.(J0 la r«, a.to....................$nrm Tm po! letm xa m**U> New lock.. 8-00 Zm p..i Ufa.................... 2.00 Zm tVfrt le-tm tm aw»«to Sew York L30 7m rnika._ Dopiaoc lii poMUatraia naredite ta naalov: -GLAS NABODA" tr> rvtiafidt »t-. Tot* City GLAS NAftOPA, 5. PEC. 191T. Pomanjkanje v Avstriji ooo—;- V AVSTRIJI JE VELIKO POMANJKANJE. — ČETE DEZERTIRAJO. — SLOVANI, KI SO SE PODALI, PRAVUO, DA JE VSA DEŽELA V VELIKI ZMEDI. — NEMIRI V BUDIMPEŠTI. — VPOKLICALI SO V VOJSKO LJUDI OD 17. DO 54. LETA. -- ooo- Tt I«* tmn.lklion (iM with the postmaster at New York, N T. on I>ec. 6. • Mm:, M required by lb* of t tober I, 1H7. Washington, D. C.t 4 . decembra. — Neko zavezniško poslaništvo je danes objavilo ofiejelno poročilo, katero je !»ilo poslano iz Jassv na Kuraunskeni ter popisuje razmere v Avstriji. To |X>iXK*il<> je 11« j j »o j >oli ie j še in najbolj avtentično, k.ir tii-e položaja v dvojni monarhiji iii ki je še bilo prejeto v VVanhin^tonn. Poročilo .se jilasi; — Nek avstrijski častnik slovanske narodnosti, ki se je preti kratkim podal Rusom na rumunski fronti, ima zelo zanimive informacije o žalostnih razmerah, ki vladajo v Avstro-Oitrrski. Letina je bila letos bolj pomanjkljiva kot prejšnja leta. V Istri. Dalmaciji in Bosni je bil pridelek v resnici enak ničli. Tam je veliko pomanjkanje najbolj potrebnih stvari in nekaterih sploh ni mogoče dobiti. Obleka in obutev imajo nevrjetno visoke cene. V resnici jih gploli ni mogoče več dobiti, kajti država zapleni vse že naprej. Za vsak predmet se izdajajo nakaznice; tobak izginja; toda vojak ga se vedno dobiva svojo unčo in pol na ^kodo civilista, ki mora biti brez njega. Kave in čaja ni več dobiti. Po celi deželi vlada velika denarna kriza. Navzlic vsem vojaškim uspehom je vse prebivalstvo prepričano, da bodo centralne države izgubile vojno, zaradi tega vse ljudstvo vpije po miru. Zanimivo je, da imajo pri izmenjavi rumunski in srbski bankovci večio veljavo kot pa — avstrijski. Tekom letošnjega poleta je bilo na več krajih mnogo nemirov in posebno na Ogrskem in Češkem. V Budimpešti so se uporniki polastili neke municijske tovarne in u-por ni bil zadušen brez izgube nekaj tisoč mrtvih in ranjenih. Vsak moški od IT. do 54. leta je vpoklican v armado. Celo oni, ki so bili poslani domov kot nesposobni zaradi ran, ho bili zopet poklicani v armado. Mnogo jili dezertira s fronte, kakor tudi od čet, ki se vežba jo v ozadju. Zbeže v gore iu postanejo brezpravni. S svojimi lastnimi očmi sem videl zadnje rekrute za ogrsko armado. Mladiči in stari možje 102. honvedskega j>olka so korakali skozi Budimpešto s puškami brez kopit in ob njihovi strani so korakali bosanski moslemini z nasajenimi bajoneti. Enake razmere vladajo na fronti. Ako so Slovani v ognju, tedaj tvorijo Madžari rezervo; splošna rezerva pa n- večinoma sestavljena iz Nemcev, ki so tam za to, da s silo vzdržujejo disciplino. Avstro-Ogrska je v bojih z Rusi, Italjani, Srbi in Ru-Tuuni izgubila skoro vso svojo staro armado. Samo v Rusiji je več kot dva miljona ujetnikov in dezerterjev. Avstro-ogrski j>olki so skrčeni na dva bataljona. — Vsak bataljon ima štiri stotnije in osem strojnih pušk. m Efc Jugoslovanska m Katol. Mota [5] PRIZOR Z AMERIŠKE BOJNE LADJE: VEŽBANJE MORNARIŠKE ARTTT.KRTJE. mescema na svoje prejaiuje učno mesto v Hrusici v Istri. Ni se mu posrečilo. Neki črn ovoj niski častnik je pustil erarično kolo, vredno 400 kron. za nekaj časa v veži .svojega stanovanja. Mimoidoči Janez Doiničar, trgovski sluga, je to o-pazil. hitro smukne ua kolo in za vozi na eesto. V tem trenotku pa stopi neki inženir v vežo ter za-kliče "Stoj!" Fant vrže kolo pred vežo ter zbeži. Toda prijeli m> ga. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke jeee. Boljševiki proti generalom. True translation filed with th<* po*t master at New York. n. T. on l>c. R. 191", as required by the Act of Octobtr 1917. London, Anglija, 3. decembra. Kakor pravi Reuterjevo poročilo iz Petrograda, je bila poslana rezerva več gardnih polkov in oddelki s strojnimi puškami proti glavnemu stanu generalnega štaba. ki ni hotel pripoznati avtc*';-tete boljševikov. Rojaki naročajte se na "Glas Naro- la". največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Ustanovljena leta **98 — takorporirana ic&a 1900t Glavni ur&d v ELY, M1NNJ GLAVNI URADNIKI; Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Bx 251. ConemaiHrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, Box 1G6 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik t J0SEP3 PISIJT.ER. Ely. Minn. Blagajnik GEO. L. BKOZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAITEK. 843 E. Ohio SL. N. E. Pittsburgh. Pa NADZORNIKI: JOHN GOTJŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave.4'M" So. Chicago, I1L IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 48a JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Dnlnth, Minn, MATT. POGORELC, 7 W. Madison 8t., Room 605, Chicago, PI ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PKjJDAN, 6024 St O air Ave., N. E. Cleveland, Ohio. (TRANK ŠKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. _ FRANK KOCHEYAR, Box 386, Gilbert, Minn. Val dopisi, tikajoči se uradnih sadev. kakor tudi denarna yoHjttve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae prt •ofhe pa na predsednika porotnega odbora. Ka ooebna ali neuradna piama od strani tlanov ae as fcodt —lnU DruStveno glasilo : " G L A S NAROD A". Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. 000 ■ Poskrbujemo denarna iznlačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA FRANK BAXSKR, 82 Cortlandt St, Hew York, N. Y. i verzi Anton rezervi. Nobena stotnija nima več mož kot 120. Ako bi bili t preteklo spomlad Rusi zasledovali bolj energično in stanovitno ofenzivo, ne bi Avstrijci mogli vzeti z gali^kcj Hrvatsko žensko reaino gimna-tVont« nit i t n* ga vojaka. i Novi avstrijski cesar izgleda zelo bolail in njegovo ju amerava j« • odpreti v Zadru v zdravi je v splosnem je zelo slabo. Armada ga je sprejela dovolj hladno, dasiravno so častniki i h)s kušali vzbuditi navdušenje. Moj ]wdk j»' bil po Brusilovi ofenzivi skrčen na 120 mož. Tudi drugi |s»lki niso prišli iz boja v boljšem stanju. Zaradi neizmernih izgub na ruski in laški fronti so morali Avstrijci izpolniti vrzeli pet do šestkrat. Moj*' mnenje je, da bi Rusi, ako pričnejo ofenzivo, prebili črto, kadarkoli se jim poljubi. Z ozirom na splošni položaj dežele prevladuje velika rnizerija. Prebivalstvo ne dobiva niti polovico deleža, katerega dobiva vojaštvo. Zato se dogaja, da sprejema prebivalstvo vesti o zmagah ali porazih brez vsakega zanimanja, -ooo- Iz stare domovine. -ooo- Dahnaciji še to zimo. Himen. Dne 25. oktobra se je poročil v Sarajevu v Rosni arhifektičiii asistent pri deželni vladi -Jaro Doline, Mkn spoštovane narodne družine Dolenčev« na Proseku ter vnuk nepozabnega našega Ivama viteza Nabergoja, z gdč. Jelko Anderhih. Poročil s« je 28. oktobra nad-učiteij Josip Jerše z gdč. Vero Obreza v Ljubljani. Poročil j»e je 29. oktobra poročnik v rezerv r Jožko Lorenc z gdč. Vali Trarapuševo. Smrtna kosa. V Borovnici jc umrl Fran Bor--snik, gimTiazijalni profesor v pokoju. Na zadnji poti so ga spremili razen duhovščine občinski odbor, učiteljstvo s šolsko mladino, gasilno društvo in osobje južne železnice. V LjuMjani je umrl za grižo medmurski Slovenec Štefko Štefan, salezijanski Slovenec, doma i/. Tvaiiec. Iz Veržeja je bil prestavljen v Ljubljano in čez 3 dni po prihodu je umrl. Pogrefoa se ji* vddežil cel salezajanski zavod. V Ljubljani je umrl Miljaneek Rožanc v nežni dobi 6 m pol let. | Poškodovana pri eksploziji. i Gotriška begunka Marija Šavli. 64 let stara žena kajžarja Andreja iz Čepovana, je ob priliki neke eks»>lo«zije, ko se je selila nekam na Dolenjsko, bila vržena o4> tla ter &e je poškodovala na obrazu. Zdravi se v-ljubijanski bolnišnici. Nesrečen padec. V Florijanski ulici v Ljubljani je padla na vlažnih tleh 641etna kuharica Ivana Blanš iz Miklošičeve oeste 28, ko je hitela na voz . . i.,- . ... d .i. ■ ' - ... . . ~ . deloma se iel^djeii v LJubljano in čez 3 dni Razen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. »' Važen zgodovinski dokument Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasL Prag. Problem Alzacije-Lotarinške. Ukradeno pismo. Red. Veliki dobitek. Razno o otrocih. Doživljaj francoskega fcurnalista, Venizelos. 0 postanku koledarja. Nemški napadi s plinom. 2ivali in aeroplani. Ruska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. AforizmL ) Normalni potek ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji bojL Nekaj za gospodinje. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, Izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. cestne železnice. Pokvarila si jc desno nogo v kolenu. Kako je v Trstu. "Edinost" pise: Da bi nasveti in predlogi mestnega gospodarskega sveta tudi v resnici kaj izdali na pristojnih mestih, poleg že vsega navedenega opozarjamo ponovno zlasti še na prežalostno dejstvo, da je Trst7 zlasti pa oni del. kjer stanuje manj imovito prebivalstvo, ki je glede hrane na najslabšem, že skoraj popolnoma okužen po legarju. ki pa nima svojega vzroka morda kot navadno v slabi pitni vodi itd., ali da 1 povemo naravnosrt, v — lakoti. Torej lakotni le gar — Hunger-typhus! In kaj šele bo, če se odvzame prebivalstvu še edino živilo. ki kaj izda. sladkor? Naj bi pristojne oblasti ne pozabile tega pretresljivega dejstva sporočiti i na odločilno mesto! Begunka Štefanija Sironič (naznanja svojemu možu Alojziju Široniču. da stanuje z družino v Deskovi vasi, pošta Stari trg pri Kočevju na Dolenjskem. Učiteljska vest. j Ljubljančanka gdč. Pavla Christ of, učiteljica v Vodicah, je pre- so zbirališče in pravo kulturne središče »podu jest a jerskih Slo vencev, so postali pretesni. Seda. >e je posrečilo Kat. tiskovnemu društvu kupiti primerno stavbi iče na priznano najlepšem pro -torn v Mariboru. Nakupil se j( lamreč vrt nasproti frančiškan *ki cerkvi Matere Milosti. Na og lu pred frančiškansko cerkvijo s« bo toi-ej it a vi I nov .Tiskovni dolo«veiLskc rodoljube z vljudne prošnjo za denarne podpore, dsi se kmalu dvigne pred velikanske stavbo frančiškanske cerkve veli časten slov. Tiskovni dom! Prof. dr. Pran Ileeič je prišel v Zagreb, kjer bo pre tLaval na hrvatski univerzi o slovenski književnosti (romantična doba). Dr. Ilušič je docent za irrcbške univerze od 1. 1014. Obenem je izročil pesniku Ivi Vojuo-wču dal ljubljanskih Slovencev. Častni član. Deželnega poslanca č. g. Karla Skulj je imenovala častnim članom obeiua Oslinil-a radi zaslug, zlasti v aprovizačnih zadevah. Promocija. Za doktorja prava je bil 27. oktobra promoviran na graški univerzi Anton Tonkli. poročnik v -oo< Smrt v ujetništvu. j I C mrl je rt d bolezni tifus kot | vojni ujetjv.l \ T wkenitu v Aziji Vincene K<^ovH h Oseka. Pred vojno je bil eerkvemk pri cerkvi l| •n*. Martma v (Wkti. Ob «ploMiti mobilizaciji je moral tudi on ob-leči vojaško suknjo ter je bil }K>-i»lan k topničarjem v trdnjaw Przemysl. Po jmdcu te trdnjave je bd tudi on zajeit in ixlpo^lan v 1 ujetništvo v Hum jo. Domačim je peviljal večkrat jm»zdrave iz ujet- i niitva, a zadnje čase ho pa po pol- : noma prenehali. Sedaj pa piše to-varm njegov*i »progi, ki biva kot begunka v Stari Cerkvi pri Ko- 1 «**roich družini! Oglasil se je. Po 26 meaeeih ae j« zopet ogia-Is raakega ujetniitva Boštjan Keoda k Kiuic 4t 3 pri Spodnji 4 ' i;š ' v ifiij^r'- Se ■'; - B>i»> . , .i 11 . » , ^ - )..... to pričakuje dne, ko se. bodo zo->et videli doma. Nahaja se v Je-taterluoslavu 89, Britauskij zarod. Imeli so ga vsi že za mrtve-ja, ekr toliko časa ni bilo glasu m! i*,)ega. Odšel je v vojno tako., .ačotkom vojne. Imel je m pet »ratov pri vojakih, ki so m delo j na vrnili domov, deloma se še lahajajo na bojnih poljanah, a o še vsi zdravi. Iz ruskega ujetujKlva nazna-ijata Mirko Vuk in Zavadlav, da ta zdra^~a in po»itjata pozdrave. Žena zadnjeimenovamega se zdaj rahaja kot beguuka v Hauskir-^henu 79, pošta Pottendorf na Sižjeni Avstrijskem. Novo kulturno središče štajerskih Slovencev. Mariborska "Straža" prinaša oklic na Slovence, pod katerim je podpisan za tiskamo sv. Cirila v Mariboru i. g. ravnatelj Ant. Je-rovšek, v katerem pravi: Prostori ;irik»ve tiakame v Maribor^ ki ___________________________________• ____________________________________________________________________________________ SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Trajno pomanjkanje sladkoija. -ooo- True translation filed with the i>»»si master ut New Tork, N. Y. on Dec. 0, 'f 1»17, a* required by the Act October C. 1SI7. Ko so so pred par dnevi kubanski sadilci sladkornega 1 -sa, ki bodo pridelali šestdeset odstotkov letošnjega pridelka trsnega sladkorja, dogovorili s Hooverjevo Mednarodno sladkorno komisijo, so obljubili, da bodo vrgli na trg naših zaveznikov največji pridelek kar jih pozna zgodovina. Tri in pol miljona ton sladkorja bo odšlo iz kubanskih pristanišč v prihodnjih šestih mesecih, da si* zadovolji po-;Vljenju |M> sladkorjti po eeleni svetil. Brzojavna poročila javljajo, da so veliki sladkorni • i!ini v Centrales Palma in Manati že pričeli stiskati sok i/, trsa, kar predstavlja najhitrejši pričetek delovanja v i« li mlinih. Zaposlenih pa bo več kot 200 drugih mlinov • >d Pinar del Rio do Oriente. Nekateri statistiki nam izjavljajo, da je sedaj konec svetovnega pomanjkanja sladkorja. ' Dejstvo pa ostaja kljub temu, da je danes in da bo tudi v bodočih letih svet prikrajšan pri sladkorju. Cene se ■ -o morda reguliralo, uporabo omejilo, proizvajanje povečalo, a kljub temu bo vedno prevladovalo pomanjkanje sladkorja. (V se preniotri položaj z ekonomskega ali socijalnega -tališča, da potreb sveta v tem oziru. vključno centralne zaveznike ni mogoče rešiti v tekočem letu, v bodočem ali v letih 1819 ali 1920. Ko se bo sklenilo mir, *<• bo pričelo v Nemčiji in Avstriji v velikem obsegu proizvajati sladkor iz pese. Ugo-Ino vreme bo lahko pospešilo pridelek v Louisiani in za-ivadni Ameriki. Java bo zopet pošiljala svoj sladkor na svetovno tržišče, a treba bo celih deset let ali še več, da se srojiet zenači produkcija sladkorja s potrebami sveta. O bi ne bilo nobene vojne, bi bil položaj skoro isti. Dejstvo obstaja, katero so agrarni ekonomi že davno spoznali, tla zemljišče, ki j«» na razpolago za produkcijo) sladkorja na svetu, danes ne zadostuje več. da bi se zado-s;ilo normalni zahtevi. Živilske j>otrebe, druge kot sladkor, so se tako zelo povečale v Zapadni Indiji, v Združenih drŽavah, Nemčiji, Avstriji in v Malajskem otočju, da se je ozemlje za proizvajanje sladkorja v teh deželah vedno bolj krčilo z odi-•«'» izjemo KuIh« in to še predno se je pričela vojna. Vojna je le pospešila j>otrebo rešitve tega problema. Edinole na Kubi, izmed vseh dežel, ki proizvajajo dadkor, je še na razjxilago tako ozemlje, ki še ni posejano s sladkornim trsom, vendar pa izjavljajo kubanski sati i Ici, da so višje cene za produkt neobhodno potrebne za poepešenje te kultivacije. Nevtralne dežele kriče zaman po sladkorju in pregled svetovne situacije vsiljuje prepričanje, da mora hišna gospodinja za vedno opustiti liado. da bi mogla še kedaj rabiti takozvani "ceneni sladkor**. Dr. Prinsen-Gecrligs iz Amsterdama, vodilna avtoriteta glede sladkorja, ki je bil skozi leta ravnatelj kraljeve nizozemske poiskusne postaje v zapadni Javi ter tudi George Martineu, angleški izvedenec glede sladkorja, m glaša v tem, da je potreba stalnega varčevanja pri proizvajanju in tudi porabi sladkorja. Znišati cene, katere dobi sadilee, bi pomenilo le omejitev produkcije. V sedanjem času pa obstaja tak maksimum glfde potrebnih množin sladkorja, da se ne sme dovoliti nikake reakcije v cenah. Edino rešitev problema predstavljajo še nadaljne vi-fSoke cene za sadilee ter ureditev ali celo popolno odstranjen je čistilnic, da se zavaruje s tem konsumenta. — Angleške čistilnice, — pravi Martineau v nekem pfeiQu, — gotovo niao tudi če so v polni meri zaposlene, v stanu nakladati angleške konaumente z vsem rafintranim . > i • • f j__. - j* V sladkorjem, kaUrega poimtgo. Inozemstvo nam jeured v , _i , _„ .... , . ___ Martineau je mnenja, da se bo konsument v bližnji bodočnosti posluževal ali rjavega sladkorja ali sladkorja. granuliranega na farmah, da ugodi svojemu poželje-nju in obenem tudi zmožnosti svojega žepa. Senator Broussard iz Louisiane je nadaljna avtoriteta glede sladkorja ter zagovarja še veliko ostrejše odredbe. ** V svojem pismu iz Amsterdama pred manj kot šestimi tedni izjavlja dr. Pr. Geerligs, da ne bo kmet v Nemčiji dolgo časa po končani vojni v stanu dobivati si vse po trebuo za uporabo v Nemčiji. Vspričo ugodnega postopanja od strani nemške živilske administracije se vendar pritužujejo radi nizkih cen, za katere so morali prodajati sladkor. Surovi sladkor iz pese je stal pred izbruhom vojne 15 mark za 50 klg in dasiravno se je sedaj povišala cena na ?4 mark pro 50 klg, je postal položaj nemškega proizvajalca sladkorne pese kočljiv in sicer radi pomanjkanja zemlje za pridobivanje pese, katero zemljo s eje porabilo za proizvajanje drugih redilnili rastlin, za rejo mesnih živali in drugo. Glede izgledov po končani vojni v Nemčiji nima doti-čni nikakili optimističnih nazorov. — Tudi v Avstriji, — pravi isti profesor, — prosijo pridelovalci za boljšo oficielno eeno, a tudi če dobijo prednost, ki pa še ni gotova, bo sladkor v Avstriji cenejši kot pa v drugih boljše stoječih deželah. Končno se izjavlja, da bi proizvajalec sladkorja v Av striji ne mogel izhajati, če bi ne bilo despotične kontrole pri izdelovanju in razdeljevanju sladkorja. V Franciji, v Sette okraju, skušajo trgovske zbornice rešiti problem ter odpomoči sedanji in bodoči pičlosti s tem, da izdelujejo sladkor v grozdja. V nevtralnih deželah, kot so Švedska, zapoveduje vlada sajenje gotovih dreves, iz katerih se pridobiva sladkor v medlem upanju, da se bo s tem pokrilo narodno potrebo glede sladkorja. V Nemčiji pa se je že oficielno razpravljalo o izloče-nju čistilnic ter nadomeščenju sedanjega sladkorja s surovim sladkorjem boljše vrste. -ooo- * t m * -— ... — IL0VCIT8K0 gte= 11 B1 podp. društvo sw{e Barbare is ■—na tA ZJLDUtJZNE DRŽAVE SEVERNE AMKElKfc Sedež: FOREST CITY, PA. nnryiftrMi tee XL Januar J* 1992 » drtavl Pfrjlvte GLAVNI URADNIKI: fT«a*r. No. 2 box 27, Bridgeport. Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nada odbora: JOSIP PET ERNE L. bos 06, WUloek. Pa. L nadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Sordino, Pa. L nadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St. Cleveland. OUa POROTNI ODBOR: rrtdwdnlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral, Kana L porotnik ; FKANC TEBOPČIČ, B. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith. Ark. X porotnik: JOSLP GOLOB, 101«J So. 14tb St, Springfield. 11L VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo St Pittsburgh, Pa. • Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt at.. New Tork, B. Z. Cenjena drufttv«, odroma njih uradniki bo naproSenl pofliljatl vat do plae direktno na glavnega tajnika In nlkog&r drugega. Denar naj ee pa po Ulja edino potom poštnih, ekopresnlb ali bančnih denarnih na kanile, nlka kor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmer* k Minera National Bank. Forest City, Pa. V aločaju. da 0,-aziJu društveni tajniki pii poročilih glavnega tajnika-kake pomanjkljivosti, naj to ne□ udoma naznanijo urada glav. tajnika, da * umore napako popraviti >Možje,j qj — • kateri vatanete zjutraj utrujeni, Q J^^^^W slabi, s bolečinami v mišicah, gla- ^^^fl ^^ vobolom. če vas peče in bode v bo- p kih, če imate želodčne bolečine ali ; pa ▼ lediesh in vam manjka moči, ni-kar ne mislite, da vam bo mogoče ved-|no v tem stanju ostati. Mati priroda vam je odpovedala in JUVI-TO TABLETE vam nudijo tako zdravilo, ki O vam bo v kratkem času povrnilo moč in zdra- K — Berite, kaj piše naš rojak PETER DILL- Q MAN, OPAL. WYO. o tem čudovitem čistem S a W^HHHHflft naravnem zdravilo: "Pošljite mi še dve škat- 3 8 1 ji "JUVITO TABLET", ker mi je že prva 2 skatlja mnogo pomagala in jaz se vara ne samo zahvaljujem na tem ču- N do vi te m zdravilu, ampak ga vsemu svetu jariporočaito". S ^ Eno reJiko fikatljo JtTVITO TABLET za 1 dolar, priporočeno 10c. S *■ več pošlje kamorkoli S I JUVITO LABORATORY S g, South Hill Branch 6, PITTSBURGH, PA. 8 _OPOMBA; Učsbio po "v GLAS NARODA, 5. DEC. 1917. SLABOTNI. NERVOZNI, -SL0B0KRVN! MOŽJE IN ŽENE Postanejo Močni, Živahni in Zdravi. Ako trpite vsled želodčnih in /^S^^fc., Vki črevesnih neprilik. glavobolov, f [ slabe prebave, ?ponca. r ' ' nimate okusa, iinate slab^jtno ^ • < T\ telo, slabo kri. slab dela zdravo, rdečo kri, da»e močne in mirne žtvcc in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano idraviK>, Nuga-Tone pr<. i«; s' •-u^-ga •sistema in vas najwuvi motne in zdrave. Da v.tJemu -t " rdeč-o kri in po-, i^a vaii> 5>'.'.^a-Tooe v.cn bo dal r • v k. «1a se bo ne radovaTi vsakega grižljaja. «c-t \*a4a i>rebava v m .1 • reiu. Nič ni bolie za kisel ždr*ive. %-rtoglavost. slabo prebavo. ' 't' 'ul ti p«;ti-ianie in bolečine v .:.-4odeu :n črevih po obedu, za g'av • ntr- m :t m umazan jes:k. Nu^a-Tone (»'ačt /lelot-anie v edem /ivov:. in i.e morete delati in sc radovati življenja. tx»tem vas bo Nu^;.*To"ii' * rero-Jil. Kot novoroicn člwek boste pc^ni tncrgijc. r.-,c>Ci in .1- Im -'.i. Nucja-Tonc je pozitivno garantiran >Li -.- try p VT". idr^vi • i-i ."a * r.r4S. r.U pa rial I-n ir j. — .-v ■ v - tiviiku. 2dr3«ljcniJ -i tc ... .:•. . . .. '• z Nusa-Toa«. . IME ........................................ORAD ____ ulica & Število...................................... ..... ...... Franklin. Kana. t hrana leakor«*. Fronteoac. Kani. in «>'J»: B«.>a kltm In Frank Kerne. Kanaaa City, &aus.: Bajuk ta Peter Scbneller. Miueral, Kanu.: frank Auruida. Rlnro. Kans.: Mike P.-i.-U Kltzmiller, Md ui c .»Uea: Tranfe Vodoplvec. Baltic. Mich.: M D. UkoTlch. Calumet. Mich, in okolica: M W. Kobe, Martin Rade ln Pavel Shalta Chiabohn. Minn.: Vrank OofS^ Jak. Petrlch ln K. Z&.nc Ely, Minn, hi okoUra: Ivan OouSa, I'A J. Peahel. Arr..ti I'H.'aflet In kJkMta 11. PeruJek. Eveleth. Minn.: I « In Jurij j Kotze. Gilbert. Minn. In «kotie*: L. Tw*l Mibbing, Minn.: i van P< nfe. VircinLa. Minn.: FracSt RroTatleb Kansas City, Know.: p^ter Sclinel-'er. i St. Louis, M j.: Mike Gniijrlaa-Biein, Moat.: Cre?ir /obee. Great Falls, Mont.: Marh Urlch. Roundup, Mont.: Tomu* Poulln. Gowanda, N. ¥.: T\nr: S:cra!U. Utile Falls, N. I rana Ureaorka Barbrrton, O. u «fe*ort, O.: Mn-kael Kočevar. Collin wood. O.: Mztb Siapnia John MaU-rrh. Clevelanfi, O.: Frank Ssksar. Jakok Of'berc. Cha« Karllnknpno, i brate moj! S"'la j pa daj vina in potem bova brala, kaj je tam notri! l*a kaj stojiš tu kakor kamen "! • Miklavžu je temna iu zlobna u*isel rojila po glavi. Eno hudodelstvo je bilo za njim — kaj. ko bi se ga iznebil z drugim T Pogled s katerim j« naungloma premeril «*roko K-Hndrovo postavo, je bil tako euden, tla je mesšetar c»>uj?-nil. A d«jal je porogljivo: "Kaj me meriš, prijatelj* Večji sem in krepkejši tebe, ia e-to ni dovolj — je pa to!*' Rokši jc izvlekel velik isuž i/ stranskega /-»[»a ter ga zasukal pn-d Topolsčakom, d«*i je gladko jeklo z:i!esketalo v svetilkmeut odsviUi. Oni je srdito stisnil ustati ter molče natočil vina majoli ko. katero je Klander skoro n -•dušek izpraznil. "IJoš-li še .' * vpraša krem :r. "lie. he. da bi bil pijan — kaj j ne!! Kj. Topolščak, Klandra n^ i boš prevaril! Ko bi se jaz napil, bi brio pač zadnjikrat; in potem I bi me ti zakopal tja v zadnji kot i pod tisto veliko kad — tam, ka-| mor je tvoj stari Francoze znko-jpavaL Saj menda še leže tamkaj. [He, he, Klander jti za takšno družbo! Pa i-edaj pogledi, če scni-li pravo prinesel, škoda bi bilo —" (Dalje prihodnjič). HABI 2ASTOFHIX1. kateri ao pooblaKent pobirati naročnino sa dnevnik **Glaa Naroda". Narjfr nlna aa "Glas Naroda" Je: aa celo Uato $ZJS0. aa pol leta $2.00 in xa Četrt leti, pa SL00. Vaak aastopnlk Izda potrdilo m nota katero Je prejel ln jih rojakom priporočamo. San ftaitlwa CaL: Jakob Lovita Denver, Cela.: Louls Andolgek ln Frank Akrabee Leadville, Cola: John HoCevar. PMtMi, Cela: Peter umi«. Johz Gena. Frank Janesh ln A Kochevar HiHk, Cela hi okolica: Lom. Outvie BiainiL Cala: Math. Kenab Clint Ml. (ni: Lambert Bolaksr. Indfamapolfa. hi: Alois Rodman. Anrora DL: Jernej B. VerblC. THnfl ILi J os. Bo^tM. J os. Blla» ln Fraak JnrJovee. JaHet, ML: Frank BamMcb, Frank Laorich ln John Zaletel. Ln Bella. DL: Matija Komp. Uvtapka DL: Mik. Clznr. Maaeontafc. DL: Fr. Angnatln. NikiBli, m. te ekoUcn: Mata KdMMaTuth1 OSb!" ^ Tm' fMW Be. CUova UL: Frank Cena IVMUi DL: Matija Baxborlk iz onega starega o Omairnetovesn Tomažu in Topolščakovein oeetu, knko sta morila nbežne Francoze, in nekako neprijetaio mu je lezlo «po Jirbtu 'pri slovesnem Tomaževem govoru. Pa verjel je starcu, ki je tudi Metki dobri) hotel, ter je vanio jspravil zavitek. Pognala sta in trda tema ju je že objela, ko sta zavila v Orni Graben. Ostajala nista nikjer več; sto-prv pod klancem pred Topolšča-kovim domom se jc oglasil Go-tai*d. ki je vozil za Tomažem: "Stoj, da poženem naprej V' Omahne je tunel, da ani ne mara počakati gori ter se je umaknil tira. Gotard je pognal ter i naglo vozil mimo stričevega doma. Miklavž je bil prvi, ki se je o-glasrl pred vežo. ko .je Tomaž pripeljal vozič na dvorišče. "Si-li^vse opravil?" . "" Iva j bi ne? Saj ni bilo toliko!" je godrnjal oni izprezajoei kobilo. Zvalili st» sodček vina z voza v klet in potem j ob zaritek iu ga hitro izvlekel. > Nekoliko drobiža je bilo tu li v j : stranskem žej>u, toda istega se ni dotaknil; potem je nezavestnega Tomaža potegnil pod visok ]nrag| pred kočo in ga tako položil, češ. i »mislili bodo ljudje, da se je zvr-j uil s praga navzdol, stisnil mu j čavolj, s katerim so se odpiraia ' vrata, v roko in odšel proti To-polšeakovrM. Miklavž se je tam pod lipama že tresel od same nestrpnosti. Za-, čul je sedaj korake in zažvižgal . tanko med zobuiir Prišelc je od-! govoril istotako. "Si-U tL Klander?" "Sem, sem!" "AU si dofbHT" "Mislim, da imam!" i "Tiho stopaj, tiho, za menoj!" 'V tem ga je Miklavž odvel v hi-L šd, trdno zaklenil vratu ter se - splazil z meaetarjem v naj varne j -L ši prostor — v klet. Tam ju ni • mogel čuti nihee, niti ne videti, . ker k>kt ni imela oken. Krčmar je f zžgal svetilko in hitel: i "l>aj aem, daj, pokale, kaj si ; dobil!" . * Menetar je pomolil zarvitek one-. mu; Aa zunanjem papirju so bile sveže krvave proge. > Miklavž se izprvega ni hotel . pisma ni dotakniti. Prestrašeno je > viknii: ; "Ali si ga? Ali si ga moral?" "Kaj pa! Ve* dan sem brskal \ pe bajti, vsak kot sem pretaknil vse deike odkril, vse skrinje ter t omaro presekal, ge cunje preme- r ial pod ^^T^ma ^-Ipa nič, nikjer tit r Dejkl mm. Am] Testament. Povest. — Spisal Janko Kersnik. njegovean domu v bezam. ! Odvetnik ni našel pos<-bnega v | ^■sern pisanju, in ko mu je Omah- ■ ne rekel, da ga je znanec prosil poizvedel i, je-li vse prav zapisaaio . v tem teart-aineiitn, da l>i ne bilo i kake pravde, je potrdil odvetnik to ter izročil li=t zopei Omali-netu- t! "Dobro je. če *e take reči .prepišejo", je omenil še končno odvetnik Tomažu. Temu se je zdelo to t udi prav. • Bil je si'mo razburjen, ali čakal je I vendar, da je odvetnik dal napra-i viti prepis testamenta ter mu iz-| roeil oboje. ■j Kri je silila Tomažu v glavo, - ko je korakal zopet proti kremi. "Torej zato se ženiš, Miklavž! O ti —!" Samo te besede je izustil polu- ■ glasno. -j Malo potem sta odrinila s Go-; tardom drug za drugim po veliki > prasni cesti proti domu. -j Pri Peregrimi na Prevojih sta i malo odpočila m dela konje v b hlev. Gotard je vozil s parom in l bil težko naložil. Tu jima govor J ni tekel več oprejsnjem predme-tu; IhIo je, kakor bi se ga vsak [izmed njiju ogibal. Stoprv, ko sta ■ Izuova zapregla — trd mrak je že L legal na brda nad cesto — je nto-L pil Omaiine k tovarižu in mu po- • molil zavitek papirja: "To spravi, Gotard, — dobro spravi! Jaz imam tudi eno. Pe va-i mj. da ne izgnbiSl za Metko bo i dobro, pe le varuj, da ti kdo ne - vzame!" "I, kaj pa je?" je hitel eni ves > iznenadeii. U "I* molči, gorila bere ie; »aedaj «a ni prepone, in ta p#lr Jkoača TnpAakit" "Kaj ti tie dajo Metke — doma !" je vprašal potem narav-' no-t. ••.Saj bi jo bili — pa sedaj j^ prišel ta —!" Gotard ni izustil robate besede, ki jnu je bila na ustnih. ' Moža sta se vkratkem popolnoma umela; oba je vezalo sovraštvo do ene in iste osebe. Zdajei vp raša Onialme: "Ali znaš brati?" "Ne! " 1 'Ej — škoda!" Dalje Tomaž svoje oj»omnje ni (pravieeval. pa tudi Gotard ni več povpraševal o nji. Drug znanec iz Št. Ožbolta jej bil prisedel k njima, imovit go-spodar. ki j« jel na široko razkladati, tla je bil izvrstnem pravdnem dokterju zaradi velike pravde in kako dobro je opravil. Tomaž je pazno poslušal in vprašal, kje biva ta pravdni doktor. Zvedel je kmalu, in ko so bili drugi vtopljeni zopet v čisto druge pogovore. je prosil Cot ar da, naj ga počaka, da se popeljeta drug za drugim domov. On se bo vrnil takoj. Napotil ne je'k doktorju, znanemu ljubljanskemu advokatu. ■ Tam je izvlekel iz zašitka v telovniku zavitek s testamentom, ki ga . jc nosil vedno s seboj, in prosil odvetnika, naj mu prebere pisanje. Isto je bilo kratko. Tujec — podpisanega imena si Omahne ni mogel zapomniti — je [ imenoval tržaško najdenko, re-- jensko Metko pri Braotovifc. svo-' Jhh dedičem. Bake! je, da je to Hiegova. neaakenaka LSL O njeni L aatari ni Mo ««noca; »atadal je \htt da ao doOtae IMm fa pM, GLAS NARODA. 5. DEC. 1917. Jan Marija Plojhar. 0*Uci apiiftl Julij l*f*r. (Nadaljevani©). "Sedaj moram pa misliti, kake vag pogostila", je rekla, ko ji Katarina prigovarjala, naj se >miri. "Mnogo nimam doma, pa Midar ne smete trpeti lakote." Odhitela je v knhinjo. Katarina je pridno strigla plat- l^u elemente se je naposled na jueu svoje razlage ozrl nanjo. *stajala mu je sapa, tako goreče bil govoril. Jan Marija je vstal. ■Zdaj pojdem dalje do Vej": rekel, "in ogledam si tudi rot to ( aiupano'. Ključ do nje la torej, kakor pravite, izprevod-k v Koli Farnese?" Sam pojdem z vami", je klik-1 don Clemente. "Prihranim vam eeronovo ' gt>bezdauje. No, po rej "i morate odpočiti in nekaj tu Mari naj ga pi . da ni la Privoščit, je izgovarjal, pro-i samega, za got a v-i, pa vse zastonj, vsaj konju počit ka", je govoril duhovnik. "Ho-la!" je poklical z okna. "Ciioachi no! ' In ko se je od nekod prikazal dolg., okoren fantek, ga je vprašal: "Ali si kaj poskrbel za konja?" Po zadovoljivem odgovoru se jf obril zopet k gostu, rekoč: "To je fant, ki mi oskrbuje mojega osla. Dober dečko! (liti z živaljo. Veste, da je to redkost v Italiji." "Precej pojdem in mu porno-rein", je rekel Jan Marija in šel iz sobe. Težko srce je imel in je koprnel po samoti. Gioachino je za hišo krmil in napajal konja, pogo varjol se ?, njima, izpraaeval ju karsibotli in se je zdelo, da razume njiju neme odgovore. Jan Ma rija je sedel nedaleč na trati na po val jen, prelomljen kameniti steber ter spustil gla\o v roki, oprti na koleni. Prihajalo mu je, kakor bi mu kri lila i/, odprte rane; to sicer ne leči, pač pa olajšuje. Človek otopi.... Prav takrat se je zgrudila Ka- Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK *3ft pMin Ave.. Piftftbarrh P» Dr. Koler j* naj. ■tarejSl slovenski cdr&vnlk. «pecn Jahal * Pittsburgh u. ki ima *l-!etno prakso v idrmvlje-nju vseL moiklh fcotoml Zastrupljanje krvi zdravi a (Is-sovi t J n. to*, ki ca J« lsumel dr. prof Erlich. Č« Imata mosolje ali mehurčku po telesu, v grlu. ispadanje las, bolečin« * kosteh, pridite ln lsčlstil vem bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleme. Vse moške buluini zdravim po okr&J-•anl m-fodl. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temvet pridite ln jas vam ca bom sopet povrnil. Hydrocele all vodno kilo ozdravim v tO urah ln sicer brez operacija. Bolest. 1 mehurja, ki povzročijo bolečin* v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri puftč&nju vode, ozdravim s gotovostjo. Rnmitliem, trganj«, bolečine, o- tsktlos, srbečico, Akrofls In druge kotna bolezni, ki nastanejo vsled nečista krvi ozdravim v kratkem Caai ln nI potrebno ležati. Uradne ure: vsakdan od t- ara zju t raj do S. zvečer; v petkih od 9. zjutraj d« 6. popoldne; ob nedeljah od V zjutraj do t. popoldne. B potto ne delam. — Pridite osebno — Ne posabtte Ime In Atevilko! «Edravtm samo modke oseba. tarina z zadržanim jokom na stol ter odložila platno in škarje nt mizo. Njene prsi so se dvigale s težkimi vzdihi. "Trudna ste Katarina ', je rekel duhovnik, "in pnmete se dela, ne da bi si odpočili!" "O, nič do tega", je odgovorila 's slabim usmevom. Zadrževala jej solze, ki so ji tako močno silile v oči, da so malone premagale. Kako rada bi bila i ona skrila obličje v dlani!.... Don Clemente je opazoval njeno razburjenost in bolest za tem usmevom. Sočutje se mu je poja vilo na obrazu. Ali mu je hotela nekaj zapustiti? Trenotek je molčal, potem je rekel: "Oni gospod torej — " Srce ji je utripalo tako silno, da ga je slišala. Uganila je misel starega prijatelja. Z naglo kretnjo roke je ustavila njegovo vprašanje in spešno je pravila, da si ie bil gospod Plojhar najel pri Suntareli v San Cataldu stanovanje, da je tih in dober, da je vča-si govorila ž njim, da ga je na Ni-nin nasvet sama spozvala naj jo spretni k donu elementu, kadai pojde ona tja. Ko je končala, je don Clemente molčal, kakor bi pričakoval še česa. Njej je postalo po tej pojas-nitvi lažje pri srcu. "Bojim se", je rekla, "da to ni docela primemo, Jcer sem šla s tem gospodom, vsaj ne po običajni sodbi ljudi, ki družbi delajo zakone. Pa to mi prej ni prišlo na misel, še le tukaj v sobi. Povejte, ali sem pregrešila ? Onda me pokarajte," "Nič prsejjrehe ni v tem", — je mirno rekel, "Nič slabega." In s takšno Ijhbeznijo je gledal nanjo da se ji je ogrelo srce. Trenotek se ji je zdelo, da mu mora pasti k noiram in mu priznati vse, vse mu povedati: svoje sanje, svoje razočaranje, svojo bolest, oni prizor — "Ni mogoče!" je pomislila. — "Kedaj ne!" Naklonila je glavo Ln molče je stala, kmalu pa se je vzravnala ker se je vračal Jan Marija. Po prejšni tesnosti v sobi se je okrepčal v samoti, pa to ni tra-jaol dolgo. Nemir se ga je kmalu zopet polastil in za koprnel je po prcmeiubi mesta. Zopet je zaželel, naj bi ga don Clemente nemudoma pustil do Vej, Na konju se mu morda izboljša Poleti z vetrom nekam daleč! Za-hrepenel je po prostoru brez mej po boju z vetrom. Hitro je stopil v sobo in naznanil donu Clemente svoj sklep. Ta pa ni dovolil, in Jan Marija je podlegel v boju z njegovimi dokazi. Potrt je sedel k oknu in kot žr-tva je dot le poslušal nova predavanja o stari Etruriji, dokler ni Ersilij* vstopila s kopo krožnikov, katere ji je kontesa radovoljno vzela iz rok. "Zadovoljiti se morate s tem kar imamo", je rekla Ersilija ter hite'a zopet v kuhinjo. Potem se je vrnila z veliko skledo dimečlh se makaronov. "To je vse", je rekla, odpirajoč steklenico izbornega vina, ki ga je donu Clementu pošiljal neki prijatelj iz Genzana in ga je o ni branil za goste in bolnike. Katarina se je zavoljo svojegi. gostitelja prisilila, da je nekaj po užila, a željno je izpila malo vina; tako je storil i Jan Marija, in oba sta bila Ersiliji, ki je med jedjo neprenehoma odhajala in prihajala, ter donu Clemente v duhu hvaležna zato, da sta onadva nepre stano govorila in tako malo opazi la njiju molk. Ko je don Clemente zopet pravil o etrurskih grobeh in zakladih, ki so jih v njih našli, se je Katari na spomnila onega zlaitega naki-tja, ki ga je podedovala po mon-signoru Astucciju ter povedala, kako ga je našla v tajnem predalčku omariee. "O, natanko se spominjam", je vzkliknil don Clemente, "da mi je monsignor nekoč pravil, kako je našel nekje takšno nakitje. — Ne vem, kakšen slučaj je nanese!, da ga nisem nikdar videl. Zdaj sem pa že prav radoveden nanj." Katarina se je spomnila, da je bilo no nakitje namenjeno za njeno poroko. Posraejala se je bolestno. Sedaj je bila uverjena, da se nikdar ne omoži. Že je hotela donu Clemente reči, da mu rada daruje to starino, kar se je ta oglasil: (Dalje prihodnjič.) NCOeXRI6HT.HARRiS a EWIUC. WASH, CLYDE B. AITCHISON, član meddržavne trgov, komisije. Pismo slov. vojaka. Camp Pike, Ark. Namenil sem se malo opisati kakšen je amerikanski komis Prišli so tisti časi, ko so vedno govorili in hvalili Koga, da smo v Ameriki. Sedaj je pa tudi tukaj prišel Bog na površje. Veliko je nas, ki smo se ognili vojaščine v Avstriji, sedaj so nas pa tnkaj prisilili brez vsakega vprašanja. Kot je znano po celi Ameriki, so tudi nas Slovencev veliko nabrali ter poslali -po vojaških taboriščih. Veliko množino Slovencev so poklicali tudi jz Clevelanda, Oiiio. Od tam so nas poslali v Chillicothe, Ohio. Tam so nas nekoliko preoblekli, da nismo bili j podobni ne vojakom; ne civilnim j fantom. Par tednov so nas pustili! skupnj, da smo v prostih časih lahko prišli edem do drugega. Nekega jutra i>ride povelje, da bomo prestavljeni tia jug. Seveda, najprvo državljane in zaveznike Francije, sedaj jih je pa menda zmanjkalo, pa so se še poj - tujcih obrnili. Razposlali so nas : na vse strani, tako da dva Slo- \ S Ark.. in sicer Prank Kozjak, moj! Za nas vojake je pa tako že pre sošolue, in njegov pi ijatelj Frank povedana vsa alkoholična pijača. Pctrič. Izvedela sta. da se naha-J Tudi v mokrih državah ni bilo jam v Cam]) Pike in sta hotela vi-i mogoče dobiti "ta grenkega", m deti, kako se jim bo dopadlc. ječmenovea. Nič nam pa ni zan^ Vprašal sem ju, če se jima dopa- in smo se laiiko odvadili, de ta vojaški stan. Odgovor je' Pozdrav vsem rojaokm in roja-bil, da l>i že bilo, če bi biio veliko kinjam sirom Amerike. Slovencev, da bi sc zabavali. Po-I Joe Spendal, glodati je lepo. ostala bi pa bolj j Co. M, 347th Infantry, nerada. Rekia sta. da 5e tudi nju Camp Piko, Little Rock, Ark. čaka ta- komis, dosedaj seveda ni-' .ta bila izžrebana. Pripovedovala' BOSENSKI MOTIV, sta mi, da tudi onadva nimata no- Kregata se baba in devojka bene zabave, ker je bolj v skri- za Ivana, mladega pastirja, tem kraju, kjer ie bolj malo znan Baba pravi: "Moj je lepi Tvan!" Slovencem ta kraj. Slovenci p:i se ^ * lvan!" , ... , . , , . . Bana liram troje veder vina, najraje drzno, kier se dolu kožar- , , , • d ' " - »a devojka — vrtec samih rožne... ček dobrega flor jama in babi grem, da ji popijem vino novca, ta država pa-je suha. a devojko ljubim, dokler diham." POZOR! Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nova kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A. Janežič, 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO Zaštapaj, poglej, poshisa j! Ivam si namenjen? Saj veš kam, tam, kjer je popolna zmaga, tam bom dobil domače klobase in krače s kislim zeljem; tam dobim gotovo tudi prijatelja. Na svidenje! John Ihlkovec Hotel 5400 BUTLER STREET, Pittsburgh, Pa. venca nisva skupaj. Nekega jutra, ko smo telovadili na dvorišču vojašnice v Camp Sherman, pride častnik in začne! po nnenu klicati, kateri odpotu-! jejo naprej. Zagotovo sem mislil, da bom ostal med Slovenci, ko sem opazil, da stopajo sami Ita-Ijani ter sploli, kar je še drugih zaveznikov Francije. Nato zakli-če tudi moje ime. Drugo jutro so namdali zimske; obleke in vreče, da smo povezali obleke ter izkrcali na vojaške vozove in so nas odpeljali na postajo Baltimore & Ohio železnice. Izkrcali smo s« na vlak in odpeljali. Začeli smo spraševati, kam | nas peljejo. Nobeden ni veded, kam., dokler nismo prišli v mesto Little Rock v Aarkansasu. Tam so nam povedali, da gremo še o-koli 4 milje v Camp Pike. V taborišče smo dospeli okoli 10. ure dopoldne. Izkrcali smo se iz vlaka, nakar so nas razdelili po vojašnicah. Začel sem gledati okoli sebe, pa nisem videl drugega kot gozd in jarke. Zelo se mi je pusto videlo in težko sem sej privadil; pa m kazalo drugače in; sem se moral. Dnevi so nekoliko bolj gorkr kot pa v Ohio. Vage imamo osem' ali devet ur na dan, a tiste so dolge, ker imamo zelo stroge častnike. Zaradi hrane se ne morem dosti pohvaliti; jc bolj majhna mera, pa že gre. Kupiti si pa tudi ne more nobeden, ker ni takih prods jato; v mesto pa ne dovolijo zaradi bolezni. Veliko jih je zbolelo zaradi zraka in vode, her nismo vajeni ob tem času take toplote in te vrste vode. Upam, da bodo ozdraveli, da nas bodo pustili kam na izprehod. Kden ali drugi ima v bližini sorodnike ali prijatelje, pa ni mogoče jih obiskati, teat vojaki ne smemo ven, eav3ni ljudje pa arae-jo obiskati svoje mance.. Tudi Važno za vsakega. KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAF želite dobiti de'avce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, stvu itd. EADAB želite prodati posestvo, fanpo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hičtvo, trgovino itd. telja ali znanca, fAnA^ želite objaviti krst, žemtve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, rabite VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA'1 dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA"' je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najbolj!« sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $L00 i Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota I Enkratna objava senitne ponudbe, žalostinke itd. stane....................j........$1.00 J ali kaj enakega stane................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane.............$1.00 i Enkratno društveno naznanilo stane___________$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih offlasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y; Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- »aročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu .In ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rnjemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^ ^ Posebno velike važnosti je n vsakega prt naje vsepovsod dovolj. rodilih po poitL BHMfiSiiiBraiBžilraiija^ ■ '/.'""" riuiiritlr"" *olilL. flM^JBaff*^sžSŠSfes.; Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPOR1RANA 5. JULIJA 1908 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado, GLAVNI ODBOB: Predsednik: JOSEPH PRIJATEL. S232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, B. F. D., Box 17. Siock Yard Station, Denver. Colorado. II. tajnik obenem zapisnikar: J. C AN JAR, 4422 Giant St., Denver, Colo. Blagajnik: JOE VIDETICH, 44&3 Lo^an Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4»3T Washington St., Denver, Colo. NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: JOHN GERM, 310 Palm Street, Pueblo, Colorado. 2. nadzornik: FRANK HENIGSMAN, 1230 Berwind \ve., Pueblo, Colo. 3. nadzornik: MIHALJ KAPSCH, o08 N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOR: 1. porotnik: PETER MEDOŠ. Route 8. Box 166, Pittsburgh, Kansas 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadville, Cola 8. porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Eouisvlll, Colorado VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. Bt RKET, 4487 Washington St., Denver, Colo. URADNO GLASILO: GLAS NARODA. 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Vse denarne nakaznice in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. taj nika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. DR. ROSENTHAL, specialist, | 622 PENN AVL Ure: cd 9. do 8. P5TTSBURGH, PA. >T Dr. Rosenthal, specialist, nad 20 let. Ako imate ka- { * rticško bolezen na krvi, živcih, želodcu, ledicah, \ -^ggi mazuije, revmatizmu ali mehurju pridite k Dr. Ro-V r raTr se^tha'^ P° nasvet in on Vam pove, ali morete biti o-ČMfr * zdravljeni ali ne. = Dr- Rosenthal zdravi vsak slučaj z najboljšimi zdra. > i 'z Evrope, Indije, Kine, Južne Amerike in vseh de- v 'ov sveta- 0r1 ■ll. da ozdravi svoje bolnike. - Jamčena čista zdravila. O i Veliki vojni atlas i E vojskujočih se evropskih drža? in pa ko. | lonijskih posestev vseh velesil | Obsega 11 raznih zemljevidov. 1 C«NA SAMO 25 CENTOV. 1 STSNBKO MAPO 0SLX EVROPE $3.00. S VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZB- § f DIN JENE DRŽAVE IN NA DET7GI PA CEU SVET. f | OENJ $UMk i ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- f P MAOUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE X ITALIJO. ~ § m OEM A JE lfi CENTOV. 1 luoUt la denar potijit« aa: 1 i Slovenic Publishing Company 1 ^ *3 Oortieiatil Strw*. New Točk, M. T« flj SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE. kateri imajo t rokah naša potrdila za denarne poiiljatve. a številka mi Kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti pre> komogoče «voj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera ama jim podali, ao ae nam povrnila. Trrdka Frank S&kic, Bachnik Frank Jankovic lfihaaT Pintar No. 329639 33039S No. 330843 Barto! J. KaeteUe John rfaueh Math. No. 330731 No. 44706 No. 260622 Bear Dan Kobi John No. 260638 No. 260628 N°* *29C Beljan Ana x . Bamidtf Frank No. 319997 Fran* No. 330721 Beaene May lCka No- 260641 Biniii John No. 330062 Kozel Louis No. 330763 Bo bič Vajo No- 323307 SpaniSek Hod No. 260583 Lenarfič Josip No. 328894 BožiSkovič D juro No. 44556 Sparmblek Jo« No. 260581 Meden John No. 330661 Braun Mary No 331014 8tarftevič Jokam' No. 260643 Merkun Anton m 831010 No. 331355 No. 330086 No. 328896 Fonda Joe Mikolich John 7urk Charlea No. 326808 No. 323252. No 330351 Grguriž Blaš Oswald Lnke i ,rk Ivan No. 260673 No. 260632 No. 260647 Gubert Giuseppe Oswald Jo« lWk Jernej No. 323065 No 260621 No. S2974I HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem doma. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSne . kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. * JOHN WEXZEL, 1«17 East fiSnd St„ Cleveland. Ohio. POZOR ROJAKI j Najuspataeje martlo aa luakt *■«*. aa-1 kor tudi u. moik* brk« in brado. OS ta-I s* Brtli zrastejo v (tih tednih kraanl 'gosti ln dolgi lasje kakor tudi moiktaa krasni brki ln brada m o boCo odpadali ;ln osiveli. Revmatlsem. koetiboi ali trga-iojs ▼ rokah, nogak in v kritu, ▼ osmih fdnefc popolnoma osdravim. rane. opekline, i bule, tura, kraste ln grinte, potne noge. t kurja oCeea. oaebilne ▼ par dnevih popoi-»noma odstranim. Kdor bf moj« ajravila bres uepeba rabU mu »mflla as K-N. Pints takoj »o osnih, ki gs takoj pe«Je* -aastonj. JJJJI Bepal KOLIBAH aa Ma MT JAKOB WABdl6, 6708 Bonna Avol, Cleveland Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom * Colored! naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai zastopnik CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 CorUandt SU New York, N. Y* | f Pozor, rojak; v ujetništvu! Rada. i bi iavede&a aa naslov mojega brata FRANCA KAISER. Me-seea aprila 1915 je morai k vo-• Jakom k trenu v Galicijo in od i takrat ni bilo nobenega glasu! o njem. Njegovo bivanje pred' odhodom j« bilo v Školji Loki' :ia Gorenjskem. Slovence v ru-i . sketu in Haljanskem ujetništvu j prosim, ako kdo kaj ve o n join. I naj mi naznani, mu bom zelo t hvaležna ter plačala za njegovi i trud, ali ako je še živ in bi mu ( slučajno prijel ta list v roke in j bral ta oglas, naj se sam oglasi , svoji sestri: Mrs. Mary Drolitz,1 lW>x 525, Byes vil le., Ohio, U. S. J I Amer*ta- (4-6—12) i i Rojake v ruskem in italjanskeml ujetništvu prosim, da mi poro-j oajo, če kdo kaj ve o mojih! dveh bratih AVGUSTU in JO-1 j ŽEFU HAS A. O Jožefu vem,] j da se nahaja nekje v ruskem I ujetništvu, ker md je pred le-: tom pisal, petem nisem dobil' i več glasu. Nadalje bi rad izve-] del za svaka JANEZA CELIN; on je tudi nekje v ruskem irjeit-' liJHtvu. Nadalje za ANDREJA in JOŽEFA PROSBN; oba sta brata meje žene, doma iz Ka-teževa pri Ilirski Bistrici, oblina Jabloiiica. glavarstvo Postojna. Moja brata sta doma iz občine JeLšane, glavarstvo Vo-loska. Rojakom v ujetništvu, kateri mi kaj naznanijo za ka-i terega izmed teh, bom *zelo hva-le žen, ee pa sami berejo, naj se mi oglasijo na ta naslov: Fr.' Basa, R. F. D. 1, Oak Grove, i Supply Lagonir, Pa,. U. S. America. (4-6—12 > I Rojake v italjanskein ujetništvu prosim, če kdo kaj ve c mojem' bratu PAVLU TOMŠIČ, doma j iz Kneiaka št. 30 pri Št. Petru' na Notranjskem. Služil je pri havbicah, divizija baterija 1, municijska kolona 1. Cenjeno rojake v ujetništvu prosim, da mi blagovolijo naznaniti, ali če sam bere, naj se uglasi svoji sestri: Marv Tomšič, Segundo, Los Animas Co., C-olo., U. S. America. Kdor md poroča naslov mojega brata, ali pove, ee je živ ali mrtev, dobi dva do-larja nagrade. (4-6—12} i Rada bi izrv^dela, kje se naihajajo moja dvžf brata ANTON it I FRANK .TERCEL ter see* rat IVANA omožena KLEMP. Ona? se je nahajala v Barbertomi.j Ohio. Prosim cenjene rojake, I če kdo ve, da mi naznani, aLi! naj se pa sami javijo. — Mrs. Antonia Kem, Mine No. 2, Curtasville. Pa. U-6—12) Pozor, rojaki v ujetništvu! Iščem! svoje tri brate JANEZA. PE TRA in FRANCA URBAS. Doma so iz Jarš pri Domžalah. Ja nez je v ujetništvu na Ruskem, v Lipovki. Saratovska guberni-ja. Od ln je poslal zadnjič pred j j let oni pismo in pozneje ne vetrn* i nič o njem. Druga dva brata, j sta bila na italjauiski fronti.iJ Kdor izmed rojakov kaj ve o^ njih, naj mi poroča^ ali naj sej pa sami oglasijo svoji sestri: j Mary Trbas, sedaj omožena Judež. b-3 Tem Eyek St., Brooklyn. J N. Y., U;- America. (3-11—-12 > __!_J__J Listnica uredništva. M. Č., Conitmangh, Pa. — Združen«- države ne bodo zaplenile našega denarja, četudi napovedo Avstriji vojno. Lahko se pa ygodi v slučaju, da je kdo epijoniral v vrtid Nemčije in Avstrije, aH pa da je kako drugače zakrivil velo-izdajo. Pr. N., Bridgeport, Conn. lat ion Hospital.) — Da, samo pi--ite. Ako bo za list! bomo radi prt-( občili. A. B., Girard, Kansas. — V A v } --trijo ne gre nobeno pismo. Po i skusite potom Rdečega krii i v !Švici. Naslov je: Rotes Kreuz, | Ueueve, .SvitzeHand. STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite 1 NewyorAki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. KAKO 80 mSM&KI SOCJAU8T1 IEPAI.I SOCJALIZEM. — 8pi»l dr. Josip Gk»čar, — bivši avstrijski konzul v Združenih državah. Knjiga je izšla v angleškem jeziku. Naročajte pri; ALBERT MAMA TE Y, 524—4th Ave. Pittsburg, Pa NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja št. 26 v Coilanwoodu, O., se tem potom naznanja, da se prihodnja seja vrši v nedeljo 9. decembra točno ob 8.30 zjutraj v navadnih prostorih. To je glavna letna **>ja, katere se mora vdele-žiti.vsak član, ki le količkaj vpo št^va praviia. Kdor se ne ukloni pravilom, ta preneha bita črtan društva. Na t«j seji je mnogo zoiu važnih stvari za rešiti, kar nam bo koristilo za v bodoče, ter volitev novega odbora za 1. 101 S. Obenem vas opozarjam, da plačate a&esment le na tej seji, ker ta mesec se mora asesment preje odponkati na glavni urad zaradi letnega računa. Torej vas še enkrat opozarjani, vdeiežrte se seje 9. doc. točno ob 8-"*0 zjutraj, ker imamo tri različne glasovnice za odobrit, da bo lahko vsak posamezno glasoval; nadalje imamo za odobril postajne d oloč-bv za leto 1918" Ako se vdeležite v polnem Številu, se lahko pride do večjega napredka in do sporazuma za bodoče ease.. j 8 sob rat ski m pozdravom John Grošelj, tajnik, j (4-5—12) i 1 » . ■ ■ " i ■ Tir rr mt 14 • (Na< ta) je van je). — Ne bo j *e, j^r ix.m vm1 ure»lil. Leon ji« stresal pri sani i misli, da bi nadlegoval eksekutor to krasuo žeiuko • svojo iiav7.. — Ne, in, — je odvrnil« Karu — ja^ sama bom plačala upni-koisi Znkoj bi motila to krušno iiaruronijo? — Ve sc hočeš ravnoi prepirati, poišči kak drugi vzrok. Le«jri ji ui pustil dokoučati stavka. Ona j«- zopet začela jokati, češ tla preveč ljubi ter da ne mo-i re >prejHi od ujepa nobeut-ga denarja več. — Poleg te«ra je tudi pripomnila, d«, ima veliko, veliko dolgov. I^eou se je pa smehljal. — Saj je vendar sin ene najbogatejših pa r išk ih d ruiin ! — No jL-e me hočeš ravno posih napraviti nesrečno — je vzdih-nria iledujič — vsemi ic v-iaj te akcije in moje briljante. — Akcije lahko prodaš iu s tem pokriješ svoje stroške. - Dobr« , — je odvrnil Leon. — Kar se akcij ti£e, ti ne bom nič oporekal. — Koliko so pa vredne te akcije? — Zdi se mi, da osemdesettisoO frankov. — Koliko hnaš pa dolga f — Približno aestdesettisoč frankov. Leon je spravil papirje v žep ter odšel v trdnem namena, da zadevo čimprej uravna. Odpravil se je k bankirju, Tomu Brazieru. Bankir ga je pazno poslušal ter zatem rekel: — Vse bi se dalo napraviti, toda v tem »lučaju gre za garanciji« Kakšno garancijo mi lahko daste gospod Haupois? — Moj podpis. — V iuoraLu*tn oziru zadotrtuje. nikakor pa ne v materialnem. Meni zdi, da nimate še nobenega lastnega premoženja. F »s, premoženje imam. — Kakšno? — Ono, ki mi ga bodo zapustili stariši. — Jaz prav dobro poznam vašega gospoda očeta in gospo mater. — Zdi ze mi, da sta oba zdrava in bosta oba najbrie še dolgo časa živela. — Da, up: m, da bosta. Jaz »etn prepričan o tem. — Ravno vsled tejra ne morem sprejeti vašega podpisa kot zadostno garancijo. — Kljub temu va« bom p* izvlekel iz zagate, če boste hoteli poslušati moj nauvet. — Na vsak umk in moram imeti vzrok, vsled katerega vam lahko posodim denar. Zakaj ho«*ete imeti ta»o visoko NVoto? — Nobenega vzroka nimate, ki bi ga lahko opravičili pred sodiščem? — Svetujte mi torej! — Da, svetoval vam bom in upam, da boste z mojim nasvetom zadovoljni. — Pov e.jte! -- Jaz sem silno radoveden. — Dobro. — Jaz vam bom podal tri konje dirkače in hlev. — to bo seveda vaša lastnina samo za čas prihodnje dirke. Trije krasni konji in ui>o predragi. — Vidite, s tem se je situacija makoma izpr. menila. — Vi lahko dobite in lahko tudi izgubite. — Naj bo kakorkoli, moje posojilo je opravičeno pred v*»ein svetom. — U-pam. da boste s konji toliko zaslužili, da mi boste že po treh tednih vrnili vso »voto. — Nikar ne odkimujte z glavo. — Jaz predobro poznam svoje dirkače. Sieer pa luhko igrate pod napačnim imenom. Kako bi bilo, če bi si nadeli naprimer ime kapitan Grom? Leou ni rekel ničesar. — Ni se brigal niti za bodoče ime ''kapitan Grom*' niti za konje, katere rnn je ponudil špekulant. _ Pesl-p^iil je menico za 150,000 frankov ter dobil oseindesettisoč frankov. Bankir mu je tudi povedal, da bo polovica čistega dobička njegova, ee bodo konji na dirkališču zmagali. Zadnje se je mladeniču precej dopadlo. — i 'e dobim, je dobro. — je rekel sam pri sebi. — Če pa tzgu-1» m. nič zato. — Izprobi! sem že takoalitako veliko. Z denarjem j*- plačal Karine dolgove ter pridržal zase 10.000 frankov za vsako mIo ali vsak slučaj. Pet tednov pozneje so ga postavili pod »odnijsko kuratelo. — Vse njegovo upiranje je bilo br»*zuspešno. Sodišče je ugodilo želji njegovih starišev. Par di p.Jcnej«' »o m- vršile dirke. — Konji so bili siver dobri, toda zmagali niso. Por-Iedie« tega je bila, da je predložil gospod Rouspineau častno nakaznico, katere p« Leon ni mogel plačati. Prijel s«- je za glavo ter pričel letati semtertja po sobi: — Kaj naj storim? — Kaj naj storim? — Kaj bo rekla Kara? t Deveto poglavje. KAKO BI TE KARA POMAGALA? _ . . . I Vai so nuulili /da bo Kara takoj zapustila svojega ljubimca, ka- I icorhitro bo izvedela da je pod kuratelo ter je oropan vseh sredstev. I roda zakonska Haupois in advokat Favas so m; prehitro /veselili-Tudi baron Valentin, soprog Haupoisove hčere je bil tega nnenja. { — Vidite — je rekel nekoč svoji tašči — vi »e ne pozo te teh j bessk. Te ženske morajo plačati svoje |>otrebšeine trikrat dražje kot i io v rede. — Kara je taka kot so oni trgovci, ki imajo na dan sto [rankov izdatkov, dohodka pa nobenega. — Kara si lahko le na U način pomaga, da ima vedno dovolj sredstev na razpolago. — In če i ji teh sredatev ne bo dal Leon, jih bo skušala dobiti kje drugje, — 1 Najbrž« bo moral deliti Leon njeno ljubezen s par drugimi ljubimci. — Da bi bil moj sin tak! — je vzliknila mad a tu a Haupois. — Ne, ne, to ni mogoče! j — Le pomiHte »e — je pristavil. — Meni uiti v glavo ne pade, da bi se Leon zadovoljil s tako ulogo. i Toda. kot že rečeno, bilo je drugače. Gospod Haupois je že sanjal o veliki pojedini, ki se bo vršila , takoj, ko se bo vrnil izgubljeni sin. — Toda ^in sc ni vrnil. — Čakal J pa je sedem, čakal ga je štirinajst dni. Nato je začel poizvedovati po njem in v svoje največje začudenje izvedel, da živita Kara in Leo kot dva golobčka in da jima prav čisto nič ni mar, če imata kaj denarja ali ne. Da. tako je bilo. Leon ni ostal samo njen ljubimec, pač pa tudi njen edini lju bimee. Imela sta komaj o&emtisoč frankov, pa sta bila kljuib temu zelo zadovoljna. Kako se je to zgodilo, je vredno pojasniti. Ko ji je bil povedal, v kako zadrego ga je pravil oče, ga je : prijela za roko in mu gledala dolgo, dolgo v oči. — Zakaj ai poveail pogled! — je vpraaaia krasotiea ter se na 1 Mclmila. — Zakaj si ga povesi! t — o, no boj ae, jaz dobro vem, kaj i to pomeni. — Ti dvomiš o moji zvestobi in moji ljubezni. — Ne, ne, < tu o j dragi, jaz te ne bom zapustila, tudi če bi ne imela skorje kruha • tu če bi morala v samih capah hoditi po Parizu. ______^ Leon jo je začuden pogledal, ona se je na tesneje nrivils k uj«- —. —___ 1L. ^ * nu »koč : (Dalje prihodnji). ........... - ' -'L'Jl"* * 2'Jk • Gospodična Karaf ! Boman is pariikega življenja. C Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. i ■ i 1 . • < V- f i ■ r . t GLAfl NABOOA. S. DEC 1»17. f POZOR, FARMEBJI! * Mladenič, star. 33 let, želi do-biti stalno delo na kaki famxi. Če kdo potrebuje delavca, naj piše na naslov: R. A. 101. c o Andrew Rutar, 1761 K. 41. St.. Cleveland, Ohio. | _, 3-U—12)_ Kojcdvc v srbskem ujetništvu prosim. če kdo kaj ve o mojem svaku ANTONU WOLFF. Do lita je iz Žurg, okraj Kočevje. Dolenjsko. lieta 1915 je bil ujet na srbskem bojišču in potem sem čula o njem. da je bil odposlan v notranjost Srbije. Od onega časa ne vem nič o njem. , Zato prosim cenjene rojake v ujetništvu, če kdo kaj ve o njegovem bivališču, da mi blagovoli javiti, za kar mu bom zelo hvaležna, ali naj se pa sam javi svoji svakinji: Mars* Jan«sh, , 4 LHi E. 6th St., New York. N'. Y.. U. S. America. • 3-5—12) i________ i ——___ Rojake v ruskem ujetništvu prosim. če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽ1ŠNIK; doma sta iz Železnikov št. 2 nad Skorjo Loko. Nadalje bd tudi rad izvedel za naslov brata JANEZA KR ŽLSNIK. doma iz vasi Suša. občina Selca nad Škofjo Loko. Pred več leti se je nahajal v Kropd na Gorenjskem. L. 1915 je bil na soški fronti pri topni-čarjih in pozneje pa nič ne vem o njem. Obenem pa prosim tudi, če kdo ve za moje bratrance. ki se pišejo KRŽlSNIK in ŠTiBEI*, doma tudi iz občine Seloa. Kdor mi naznani za katerega izmed teh, mu bom zelo hvaležen. — Andrew Kriišnik, 128 Burlington Avenue, La Grange, 111., U. S. America (19-11—6-12) Pozor, rojaki-ujetuiki! Ali kdo ve, kje se nahaja moj brat IVAN DULLAR? Pred eiuin letom in pol se je nahajal na italjauski fronti in njegov naslov je bil: K. K. Feld K. R. Nr. 7. Bat t. Nr. 4, Feld Postajat Nr. 4H. Morda se zdaj na-i Juga v kakem ujetništvu. Moj naslov je: Louis Dullar, 41 E. Hounepln Ave., Minneapolis, Mirni.. U. S. America. (4-6—12) Rati bi izvedel za naslov svojega prijatelja JAKOBA VOZEL, podomaee Vozlov iz vasi Z\a-rulje št. 7. Pred treuti leti mi jc pisal iz De Pue, lh., sedaj pa ne vem. kjer se nahaja. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov. naj mi ga naznani ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Peter L rank ar, Co. A, 343 ila-ehine Cun Batt,, Camp Travis, Texas. (4-6—12) SLOVENCI v Piltsburghu, pa, in okolici! Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno odgovore na stavljena ^-prašanja in ne vedo, kako izpolnit:, se zamere j o obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Čez dan sam v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 Blakewell Building, -| vogal Diamand in Grant St.; zve-eer od 7. do 9. ure zvečer pa lali-I ko pridete v mojo stanovanje: ' 702 Cedar Av., North Side, Pittsburgh (Allegheny). Jamčim za točno delo. Kosto Unkovioh, javni notar, 117 Blakewell Bldg.. Cor. Diamond & Grant Sts., (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa P«zor. rojaki v Rusiji! Iščem svojega brata JANEZA UR BAS, doma pri Cerknici, Zelše, Notranjsko. Prosim ga. da se mi oglasi, ali če kdo drugih rojakov ve. kje se nahaja, ga prosim, naj mi piše. — M^. Marv Jamuik. Box 1 .">;{, Ir.rperial Pa.. 1*. S. America. * I 4-0—12) j iVt^im dniire rojake ujetnike na Ruskem in Laškem, ako je kateremu mogoče sporočiti o sle-! dečili mojih sorodniki h: FRA 1 NE, JOŽE in ANTON < VZ NAR. prva dva doma u Podkorena ita Gorenjskem pa iz Šiške. Prvi biL rut ru skeni bojišču in je pogrešan že-od začetka vojne, druga dva sta ujetnika na Ruskem že nad i eiio leto. Nad:;Tjc FRANC <'4jZNAR, doma iz Rodeč na vesan —jO Poljedelstvo —.30 Popolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Sadjereja v pogovorih —JSS Sehimpffm* uemSko-slov. slovar $L25 Z.%BAVNE IN KA2M DRVGE KNJIGE: Hlpsotuem —Jf€ Dedi z orožjem «—JtO Mesija 2 zvezka —40 Odkritje Amerike fUOO Pegam ln Lambergar —J3S Pod Bobom, 8L Večerni«? —30 PoetreZba bolnikom —JBO Hlov. novele in povesti —JO Sodjalisem —.16 Sodjaln« demokracija —JO Titna n£ in trtoreja —JBO Uiuns živinoreja —M v eliti alovetuko-anglefiU tolmaC f&OO Teaflta. ... . . . —jo imh■ ^^aroellom Je priMiti ■r. Juki Fktep ti je pooblaščen aprejemati naroA i nino za "Glaa Naroda" in izdajati i tondevna potrdila. On j« prod lati ■ ša večkrat prepotoval dziav% v kii^nk ao najt rojaki naaeljesd in j« povBod dobro ponaa. Upati jo, da n Mo « rojaki ▼ wmk od-^■a gri^gpnliu« ^ far tea MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVOTS 3BS USVB&UJE PO BIZILIH 9KSAJEL 9wm DM2J0 OKUSHa m mm IZVRŠVtt PBEVOD1 ? DRUGE JEZIKE. ■ ■s CJHUSKO ORGANIZIRAVA. • • • nmmmmmt DRUftTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMXlzETEt CENIKI L T. D. NABOJU POfejRI NA« Stovenlc PabKshing Gon n Oortteodt »C New Tork. VI ▼