Gl-ASIL0 delovnega kolektiva sozd iskra Številka 27 - Leto XXIII - 30. junij 1984 Elegij glavnih direktorjev Iskra do leta 2000 Predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič je na kolegiju glavnih direktorjev naših DO (seja je bila v torek, 26.6.)., v uvodu povedal, da so gradivo za L obravnavano točko dnevnega reda: »Analiza razvojnih možnosti SOZD Iskra do leta 2000« pripravljali več kot leto dni in da je zdaj nujno potrebno čimprej pripraviti čistopis analize, ki naj bi šla potem v javno obravnavo. Posedal je tudi, da je predlog analize dobil številne nove pripombe, ki jih bo seveda treba vnesti v čistopis analize za javno obravnavo. v0r-,ran Polič je nato podrobneje go-kum ° nastar|lcu tega pomembnega do-Sre. eflta. ki naj bi v bistvu predstavljal tia h er°čn' 'n dolgoročni plan Iskre tj, 0 konca našega tisočjetja. Jasno je, i>a Plansko SOZD Iskra seveda or-sko vključuje v plan bodočega ra-pa .]a celotne Slovenije do leta 2000, žal njjp6 analiza razvojnih možnosti Sloveli« d° leta 2000 vse preveč neoprede-02 a do prihodnjega razvoja Slovenije, in / niei Pogrešamo tiste udarne točke tVo'0161'’ nai prevladovale v ra-sj l11. slovenskega gospodarstva v na-sedanjih petnajstih letih. Tako pa daje ^Jptdje do leta 2000 preveč poudarka pa‘Cn' industriji in izgubarjem: manj Propulzivnim, razvojnim in izvoznim telifrarnom’ 0 katerih govori bolj na-o n °’ govori podobno načelno tudi !j?vih tehnologijah. , ako v širšem slovenskem smislu kot tudi na materialnih možnostih Iskre in njenega razvoja v bližnji in daljnji prihodnosti. Pravilno je podčrtal, da mora analiza razvojnih možnosti SOZD Iskra do leta 2000 predstavljati predvsem vsebinsko poglobljen material, ne pa samo zadostitve zakonskih zahtev. Po daljši razpravi o pozitivnih, pa tudi o manj pozitivnih plateh predložene analize in zares kritičnim pogledom na gradivo, so sklenili, da naj se analiza v čistopisu izoblikuje kot dolgoročni plan Iskre, in da čistopisa zaradi številnih pripomb ne bo moč dati v javno razpravo pred septembrom letošnjega leta. Zato bo potrebno analizi posvetiti še mnogo dela, in do 20. avgu- ISar 1 1 n«.možnost razvoja in osvajanja t-1 ’ • • • •eri j3™0 *z današnjega stanja, oz. ma-,rePul!r^ možnosti gospodarstva naše Ifro.ke, manj pa je prisotna kon- Tržni uspeh Elektrozvez v Siriji ^etna Sqqv 1 tehnologij in znanja, s katerim se da a danes celotno svetovno gospo-(je^ejV°’ zlasti pa gospodarstvo razvitih V rj|. nadaljevanju je Zoran Polič govo-Pris 0 sistemskih in drugih težavah ben estavljanju takšne analize, ki v no-sa^ Primeru ne sme biti kot doslej H)or° Seštevek želja in hotenj, temveč 3 re$nično temeljiti na kadrovskih V Damasku so te dni predstavniki Industrije sistemov elektronike in zvez in Iskre Commerce podpisali s sirskim kupcem pogodbo o prodaji radiorelejnih naprav. Vrednost pogodbe je 10,5 milijona dolarjev. V konkurenci naj večjih svetovnih firm je Iskri uspelo prodreti na sirsko tržišče tudi z radiorelejnimi napra- 1 /, Proizvodnja Iskrinih telefonskih centra! je spet v potnem zagonu. Iskrina medkrajevna telefonska centrala za Moskvo sta naj bi ustrezni team sprejemal novo gradivo in pripombe k tej analizi. Druga točka je bila povečena zunanjetrgovinski problematiki in poročevalec Peter Cuderman je povedal, da je Iskra v prvih petih mesecih letošnjega leta izvozila za 80,5 milijona dolarjev blaga, kar predstavlja 30% letnega plana izvoza. V oceni prvega polletja letošnjega leta pa je Cuderman opozoril, da bomo izpolnili 44 % letnega plana izvoza na konvertibilno področje, medtem ko je izvoz na kliring slabši. Kljub temu pa je poudaril, da smo letos na konvertibilno območje izvozili za 14 % več kot pa lani v istem obdobju. Glede uvoza pa je Cuderman dejal, da smo v štirih mesecih izpolnili plan izvoza s 24 %. Pod točko razno pa so udeleženci kolegija poslušali kratko poročilo o prvi fazi študija konsultantske družbe McKinsey, ki je tik pred zaključkom. Izvedencem te družbe je Iskra ponudila več kot 800 skic, tabel in podatkov, ki naj bi konsultantom omogočilo poleg konkretnega študija naših DO in TOZD čim boljše svetovanje in ■ ustrezne zaključke. Po končani seji kolegija se je sestal še poslovni svet zunanjetrgovinske skupnosti. D.Ž. Prejšnji teden je v Sovjetski zvezi prišlo do podpisa pogodbe med Iskro Telemdtiko in firmo Mašpriborintorg o dobavi medkrajevne elektronske centrale tipa Metaconta. Posel bo Iskri Telematiki prinesel 15,3 milijona klirinških dolarjev. To bo že enajsta tovrstan centala, ki jo bo Iskra izvozila v Sovjetsko zvezo. Prva je bila uspešno postavljena leta 1979 za potrebe olimpijskih iger v Moskvi kasneje pa je bilo montiranih še devet n.pr. v Minsku, Erevanu, Harko-vu, Dašanbeju in drugih mestih. Zadnja dela na nekaterih centralah še poteka jo in bodo končana v letošnjem in začetku prihodnjega leta. Enasta Iskrina centi ala bo spet postavljena v Moskvi in bo imela kapaciteto 7000 medkrajevnih vodov. Iskra Telematika bo opremo dobavljala v letošnjem in prihodnjem letu. Njeni monterji bodo nadzorovali dela ob po- stavitvi in vključevanju nove centrale. Pogodba o izvozu v Sovjetsko zvezo se pridružuje pred nedavnim podpisani pogodbi o izvozu v Turčijo (tja Iskra Telematika že pospešeno izvaža centrale Iskra 500 A). Obe pogodbi sta dokaz velikih prizadevanj vodstva Iskre Telematike za povečanje izvoza, tako na konvertibilni kot klirinški trg. Prav izvoz pa je v sedanjih gospodarskih razmerah temeljnega pomena za izboljšanje poslovnih rezultatov delovne organizacije. Delavci Iskre Telematike trenutno vlagajo velike napore, da bi pogodbene obveznosti izpolnili kvalitetno in pravočasno, saj se zavedajo, da bodo prav od tega v veliki meri odvisni nadaljnji gospodarski uspehi. Zdaj, ko se poslovanje delovne organizacije po dajšem obdobju stagnacije začenja obračati na bolje, prav gotovo ne bodo kar tako popustili. Kazimir Mohar ^ J^avn^ Avtoelcktrike, kombinirane ekipe DO Iskra Commerce, Invest servis rilN ter Široke potrošnje s priborjenimi pokali. vami. Prvo pogodbo o prodaji enoka-nalnih in večkanalnih radiorelejnih naprav so te dni v Damasku podpisali s sirskim kupcem predstavniki Elektrozvez in Iskre Commerce. Vrednost pogodbe je 10,5 milijona dolarjev, Iskra pa mora naprave izročiti kupcu v roku dveh let. Iskra je omenjene radiorelejne naprave predstavila sirskemu kupcu že pred letom dni. Z njihovim delovanjem na terenu je bil kupec zelo zadovoljen in to je poleg sodobnosti in enostavnega rokovanja vplivalo na končno odločitev. Omenjene radiorelejne naprave so v Elektrozvezah razvili sami, kot že rečeno so izredno sodobne in so zdaj v začetni fazi proizvodnje. Namenjene so za uporabo v mobilnih centrih zveze, vgrajene pa so v posebne, elektromagnetno zaščitene kabine, ki jih v sodelovanju z Iskro izdeluje ljubljanska Avtomon-taža. Vodja dejavnosti trženja namenskih proizvodov v vodstvu zunanjetrgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Maijan Slavič ocenjuje pogodbo kot izredno uspešno, saj smo, kot poudarja, v konkurenci Marconija, Siemensa, AEG, Telefun-kna, SRA in drugih uspeli prebiti led na sirskem tržišču z radiorelejnimi napravami. ,.Korektna poteza kupca je bila tudi v tem, da je po podpisu pogodbe poudaril, da je s podpisom zadovoljen in da bo najverjetneje z Iskro uresničil večji projekt na področju prenosa in zvez. Menimo, da bomo novo pogodbo podpisali prihodnje leto, v naslednjih letih pa naj bi predvidoma izročili sirskemu kupcu za približno do 100 milijonov dolarjev naprav. O izrednem pomenu tega posla za delovno organizacijo Elektrozvez gotovo ni treba posebej poudarjati, od nas samih pa je zdaj odvisno, če se bo vrednost pravkar podpisane pogodbe podeseterila.*1 Lado Drobež I _____________ Absolventi 5. ZT in 2. RR šole. Slavnostni zaključek S.zunanje-trgovinske in 2.razvojno-raziskovalne šole Ob zaključku 5. zunanjetrgovinske šole in 2. razisko-valno-razvojne šole v Iskri so udeležencem podelili spričevala za uspešno končan študij. Slovesnosti so se udeležili tudi vodilni predstavniki slovenskih visokih šol, slovenskega gospodarstva in Iskre. „Le v znanju in kadrih je prihodnost Iskre. Ob šoli — zunanje trgovinska in razvoj no-raziskovalna sta izredno uspešni obliki, da bi v Iskri to tudi dosegli**, je na slovesnosti ob zaključku obeh šol poudaril predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Slovesnosti so se poleg njega in seveda udeležencev šol udeležili tudi vodilni predstavniki slovenskih visokih šol, med njimi rektor Univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane dr. Ivo Fabinc, dekan Ekonomske fakultete Boris Kidriča iz Ljubljane dr. Viljem Merhar in prodekan Fakultete za elektrotehniko dr. Milutin Željeznov. • V pozdravnem govoru je predsednik Boris Lasič med drugim poudaril, da bomo morali v Iskri najti dopolnilne oblike šolanja tudi na drugih področjih, saj sta ZT in po podobni poti pa bo morala tudi raziskoval-no-razvojna šola ter tako postati trajna oblika da se je prav ta šola z rezultati dela dosedanjih udeležencev potrdila pa tudi postopno oblikovala. Udeležence obeh šol je tudi pozval, naj pridobljeno znanje čimbolj izkoristijo pri svojem delu, ter širijo med svojimi sodelavci. Spričevala za uspešno končani študij na zunanjetrgovinski šoli je prejelo 18 udeležencev. 5. ZT šola je bila od 1. februarja do konca aprila v Škoiji Loki. Trajala je 74 šolskih dni s skupno 444 urami. V programu je sodelovalo preko 70 predavateljev iz obeh slovenskih univerz in drugih ustanov, več kot polovica predavateljev pa je bila iz Iskre. Znanja, ki so jih udeleženci pridobih, so na ravni 2. stopnje in podiplomskega študija. Raziskovalno-razvojna šola je bila v maju in začetku junija, prav tako v Škofji Loki, trajala pa je 23, šolskih dni s 154 urami. Udeležbo se je je 16 Iskrinih delavk in delavcev z visoko strokovno predizobrazbo. Delo obeh šol je bilo celodnevno in je zajemalo poleg predavanj in razprav tudi obravnavo številnih primerov za odločanje o poslovni praksi. Bilo je tudi več okroglih miz, ki so jih vodili vodilni strokovni delavci iz Iskre, udeleženci pa so obiskali tudi več Iskrinih proizvodnih organizacij. Na slovesnosti sta spregovorila tudi predsednika programskih svetov obeh šol — Mitja Tavčar za ZT šolo in Jože Vugrinec za RR šolo. Mitja Tavčarje med drugim poudaril, da se je s to slovesnostjo število udeležencev, ki so obiskovali doslej zunanjetrgovinske šole, zaokrožilo na 100, kar je seveda velik uspeh. Spregovoril je tudi o pomenu dopolnilnega šolanja Iskrinih kadrov, predvsem v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in v času, ko postaja izvoz v odvisnosti od znanja vse bolj odločilen. Poudaril je, da teh sto diplomantov predstavlja tudi jedro neke miselnosti, ki je morda bolj usmerjena v zasledovanje sprememb v svetu. Jože Vugrinec pa je poudaril, daje osnovni namen RR šole v posredo-(Nadaljevanje na 2. strani) Slavnostni zaključek S.zunanje-trgovinske in 2.razvojno-raziskovalne šole (Nadaljevanje s 1. strani) vanju osnovnega znanja s področja novejših infrastrukturnih tehnologij in metod projektnega dela na področju inovacijske dejavnosti. To so osnove znanj interdisciplinarnega značaja. „Ob sodobnem svetu, za katerega so značilne krizne razmere. Zunanjetrgovinska šola je tudi odraz RR šola konkreten, čeprav skromen korak k uveljavljanju prepričanja, da moramo vse bolj uporabljati znanje," je dejal Jože Vogrinec. Poudaril je, da se je zunanjetrgovinska šola že globoko zakoreninila v Iskri in ima večletno tradicijo, močno pa se odražajo tudi njeni rezultati po podobni poti pa bo morala tudi raziskovalno-razvojna šola ter tako postati trajna oblika dopolnilnega izobraževanja. Lado Drobež Ronald Malej govori udeležencem šol in gostom. Dr. VILJEM MERHAR O 5. ZT ŠOLI »Slovesnosti ob zaključku 5. zunanjetrgovinske šole in 2. RR šole v Iskri so se udeležili- tudi dekan Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani dr. Viljem Merhar in prodekan Fakultete za elektrotehniko iz Ljubljane dr. Milutin Željeznov. Ugledna gosta smo zaprosili za njuno mnenje in oceno o obeh šolah. Dr. Viljem Merharje dejal tole: »Iskrina zunanjetrgovinska šola je vsekakor nastala iz potreb in zavestne odločitve Iskrinih vodilnih kadrov, ki so spoznali, da brez izobraževanja in izpopolnjevanja kadrov v Iskrini moč uspešno uresničiti poslovne politike, še posebej ne v sodobnem svetu, za katerega so značilne krizne razmere. Zunanjetrgovinska šola je tudi odraz notranjih potreb sistema, kakršen je Iskra, Id je gotovo zrela ekonomska tvorba in se v svoji rasti usmerja v svet, te usmeritve pa ni prepustila niti slučajnosti niti sporadičnosti, pač pa je svojo prihodnost načrtovala dolgoročno. Poslovna politika takšnega sistema kot je Iskra zahteva od kadrov tudi več znanja. Ekonomska fakulteta Boris Kidrič iz Ljubljane je v sodelovanju z Iskrinimi strokovnjaki in drugimi prav z namenom, da bi Iskrinim kadrom omogočila še dodatna znanja in še uspešnejši prodor, na svetovno tržišče, organizirala zunajetr-govinsko šolo, ki je gotovo izredno uspešna oblika dopoliLnega izobraževanja. “ DR. MIUUTIN ŽELJEZNOV O 2. RR ŠOLI: »Z Iskrino razvojno-raziskovalno šolo sem se seznanil že lani, med prvo šolo, saj sem bil tako na otvoritvi kot tudi pozneje na podelitvi spričeval. Zelo me'veseli to, da postaja RR šola že skoraj tradicionalna in da se bo nadaljevala tudi v prihodnje. To tudi želim, kajti Iskra, seveda pa tudi druge delovne organizacije, se mora opirati vse bolj na svoje znanje ter tako postati čimbolj neodvisna od tuje tehnologije, vse to pa seveda z namenom večjega vključevanja v mednarodno delitev dela. Iskrina RR šola je lep dokaz, da se Iskra tega še kako zaveda in namenja dopolnilnemu izobraževanju svojih kadrov veliko pozornosti. Menim, da bi morali v RR šolo vključiti še več fakultetnih učiteljev in sodelavcev." Spričevala o uspešno končanem študiju na „2. RR šoli" so prejeli: Stanislav Čepon, TM, Bojan Valantič, TM, Vinko Ribnikar, KB, Franjo Curanovič, KB, Darko Sedej, ERO, Ištvan Pajor, AV, Zoran Lah, AV, Ladislav^ Gostiša, AV, Jože Trojar, Šipo, Jože Ferlež, Šipo, Sejjad Selam, AE, Jože Cesar, Kondenzatorji, Peter Jančan, Kondenzatorji, Bojan Pečavar, IKM, Franc Kogovšek, Delta in Borut Lenardič, IEZE. Spričevala o uspešno končanem študiju na 5. zunanjetrgovinski šoli so prejeli: Bogdan Lamut, KB, Jurij Butina, Šipo, Milan Nosan, AV, Lidija Šega, AV, Borut Klanjšček, AE, Alojzija Marinko, Zmaj, Jože Papič, CEO, Blaž Tominc, Zorin, Boris Milevoj, IB, Andrej Čeč, Iztok Dvo-raček, Andrej Ferčej, Tomaž Gabrijelčič, Stane Glavan, Brane Gruban, Tomaž Kalan, Marjan Podstudenšek, Vladimir Sodin, vsi IC. okolje prašnih delcev, kar je izrednega pomena tako na področju varstva pri delu oziroma medicine dela ter tudi pri organiziranju preventivnih ukrepov v širšem družbenem merilu, zlasti v krajih, kjer je onesnaženje zraka že zelo prisotno. KAJ SO IONI ZRAKA? Okoli negativnega kisikovega iona se nabirajo predvsem molekule vode, običajno od tri do devet po številu. Tako nastale skupke poenostavljeno imenujemo negativni ioni zraka. Pozitivni molekularni ioni, ki nastajajo pri ionizaciji zraka, se prav tako obdajo z vodnimi molekulami, v enakem številu. V obeh primerih dobimo tako imenovane ione zraka, ki so življenjskega pomena. Ti ioni so obstojni dve minuti in če jih v tem času vdihamo, se lahko izpriča njihov učinek na živa bitja. Majhnih ionov se lahko oprimejo prašni delci in mikroorganizmi v zraku. Takšni skupki se močno povečajo, pri tem porabijo energijo postanejo betežni in se počasi sesedajo. Ta proces je obenem tudi mehanizem čiščenja zraka s pomočjo ionov. Merjenja so pokazala, da je ionov zraka v ozračju malo. v 1 čm£> je navadno od 500 do 2000 ionov. Ta malo jih je, a imajo tolikšen pomen. Izredno bogat je z ioni planinski zrak, saj jih vsebuje tudi nekaj deset tisoč v kubičnem centimetru. Za mestno ozračje velja seveda prav obratno. Zaradi onesnaženja je prisotnost teh živ-Ijensko pomembnih sestavin zraka že kar zastrašujoče nizka. Poleg števila je zelo pomembno razmerje med pozitivnimi in negativnimi ioni. Zlasti onesnaženje zraka in klimatske naprave v delovnih in bivalnih Novi izdelki iz Kostanjevice V drugi polovici letošnjega leta bo v kostanjeviški Iskri stekla proizvodnja nekaterih zanimivih novih izdelkov. O tem smo v pogovoru z direktorjem te temeljne organizacije Petrom Luštkom in vodjo razvoja Radom Štember-gerjem zabeležili naslednje; proti koncu lanskega leta so v tovarni začeli razmišljati o novem izdelku — ionizatorju, ki so ga zasnovali v ljubljanskem Novumu, centru za tehnološke.inovacije. Po dobrega pol leta so za ta izdelek že izdelane meritve in pridobljeni vsi potrebni atesti. Zdaj gredo v IE že v izdelavo prve, nulte serije 100 komadov.'. Ker gre za sorazmerno nov izdelek na našem trgu, ne bo odveč nekaj podatkov o tej napravi. V drugi polovici letošnjega leta bo v kostanjeviški Iskri stekla proizvodnja nekaterih zanimivih novih izdelkov. O tem šmo v pogovoru z direktorjem te temeljne organizacije Petrom Luštkom in vodjo razvoja Radom Štemberger-jem zabeležili naslednje; proti koncu lanskega leta so v tovarni začeli razmišljati o novem izdelku — ionizatorju, ki so ga zasnovali v ljubljanskem Novumu, centru za tehnološke inovacije. Po dobrega pol leta so za ta izdelek že izdelane meritve in pridobljeni vsi potrebni atesti. Zdaj gredo v IE že v izdelavo prve, nulte serije 100 KOMADOV. Ker gre za sorazmerno nov izdelek na našem trgu, ne bo odveč nekaj podatkov o tej napravi. IONIZATOR ZRAKA je aparatura, ki v mikroklimo delovnega oziroma življenjskega okolja usmerja elektrone, zaradi česar se tvorijo negativni ioni molekul kisika, ki so za človeka vitalnega pdmena. Dosedanji raziskovalni izsledki so prav tako pokazali, da z ionizacijo zraka lahko v izdatni' meri vplivamo na kvaliteto mikroklime, predvsem na razred velikosti tistih prašnih delcev, ki so bili do sedaj najbolj problematični. Z ionizacijo zraka lahko v kratkem času očistimo delovno, oz. življenjsko lonizator zraka. prostorm vpnvajo na zmanjševanje števila negativnih ionov zraka. Veliko količino pozitivnih ionov zraka nosijo v sebi vremenske fronte in nekateri vetrovi, kot so fen, jugo in še nekateri. Poudariti pa kaže, da niso vsi ljudje enako občutljivi na spremembe v koncentraciji in razmerju ionov v zraku. V različnih kombinacijah in intenzitetah so znaki naslednji: nespečnost, utrujenost, občutek tesnobe, migrena, pretirano bitje srca, depresija itd. Pri tem takoimenovanem »sindromu serotonina« gre za delovanje pozitivnih ionov zraka, ki jih prinašajo spremembe vremena. In še nekaj je v zvezi z delovanjem ionov zraka na človeka nadvse pomembno: ioni zraka v koncentracijah, ki jih ima planinski zrak, na človeka de- / X Prejeli smo Te dni smo prejeli pismo Marjana Ovina, v katerem nas obvešča, da je bil na očitano kaznivo dejanje kraje smirkovega papirja leta 1981 v vrednosti 2.800 dinarjev, ki naj bi ga storil v škodo Iskre, s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju št. K 728/83, z dne 8. 2. 1984, tega dejanja oproščen. S tem v zvezi je bil objavljen v glasilu Iskra 30. maja 1981 članek Naceta Pavlina pod naslovom »Ne glejte, kaj delam, poslušajte kaj govorim«, 27. junija 1981 pa je bil prav tako v glasilu Iskra objavljen odgovor Marjana Ovina na navedeni članek, v katerem je pojasnil okoliščine in svoja stališča do očitanega dejanja. Nov megafon. lujejo brez kakršnihkoli škodljivih učinkov. V teh primerih gre za negativne ione,, saj šmo za planinski zrak že povedali, da jih vsebuje nekaj deset tisoč v čmD. Ioni zraka deluje na človeka posredno tako. da odstranjujejo prašne delce in mikroorganizme ter neposredno z vplivom na dihala in živčni sistem. Znan je primer iz tekstilne industrije, kjer so v proizvodni dvorani s prostornino 6500 mD s pomočjo umetne ionizacije zraka dosegli, da se je število prašnih delcev med obratovanjem zmanjšalo za 85%, število bakterij pa za 75%. Kaj to pomeni za dihala delavcev, njihovo zdravstveno stanje in tudi za dvig produktivnosti pri delu, ni treba posebej poudarjati. Zanimivo je dodati, da je po eni uri umetne ionizacije zraka v proizvodni dvorani izginil tudi vonj po tekstilu. V zadnjih letih so efekti ionizacije zraka doživeli silovit razmah uporabe širom po svetu. Naprave, ki proizvajajo umetno ionizacijo zraka najdemo vgrajene v električne ure, termometre, tranzistorje in podobno. Mnoge pomembnejše zgradbe so opremljene z ionizatorji. Tako na primer pariški Louvre, pa tovarna avtomobilov Ford iz Kolna, ki je ionizatorje postavila v vseh proizvodnih dvoranah, temu sledijo jeklarne, livarne, rudniki itd. V teh akcijah je prisotna tudi ekonomska računica, saj se na eni strani doseže boljše zdravstveno stanje delavcev, na drugi pa gre za dvig produktivnosti, kar je danes še posebej pereče, tudi pri nas. Ionizatorji so pokazali ugodne učinke tudi v prometu (ioniza-tor v vozilu), v kmetijstvu, vzpodbude za uporabo pa se razodevajo tudi v preostalih družbenih dejavnostih — v šolstvu, otroškem varstvu, kulturi, športu, nadvse širok spekter uporab6 pa je gotovo v zdravstvu — pri številnih boleznih. Seveda pa so ioni zraka s svojim de; lovanjem na živa bitja domena zlasti preventive. Vidik vsestranskega krmi' Ijenja delovnega in bivalnega okolja 5 pomočjo ionov zraka pri nas-ni ovrednoten, niti ga nihče načrtno ne izvaja-Ko te ugotovitve postavimo ob bok razmeram, ki jih imajo na tem področju drugod po svetu, se ponuja sklep, da gre za belo liso ne le v zdravstvu v zveznem merilu, ampak za pomembno notranje rezervo našega združenega dela v celoti. lonizator »G 2«, katerega proizvodnja bo v Kostanjevici stekla v drugi polovici leta, ima naslednje tehnične lastnosti: nazivna napetost 220 V, frekvenca 50’ Hz, poraba 0,6 VA. Deluj6 lahko brez ventilatorja (statično) ali z ventilatorjem (dinamično). Kapaciteta ionizatorja (število negativnih ionov molekul kisika v čmD: statično na razdaljo I m 75.000, pri razdalji 2 m 14.000. dinamično pa pri razdalji in1 500.000. , na 2m pa 300.000 negativnih ionov na čmD. S potenciometrom lahko reguliramo proces ionizacije zraka in s tem ustvarjamo »planinsko« mikroklimo, ki ustreza nadmorskim višinam od 1500 do 3000 metrov. Naslednji nov izdelek je MEGAFON. Izdelan je prototip in serija 20 komadov, letošnja proizvodna serija pa naj bi štela okrog 2000 kosov. V Kosta-{Nadaljevanje na 3. strani) SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 6. ZUNANJETRGOVINSKA ŠOLA V ISKRI v času od 6. 2. do 26.4.1985 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti — ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri — obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov — je_star (praviloma) do 35 let Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka 6. zunanjetrgovinske šole v Iskri. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oziroma za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 24. 9. do 6. 10. 1984 v Portorožu. Izpitni roki v letu 1984 bodo v oktobru in decembru pri Gospodarski zbornici Slovenije. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja, ki bo potekal ob petkih in sobotah izven delovnega časa v mesecih november in december 1984 ter delno v mesecu januarju 1985. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem 'šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju ne zahtevnejša in odgovornejša de!%jn naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča", Ljubljana; SOZD Iskra, Izobraževalni .center, Ljubljana. VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. ing. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Vekoslav Potočnik ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 5. 2. 1985 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. 4. 1985 ob 14. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj TOZD, oz. DSS3 pošljejo najkasneje do 15. 9. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandidatov za šolanje že septembru 1984 (Zl registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, uvajalni semin- Podrobnejše inform o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel .: 061/222-212. I 1 ! 1 1 1 ( I J t 6 S n ti n Č n 1, ! t t I r I t f 1 v z c e 5 ! I s < S a r t 11 ! i i i i 2. STRAN 30, junij 1985 T°ZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI SERVOMOTORJI — KAŽIPOT V Programsko usmeritev bodočnosti širokopo-pri teh, so seveda Čeprav ima Iskra v Železnikih že več kot tri desetletja tradicije pri izdelovanju elektromotorjev, predstavlja proizvodnja servomotoijev vseeno bistveno spremembo: gre namreč za popolnoma drugačne proizvode od tistih (elektromotorjev), ki so namenjeni za vgradnjo v potrošne izdelke. Pri servomotorjih je bilo zato treba v Železnikih pričeti dobesedno od začetka — znanje o elektromotorjih, kakršne izdelujejo že desedetja pa je bilo seveda v oporo, ki je pomagala prebroditi prenekatere ovire. i^ed nedavnim smo v kratkem pris-j7vku priobčili novico, da so v Tovar-1 elektromotorjev uspeli izdelati P°slcusno serijo enosmernih servomo-09ey, Id so v celoti plod domačega r'anja, konstrukcije in povečini tudi q eriala; uvoznega je le za desetino. te za izdelke iz programa, ki kaže Iskri v Železnikih pot v bodočo programsko usmeritev, v programe izdelkov, namenjenih za profesionalno uporabo. Prav tu je tudi ločnica, ki razmejuje današnjo proizvodnjo od bodoče: elektromotorji, ki jih v velikih serijah izdelujejo v Železnikih danes, so Nevi izdelki iz Kostanjevice Nove bliskavice iz Kostanjevice. (Nadaljevanje z 2. strani) so se odločili, da se v sodelova- nievici s predstavniki drobnega gospodar n a lotijo razvoja in izdelave megafo-te°v> ker je v zadnjih letih vladala na ^področju popolna praznina. Ni bilo e direktnega uvoza niti resnega doma-e|a proizvajalca. Pri razvoju so upoštevali zlasti na- | *• frekvenčni obseg reprodukcije | ,nora biti prilagojen govornim signa- i 16, % da bi dosegli veliko razumljivost omogočiti delovanje tudi v zapr-111 prostoru brez pojavov akustične p°vratne zneze 3- rokovanje mora biti enostavno, n^gafon mora biti kompakten .j/- uporaben mora biti tudi v neugod-vremenskih razmerah r- majhna teža Nazivna moč ojačevalca je 10 W, ftekvi enčni obseg prenosa 10 Hz... 60 J.nazivna moč zvočnika 15 W, frek-? n5ni obseg 350.... 5kHz, nazivni nivo ,0cnega pritiska 110 dB, frekvenčni ^eg mikrofona 80 Hz ... 15 kHz, me-5rio n Pa naPaja 10 baterij 1,5 V, domet d m, masa brez baterij pa je 1100 g. ‘retja novost v proizvodnem pro-ram IE so BL1SKAVKE. Uporab-izr*^0 j'*1 Povsod, kjer je potrebna ja • o vpadljiva svetloba. Bliski tra-SVJ» izredno kratek čas, razporeditev čih i-e i33 ^ ie za razl*ko °d rotirajo-luči krožna in bliski so vidni z vseh ^ rani hkrati. Uporaba je zelo široka, od jamnih sistemov, označevanja nevar-mest na cesti, nevarnih postopkov v mzvodnji in na drugih mestih, do oz- ' načevanja zasilnih izhodov, dekoracije izložb itd. Asortiman bliskavk obsega več tipov, ki jih med seboj ločujemo po energiji bliska in načinu napajanja. Bliskavke energije 6 Ws izdelujejo v treh variantah glede na način napajanja — 12 V, 24 V in 220 V. Sestavljene so iz elektronskega vezja, vgrajenega v okov s kupolo, ki ga ščiti pred vlago in prahom. Bliskavke z močmi pretvornika nad 9 W so bile razvite po zahtevah kupcev in so prilagojene različnim uporabam in načindm vgradnje. Maksimalna moč pretvornika v IE razvite bliskavke je 200 W. Poraba energije elektronske bliskavke je v primerjavi z rotirajočo lučjo 10 x nižja. REGULATORJE OHMRSK1H BREMEN so razvili v lanskem letu, letos pa so za naročnike že izdelali regulacijske bloke, katerih prednost je v tem, da omogočajo z enega mesta krmiliti večje število bremen moči do 100 KW in napetosti do 380 V. Poleg tega izdelujejo več tipov regulatorjev induktivnih bremen s povratno vezavo ali brez. Gre za regulacijo števila vrtljajev univerzalnih motorjev s stalnim ali spremenljivim momentom bremena, za priključke napetosti 220 V in na zivnih moči motorja do 1000 W. Omenjeni izdelki so plod domačega znanja, v pa je mininalen delež uvoza. Iz opisa novih izdelkov, ki jih pripravljajo za proizvodnjo, se jasno kažejo prizadevanja za nove programe in boljšo perspektivo temeljne organizacije. MIK namenjeni za vgradnjo v trošne naprave. Zahteve povečini cenenih motorjih bistveno drugačne od žalitev pri motorjih, Id bodo vgrajeni v drage obdelovalne stroje. Medtem ko so prv' „odgovorni“ za poganjanje le nekaj tisočakov vrednih naprav, pa so servomotorji „odgovor-ni“ za brezhibno delovanje naprav milijonskih vrednosti. Tv. da tudi edna takega motorja ni v tako ozkih tolerancah, kar je pn izredno rigoroznih zahtevah glede vzdržljivosti, natančnosti in ostalih lastnosti tudi popolnoma razumljivo. Prvih 20 prototipov takih motorjev, ki so jih iz Železnikov že poslali kupcem, deluje brezhibno in reklamacij ni bilo; to daje konstruktorjem novih servomotorjev zaupanje v svoje sposobnosti in prepričanje, da bodo programu v vsej širini kos tudi v bodoče. Do konca letošnjega leta naj bi bila proizvodnja še maloštevilna; pripravljenih imajo polizdelkov za 60 motoijev, skupno pa naj bi jih izdelali 200. Zaenkrat so vsi namenjeni domačim kupcem, brez dvoma pa se novim proizvodom obetajo tudi zanesljive izvozne možnosti; to pa seveda šele v bodočnosti, ko naj bi dosegli tudi optimalno proizvodnjo 1000 kosov letno. Servomotorji te vrste so bili vse do današnjega dne izključno proizvodi tujih proizvajalcev, zato doma osvojena proizvodnja predstavlja znaten prispevek pri nadomeščanju uvoza. In kar je najbolj pomembno — nadomestilo je popolnoma enakovredno tujemu izdelku; polizdelki so tudi v _________ - Serijsko proizvodnjo servomotorjev si je skoraj nemogoče predstavljati zaradi številnih specifičnih lastnosti in izredne zahtevane natančnosti pri izdelavi Dobršen del proizvodnega sicer zelo zamudnega postopka zato opravijo v Železnikih ročno; spretne ženske roke so kos tudi najtežjim zahtevam. Inkrementni dajalnik je lahko sestavni del servomotorja, na tržišču pa je za dosedaj izključno uvažano komponento veliko povpraševanje, saj je uporaben tudi kot samostojna enota. Tahogenerator, ki je enako kot dajalnik impulzov lahko bodisi sestavni del servomotorja bodisi — na zahtevo številnih kupcev - tudi samostojna komponenta. Napetost tahoge-neratorja je sorazmerna s številom vrtljajev gredi, zato je kot merilnik hitrosti vsestransko uporabna naprava. Izdelek je enako kot dajalnik impulzov rezultat domačega znanja in dela. Železnikih izdelani na sodobnih NC obdelovalnih strojih, izredno pozornost namenjajo kvaliteti vsakega sestavnega dela. To vedno sploh ni preprosto, saj iz materialov dvomljive kakovosti ni mogoče izdelati polizdelka v skladu z zahtevami. Najbolj problematični materiali so bakrena žica, ležaji in magneti. Slednje zaenkrat uvažajo, vendar se že dogovarjajo z domačim proizvajalcem, da bi tudi te dele izdelovali v Iskri. Sistem nagrajevanja delovne uspešnosti v Iskri Delti s0 N v Kostanjevici intenzivno dela jo na razvoju novih tipov žičnih uporov, za kar I lan abafdi nov sodoben navijalni stroj za brezkončno navijanje žičnih uporov, izde-I ni p°^e Prve vzorce žičnih uporov. Ta upor predstavlja za 60% zmanjšan uvoz, saj I ^VbCn uvoz nosdnega traku, kontaktne pločevine, uvoziti je treba te uporovno I tov kl i6 '.la dotnačem trgu ni. Z novim strojem se bo razširil asortiman žičnih upo-prai "‘\K^Uiei° Pa se ,U(d uporovne vrednosti. Stroj ima vgrajeno posebno servo na-odvh med navijanjem uporovne žice', kontrolira toleranco upornosti in v snosti od nje zvezno korigira korak navoja. Zelo pomemben dodatek servomotorja je krmiljenje, ki ga bodo po dogovoru izdelali v Iskrini DO Avtomatika, Iger imajo na tem področju že precej izkušenj. Sodelovanje med Železniki in Avtomatiko pa je seveda ključnega pomena zaradi samega trženja, saj servomotorja brez krmiljenja skoraj ni možno'prodati. Veliko zanimanja pri kupcih pa sta vzbudila tudi izdelka, ki sta bila razvita - in sta v uporabi - kot sestavna dela servomotorja, vendar ju je možno uporabiti tudi kot samostojni enoti. Gre za dajalnik impulzov (inkrementni dajalnik) ip tahogenerator. Dajalnik impulzov je eden iz vrste izdelkov, ki jih do pričetka proizvodnje v Železnikih v Jugoslaviji ni bilo mogoče kupiti. Konstrukcija, znanje in velika večina uporabljenega materiala je domačega (pa še tisto, kar jev uvoženo, bodo v najkrajšem času poskušali nadomestiti z domačim materialom). Jnkrementni dajalnik je potrebno vgrajevati v motorje takrat, ko je zahtevana" precizna regulacija hitrosti vrtenja; za točno pozicio-niranje suportov na obdelovalnih strojih, robotih, manipulatorjih ... r Tahogenerator je sicer pritrjen neposredno na gred motorja, vendar pa je uporaben tudi kot samostojna enota. Signal tahogeneratorja je v sorazmerju s številom vrtljajev in zato uporaben povsod, kjer je treba meriti hitrost vrtenja. Tudi ta napravica je v celoti plod domačega znanja in konstrukcije ter pomembno nadomestilo uvoza. Stane Fleischman Preden bi predstavil sistem nagrajevanja v Iskri Delti, bi rad poudaril nekaj teoretičnih izhodišč, ki sc nas vodila pri uvedbi nagrajevanja in delitve po delu v naši organizaciji združenega dela. Kot prvo je potrebno opredeliti pomen osebnega dohodka v socialistični družbi. Osebni dohodek je v socialistični družbi izjemno pomemben dejavnik v procesu družbene reprodukcije. Na podlagi načela delitve po delu mora prejemati vsak delavec osebni dohodek v odvisnosti od svojega delovnega prispevka, kar ga vzpodbuja za usmerjanje aktivnosti k izvajanju skupno dogovorjenih delovnih smotrov in ciljev. Da bi dosegli ustrezno motivacijsko vrednost delitve osebnega dohodka, morajo biti merila delitve vnaprej določena in oblikovana tako, da delavec v naprej ve, kakšna delovna in dohodkovna uspešnost šteje pri določanju deležev pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Drugi pojem, ki ga moram pojasniti, je pojem delovne uspešnosti. Delovna uspešnost pomeni rezultat, ki ga v delovnem procesu dosega posamezni delavec, delovno povezana skupina ali kolektiv delavcev. Z delovnimi rezultati v najširšem smislu pa je mogoče razumeti stopnjo uporabe materialnih in kadrovskih možnosti, (dr. I. Jurančič). V delovnem procesu je mogoče opraviti več ali manj dela, z večjimi ali manjšimi stroški in boljše t>z. slabše. To pa pomeni, da je delavec pri enakem delu upravičen do večjega ali manjšega osebnega dohodka. Delovno uspešnost lahko ugotavljamo za posameznika (individualno), za- delovno povezano skupino in tudi za kolektiv delavcev v DO. Vsaka izmed navedenih treh ravni ima svoje posebnosti, najboljši rezultat pa je mogoče doseči z medsebojno povezanim in soodvisnim upoštevanjem vseh treh ravni pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Za kolektiv se delovna uspešnost ugotavlja najbolj izrazito z dogovorjenimi kazalci kot so doseženi dohodek, produktivnost dela, realizacija plana in podobno. Delovna uspešnost skupine delavcev (organizacijske enote) se ugotavlja podobno kot pri ugotavljanju individualne delovne uspešnosti. Ta nam pove,, kako delavec opravlja dela in naloge. Delovna uspešnost se lahko odraža na več načmov: v količini izdelkov, kvahteti in dobrem gospodarjenju. Za vsako delovno področje moramo ugotavljati kriterije, ki so specifični zanj. Kjer jr le možno, moramo uporabit’ več kriterijev, ki so medsebojno odvisni. Delovno uspešnost lahko merimo oz. ocenjujemo. Najbolj natančno in r tem tudi realno je kvantitativno merjenje. Pogoj za tako merjenje pa je: - količinsko opredeljen pričakovan rezultat, - postavljen krog informacij o doseženih rezultatih, - določena merila za delitev sred štev za OD iz naslova rezultatov dela Dmgo ugotavljanje delovne uspešnosti je kvalitativno merjenje, kar je v bistvu ocena, oz. presega delovnih rezultatov. To merjenje je manj natančno in ima večjo možnost subjektivnih vplivov. Kvalitativno merjenje delovne uspešnosti je skupni imenovalec uspešnosti in se uporablja le za individualno delovno uspešnost. Delovna uspešnost je lahko izražena v materialni, relativni in vrednostni obliki in se dokončno verificira (Nadaljevanje na 5. strani) Iskra 30 innii ittftA »N OB 35-LETNICI OBSTOJA Prireditvi ob jubileju Dne 29. junija je minilo 35 let, od kar je bila z »Rešenjem vlade FNRJ IV. br. 5130/49«, katerega sta podpisala Josip Broz Tito in tedanji minister elektrogospodarstva ing. Nikola Petrovič, ustanovljena Tovarna električnih aparatov. Takrat se je v manjšem lokalu, v Pražakovl ulici zbrala skupina delavcev, ki je s smelostjo in zaupanjem v lastne moči in pod vodstvom prof. dr. Vratislava Bedjaniča, postavila temelje slovenskemu elektrogospodarstvu. V počastitev na ta dogodek praznuje v letošnjem letu 35. jubilej delovna organizacija Avtomatika kot pravni naslednik tovarne. Prav tako pa sta v teh dneh praznovali 35-letnico obstoja tudi TOZD Elementi za avtomatizacijo in TOZD Naprave za energetiko. Iz pregleda zgodovinskega razvoja sledi, da sta obe temeljni organizaciji programsko in samoupravno zrastli iz tridesetletnega skupnega razvoja, od 1949 do 1979: 1949 — Ustanovitev tovarne električnih aparatov TELA 29. 6. — Povprečno 7 zaposlenih, obseg proizvodnje okoli 10.000,00 din. 1952 — Poleg proizvodnje relejev steče tudi proizvodnja stikal. Tovarna ima v tem letu oovprečno 60 zaposlenih, obseg proizvodnje pa je nekaj nižji kot 60.000,00 dinarjev. 1956 — V razvoju je dejavnost tovarne TELA razširjena na nova področja, začenjamo z uvajanjem elektronike, kar omogoča poseg na področje prometa signalizacije in varnostnih naprav ter kasneje na področje avtomatizacije in opreme za industrijo. 1958 — Začetek proizvodnje stikal v obratu Dobrepolje. TELA kot celota zaposluje v povprečju 300 delavcev, obseg proizvodnje v tem letu pa doseže okoli 480.000,00 din. Prvi objekti novogradnje na Savski cesti so že v uporabi. 1961 — ISKRA — Kranj, Telekomunikacije, IEV in TELA, ustanovijo združeno podjetje ISKRA. Po združitvi se tovarna ;TELA preimenuje v tovarno električnih aparatov — Aparati. Izločen je razvoj v ZZA. 1962 — Aparati morajo zaradi delitve programa v ZP Iskra opustiti okoli 60% dotedanjega obsega proizvodnega programa zračnih stikal, zato je to leto drugo krizno leto v dotedanji zgodovini kolektiva. Zlasti je bila ta kriza občutna v obratu Dobrepolje, kjer je potekala proizvodnja 15 A in 35A zračnih stikal, ki so bili prvi opuščeni. •1963 — Za reševanje problematike obrata v Dobrepolju osvojimo v rekordno kratkem roku proizvodnjo TV stabilizatorjev in profesionalnih stabilizatorjev. 1964 — V to obdobje sodi priprava in delitev programa tovarne Aparati 'v dva proizvodna sektorja — v sektor Relejev in sektor Signalno varnostnih naprav. 1967 — Čeprav je bila bruto proizvodnja v tem letu nižja kot v predhodnem in je dosegla okoli 46 mio din, pa smo že nekoliko resneje posegli v izvoz, saj je bilo 5,5% te proizvodnje prodano na tuja tržišča. 1974 — Aparati zaposlujejo ob svoji 25-letnici 1.301 delavca in v tem letu presežejo 250 milijonov dinarjev bruto proizvodnje. V število zaposlenih je vključen tudi razvojni institut, ki se je izločil iz ZZA in vključil v Aparate ter delavd začasnega novega obrata v gradu Štatenberg. V januarju tega leta je bil namreč dokončno sprejet sklep o izgradnji novega obrata v Makolah, začasno pa smo proizvodnjo v juniju tega leta že organizirali v adaptiranih prostorih gradu Štatenberg. Dotedanja tovarna Aparatov se je tako konstituirala v TOZD TELA in TOZD SVN, skupne službe pa so tvorile osnovno jedro delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije ISKRA—Industrija za avtomatiko. V delovno organizacijo so se s sklepi svojih kolektivov vključile tudi temeljne organizacije združenega dela ELA in Napajanja iz Novega mesta, TIO iz Lesc, Orodja in Inženiringi iz Ljubljane ter v skupne službe tisti del domače, prodaje IŠKRA Commerce, ki je za te temeljne organizacije že prej opravljal prodajno funkcijo. 1975 V tem letu se v DO — Avtomatika vključi še TOZD Procesna tehnik^ iz Ljubljane. Precej naporov je v tem obdobju usmerjenih v dokončno oblikovanje za ureditev vseh odnosov pri poslovanju nove DO in njenih TOZD. TOZD TELA ima v letu 1975. povprečno 1054 zaposlenih in doseženih 280 miljonov din bruto realizacije. Proizvodni program začenja širiti na področje modulne tehnike in kompleksnih naprav na področju zaščite in avtomatizacije HE, prvi koraki pa so storjeni tudi na področju telekomand za energetiko in industrijske procese. 1978 — Se je začel postopek sprememb v organiziranosti TOZD in del. organizaciji, tako so delavci sektorja proizvodnje naprav in elementov v energetiki, skupaj z delavci sektorja za telemeha-niko in sektorja za prenos podatkov TOZD Procesna tehnika — PCT, sektorja stikalnih in zaščitnih elementov Dobrepolje in sektorja proizvodnje programskih stikal in relejev Štatenberg—Poljčane, sklenili organizirati Podeljevanje priznanj n TOZD Naprave za energetiko. vsak svojo temeljno organizacijo. 1979 — S L 10. 1979 preneha obstajati TOZD TELA. Iz obstoječe TOZD TELA so nastali štirje novi subjekti v okviru DO Iskra Avtomatika in sicer na Savski c. 3: TOZD Sestavni deli TOZD Naprave za energetiko in TOZD Stikalni elementi, Dobrepolje TOZD Releji, Poljčane, Makole. Jubilejno srečanje V petek, 15. t. m. so se na jubilejni slovesnosti v prostorih hotela Ilirija zbrali delavci TOZD Naprave za energetiko. V okviru slavnostnega programa je zbranim spregovoril predsednik kolegijskega poslovodnega odbora TOZD Miroslav Jere, ki je v kratkih besedah orisal zgodovinski razvoj TOZD in naloge, ki izhajajo iz programske usmeritve in proizvodnih planov. Pozdravni nagovor je imel tudi predsednik delavskega sveta TOZD Miro Kragelj. Ne samo za temeljno in delovno organizacijo Avtomatika, temveč za celotno gospodarstvo dobiva inovacijska dejavnost vedno večji pomen. Prav omenjena temeljna organizacija beleži na tem področju v zadnjem obdobju vidne uspehe. K mnogim drugim družbenim priznanjem in pohvalam, ki so jih prejeli njeni delavci za uspešno inovacijsko, oz. razvojno dejavnost, so prišteli še priznanja RAST YU 83, ki so jih na petkovi slovesnosti tudi podelili. Priznanja, ki jih vsako leto podeljuje ■ komisija v okviru najpomembnejše jugoslovanske razstave izumov, tehničnih izboljšav in novosti, so prejeli delavci Področja mikroračunalniških naprav in sicer za: L Razvojno nalogo Mikroračunalni-ška kontrolna enota MKSE — 30: Darko Vučko, Karel Flisar, Jože Ponikvar in Janez Gašperšič ter za II. nalogo Signaturni analizator pa Jože Ponikvar in Karel Flisar. Z nasledniki pionirjev elektroeospo-darstva V petek, 22. t.m. pa so se v hali A na Gospodarskem razstavišču zbrali delavci TOZD Elementi za avtomatizacijo, ki so se jim pridružili tudi gostje iz Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad in SOZD Iskra. Po pozdravnem nagovoru predsednika delavskega sveta TOZD Janeza Mavsarja, je direktor temeljne organizacije Rudi Pirc spregovoril o nalogah, ki čakajo kolektiv; predvsem tistih, ki temeljijo na začrtani prestrukturaciji proizvodnje v zaključeno tehnološko celoto. To pa pomeni proizvodnjo v smeri pokrivanja lastnih potreb in proizvodnjo strateških elementov in naprav, ki jih vgrajujemo v doma razvite sisteme, s hkratnim močnim poudarkom v izvozno usmeritev. Slavnostni govornik, predsednik poslovodnega odbora DO Avtomatika Marcel Božič pa je v svojem govoru poudaril: »Med nami so sodelavci, ki trideset in več let nosijo ime Iskre, ki so z veliko smelostjo in zaupanjem v lastne moči postavili temelje slovenski in jugoslovanskrelektroniki. Veliko vas je, ki ste se z rastjo tovarne in novih subjektov, ki danes pfedstavljajo Avtomatiko, aktivno vključili v razširitev prvotnega programa elementov na področje prometne signalizacije, varnostnih naprav, avtomatizacije in opreme za industrijo ter kasneje na področje modulne tehnike, naprav za zaščito in avtomatizacijo hidroelektrarn, telekomand za energetiko in industrijske procese. Vaš prispevek je pomemben tudi v smeri prenosa serijske proizvodnje v dislocirane obrate oziroma temeljne organizacije na manj razvita področja Slovenije. Priznanja najzaslužnejšim za razvoj tovarne. Direktor TOZD TELA Rudi Pirc govori delavcem. Naše vodilo je, doseči višjo tehnološko stopnjo proizvodnje. Prepričan sem, da vam bo z razumom usmerjeno aktivnostjo, delovnim elanom in disciplino, ki se je kalila v vseh letih vašega obstoja, to tudi uspelo. Krepiti moramo človeško povezanost in razumevanje med vsemi nami, ki združujemo delo v naši delovni organizaciji in energično in pošteno odklanjati in izločevati vse vire, ki nas pri tem motijo. Voditi nas mora prepričanje, da le papori, ki vodijo k skupnim ciljem in razvijanju odnosov do odgovornosti, ustvarjajo materialno osnovo za razširjeno reprodukcijo in planirane osebne dohodke. Da bomo le skupno lahko kljub slabšim pogojem gospodarjenja hitro in učinkovito nadomestili zamujeno, z nakupom potrebne opreme uvedli računalniško obdelavo podatkov, tehnološko zaokrožili posamezne lokacije ter načrtno pristopili k uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo. Ob jubileju vaše temeljne organizacije vam iskreno čestitam z željo, da bi skupno z ostalimi delavci naše Avtomatike še naprej uspešno dograjevali to, kar smo kot dediščino prevzeli od pionirjev slovenske elektroindustrije«. Terezija CVAR Janez DOVČ Jožica FERJANČIČ Frančiška FORTUNA Jožefa GERLICA Ana HRISTOVSKI Alojz MRAMOR Marija PODRŽAJ Majda ŠKAPIN Milka VELEPEC Alojz VERČ Ivo KLEŠNIK Franc VRŠNAK Lado MODIC Rado MAJDIČ Franc GRAD Lidija PIRNAVER Radivoj ČEBOKLI Po sklepu delavskega sveta TOZP * w oiviv^u vi vi d v n v v t a * ' Naprave za energetiko, so bila na s^ i čani prireditvi podeljena tudi naslednl Po sklepu delavskega sveta TOZD Elementi za avtomatizacijo, so bila ha svečani prireditvi podeljena tudi naslednja priznanja: L Lei ČEBOKLI in' Jakobu GOSPOD ARIČU za 35-let neprekinjenega dela. II. Priznanja delavcem, ki že vrsto let vlagajo napore v izgradnjo in razvoj temeljne organizacije: priznanja: ; I. Delavci za 10-letno delovno dop Tomaž Bajuk, Franci Čeme, Andre Jančar, Miroslav Jere, Nevenka Kneze' vič, Anica Kočevar, Marija Lambergilf'j Peter Levec, Safet Medjedovič, Dat) [ Pevec, Marija Rejc, Janko R°Pa | Karmela Sekirnik, Jože Semen, Braj11! voj Slapar, Marjan Štefanič, Slava-Vovk, Dušanka Zadravec, Zora dravec II. Delavci z 20-letno delovno doa Magda Marija Grm, Marko Sajovajl Miran Selan, Franci Sterle, Udovč, Zlata Švare, Milica Tomič, *£ režija Bolha III. Delavci s 30-letno delovno dob Anica Japelj, Ivanka Traven, Zof1) Šinkovec Š.ti Ob dnevu prijateljstva pobratenih mest Reka in Ljubljana V soboto, 30. junija, ko se bomo Iskraši zbrali v Zajčji dobN na naši osrednji prireditvi ob dnevu Iskre - dnevu borca, bo okviru 15. tradicionalnega prijateljstva srečanja pobratenih I^e, Reke in Ljubljane, prispelo v Ljubljano več 100 Rečanov. V LjU" Ijano bodo dopotovali z vlakom, po sprgemu pa jih bodo PoS ji delegacije po že vnaprej določenem dnevnem redu vodile na štcv' na posvetovanja in pogovore o možnostih še tesnejšega sodelovanji ogledali pa si bodo tudi nekatere prireditve. gl E te ni °l vi Vi: dt le ga ce Či vii lai Kot že rečeno, bo tokrat že 15. srečanje. Sprva so bila bolj turistična, pozneje pa so prerasla in postala zavidna manifestacija vseh oblik sodelovanja Reke in Ljubljane — od gospodarskih do kulturnih in športnih pa seveda tudi turističnih stikov. dnevi dobila visoko priznanje za zufl nji .in notranji videz, pa za založen0 in ne nazadnje za strokovnost in vljT dnost prodajalcev. Ne zaostaja rešiti Iskrin servis, ki je po posldj^j Kot je znano, ima Iskra na Reki eno izmed svojih najstarejših in najbolj uspešnih predstavništev. Na Reki je dobro obiskana tudi tamkajšnja Iskrina prodajalna, ki je prav pred rezultatih trenutno najboljši servis v Jugoslaviji. Daljši prispevek o delu IskrineS; predstavništva na Reki, pri čem seveda mislimo tudi na servis in hg vino, bomo objavili v prihodnji Štev ^ ki našega tednika. . , - - "‘-ntA1 1 Lado Drob s Vzorna Iskrim prodajalna na Reki. 30. iunii 1984 4. STRAN 0 m ve' mi p: Ird' Ž6; !0f. lij* )ai' iflH (jCJl ;a- 60 AVTOMATIKA S 5. posvetovanja: Energetska elektronika ‘84 V srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila v ponedeljek, 18. t.m. slavnostna otvoritev tridnevnega, 5. posvetovanja Energetska elektronika 84. Prireditelj letošnjega posvetovanja, ki ga organizirajo vsako 3. leto jn predstavlja že utečeno obliko strokovnega informiranja na tem področju, je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju z delovno orgapizacijo Iskra Avtomatika. Le-ta je bila aktivno udeležena že na vseh dosedanjih posvetovanjih. Hkrati zajema njen proizvodni program mnogo proizvodov s področja energetske elektronike, kar je eden izmed pogojev za prevzem organizacije. Slavnostni-otvoritvi so poleg udeležencev prisostvovali tudi vidnejši slovenski družbeno-politični delavci, med njimi Tina Tom-Ije, predsednica skupščine mesta Ljubljana in priznani strokovnjaki z jugoslovanskih elektro fakultet in znanstvenih institucij. _ v uvodnem referatu je dr. Rafael , aJnen, redni- profesor za regulacije, j/^iilja in energetsko elektroniko na ^akulteti za elektroniko v Ljubljani, v°doma podal kratek zgodovinski Pterez razvoja energetske elektronike v jugoslovanskem prostoru. V zaključnem delu je ponovno opozoril na dva pomembna pogoja, ki jih moramo izpolniti, če hočemo, da bodo rezultati v razvoju prednostne gospodarske panoge uspešni in sicer na: ^ Posvetovanja: Energetska elektronika. ES KONDENZATORJI-TOZD ELEMENTI ZA ODPRAVO RF Motenj Uspešno zoper vse težave ibo /ic, lolfj fc ,bo Rja ;.pj „Že lansko leto je imela naša temeljna organizacija motnje v poslovanju, ki so se deloma prenesle tudi v letošnje leto,“je dejal na začetku naš sogovornik Anton Jelenič. „Vendar seje stanje izboljšalo v smislu naročil domačih in tujih kupcev. Letni plan izvoza izpolnjujemo zlasti z dobavami v Zvezno republiko Nemčijo in Anglijo, zaostaja pa planirani izvoz v Italijo, Avstrijo in Francijo. Vendar pa je stanje z izvoznimi naročili glede na zmogljivosti naše proizvodnje kakor tudi glede na letni plan zadovoljivo. Na domačem trgu pa je naročil več kot pa so zmogljivosti naše proizvodnje spričo izvoznih zahtev.11 Jako v TOZD ocenjujejo, da s< na prvo trimesečje lani leto Povečali fizični obseg proizvodnje z: k Izvoz so povečali za 27 %, pr J1 pa je bil v glavnem povečan izvo; Qa konvertibilno območje. Glede m Perativni plan so realizirali izvoz i | 110%, glede na letni plan pa > j! (j5®' 88 %. Kljub temu pa so po pro ‘ jJJbih cenah dosegli realizacijoizvoz; ', 6 v višini 60 %, kar je odraz nedose V ce P*an*ranih izvoznih prodajni! g. ^zični obseg proizvodnje za doma , 50 v tem obdobju uresničili lanf* ^ % glede na enako obdobji Po finančnih rezultaih za prva dv; eseca letošnjega leta pa so znašal , aterialni stroški v celotnem prihod ^ oLrf kar ie višie kot P1 JJ TOZD v DO Kondenzatoij ^ let^ P^ih treh mesecih letošnjeg; Q,a s° imeli v TOZD Elementi z; id kp^raV° radiofrekvenčnih motenj veli l0. Q- težave z izpolnjevanjem planirani! k , Veznosti, predvsem zaradi pomanj jj®Ja nekaterih reprodukcijskih mate tl Dr’ ki so v proizvodnjo prihajal ^Pozno ali pa so bili slabše kvalitete liar Potrebno večkrat spremi p “ planirano zaporedje dela, kar j< vzročalo izpade. V obravnavane n obdobju niso izpolnili 'planiranih ur dela, ki so jih v prvih dveh msecih letošnjega leta izpolnili le 85 %. Vzrok za to je bilo manjše število zaposlenih in velika obsotnost z dela, ki je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta kar med 14 in 20 %. Podobno stanje se je nadaljevalo tudi aprila, saj je bila odsotnost z dela zaradi bolniške in porodniške v prvi polovici aprila kar 15 %, to pa je pomenilo stalno odsotnost kar 35 ljudi. Težave z izpolnjevanjem plana pa so bile zlasti pri KPB kondenzatorjih, kjer so morah zaradi zahtev kupca in zaradi pocenitve proizvodnje preiti s spaj-kanja napunktiranjepriključkov. Zaradi tega so uvedli nadurno delo v prostih sobotah na ključnih operacijah. Možnosti izvoza na konvertibilno območje v prihodnjem obdobju so precej ugodne, saj so pridobili večino potrebnih atestov in tudi trenutno imajo dovolj tekočih naročil, vendar je potrebno takšno raven tudi obdržati v prihodnje. Tudi naročil z domačega trga imajo dovolj. Vendar pa lahko iz vsega navedenega le zaključimo, da bo ob 63 % fizični udeležbi izvoza s sedanjimi cenami na domačem in tujem trgu in sedanjimi materialnimi stroški akumulacija kljub izpolnjevanju plana še vedno minimalna. D.Ž. |Uskra — več vlaganj v raziskovalno in razvojno opremo v tovarnah in institutih, kajti zaradi specifičnega položaja ni več mogoč razvoj le na osnovi učenja in verbalnega znanja, temveč v dobro opremljenih laboratorjih — ustvariti pogoje za večji pretok informacij znotraj in prek državnih meja, kajti razvijati lastno pamet ne pomeni ograditi se od dosežkov in spoznanj od drugod. Žalostno je dejstvo, da je današnji pretok informacij slabši kot je bil kdajkoli v zadnjih petnajstih letih zaradi ponesrečenega ukrepa prepovedi nabave svetovne strokovne periodike, drastično omejenih možnosti za sodelovanje na mednarodnih strokovnih zborih, izmenjave kadrov, obiskovanje tujih institucij in prireditev. Že v ponedeljek popoldan se je v hali B Gospodarskega razstavišča pričel strokovni del posvetovanja, ki je bil razdeljen v dvanajst programskih sekcij: Sistem neprekinjenega napajanja, Modeliranje in regulacijski algoritmi pretvornikov, Komponente energetske elektronike, Močnostni pretvorniki, Uporaba mikroprocesorjev v sistemih energetske elektronike, Teorija sistemov energetske elektronike, Aplikacije sistemov energetske elektronike, Energetska elektronika v reguliranih pogonih, Uporaba in izkušnje eksploatacije sistemov energetske elektronike, Elektromagnetna kompatibilnost. Standardizacija. Po zaključku strokovnega dela, v katerem je bilo podanih 127 referatov, je sledila razprava na temo »Uvajanje mikroračunalnikov v krmiljenja in regulacije v sistemih energetske elektronike«. Zadnji dan pa je bil namenjen strokovni ekskurziji, ogledu proizvodnega programa avtomatikine TOZD Napajalne naprave v Novem mestu, ki je poznana kot kvaliteten proizvajalec napajalnih in usmerniških naprav za telekomunikacije, računalništvo, energetiko, industrijo in široko potrošnjo. V času posvetovanja je bila na Gospodarskem razstavišču organizirana tudi priložnostna razstava dosežkov s področja energetske elektronike. Izšel je tudi zbornik del, oz. referatov. O organizaciji posvetovanja, ki je potekala brezhibno, so se vsi udeleženci izrazili pohvalno. Hkrati so bili zadovoljni tudi s pridobljenimi novimi spoznanji in informacijami. Naj se ponovno povrnem k besedam dr. Rafaela Cajh-na: »Naša raziskovalna žilica je še vedno nemirna, iščoča. V zadovoljivi meri se v teh rezu.tatih zrcalijo tudi novi trendi. Ugotavljamo lahko, da dajemo Jugoslovani dostojen teoretični in tehnološki doprinos pomembni tehnični panogi — energetski elektroniki«. Š.D. Pojoče veslo (B. Flandru —Klusovemu Joži 30. junij 1944 Bil si veslo, močno veslo v mojem krhkem čolnu. Bil si pesem in veslač obenem, klub telesu rano prestreljenem. Kaj mi čoln v tem trhlem lesu, v tem telesu kruha pesmi željnem? Kaj brez vesla mojega čolnarja bi počel popotnik brez te pesmi? Videl ne bi, da še zvezda sveti med zvezdami nad tem volčjim svetom.. Ko dospel z močjo sem tvoje duše, v mladi bataljon tja pod Gorjance, bil na tvojem mestu je naslednik — mlad komisar, stoječ ob čilem vrancu Ob zbranem vodu Cankarja brigade, tvoj trideseti junij je oznanil — prvo letnico prerane smrti, ki trnjev cvet v srce ti je vsadila. Danes je spet trideseti junij — Štirideset let balado poje... Svobode konj, v planet vojna pripet, rezgetajoč se vzpenja v lepši svet! RUDI MIŠ KOT DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Sistem nagrajevanja delovne uspešnosti v Iskri Delti (Nadaljevanje s 3. strani) z doseženim dohodkom, (dr. I. Jurančič). Standardne pojavne oblike delovne uspešnosti so: količina, kakovost, gospodarnost in ustvarjalnost pri delu. Količina — je bila v preteklosti edino merilo delavčeve uspešnosti. V sedanjosti pa vedno bolj izgublja na pomenu, saj človeka, zlasti pri delih, kjer je najpomembnejša količina proizvodov, vse bolj zamenjujejo stroji. Zato je treba večjo pozornost usmeriti v pripravo dela in v povezanost količine s kakovostjo. Kvahteta — opredeljuje kakovost dela delavca v odnosu do pričakovane. Pri upoštevanju tega kriterija mora biti delavcu jasno, da je kvaliteta dela osnovni pogoj uspeha na tržišču. Kakovost se direktno veže tudi na gospodarnost dela, saj je jasno, da s slabo kvaliteto dela izgubimo zaslužek, trg in povečamo stroške poslovanja. Gospodarnost - opredeljuje uspešnost poslovanja (čim več proizvodov s čim manjšimi stroški). Ta kriterij, podobno kot kakovost dela in ustvaijalnost, vse bolj pridobiva na pomenu. Z ugotavljanjem delovne uspešnosti torej ugotavljamo, ali je nek delavec, oz. skupina, oz. kolektiv delavcev dosegel pričakovani, večji ali pa manjši delovni rezultat. Tretji pojem, Id ga moramo prav tako osvetlili je motivacija. Človekova uspešnost pri izvajanju del oz. nalog je v bistvu odvisna od sposobnosti, znanja in motivacije, od njihove medsebojne usklajenosti oz. konflikta. V tem trenutku nas zanima samo motivacija. Odgovor na vprašanje, zakaj človek dela, je, zato, ker je motiviran. Zato lahko vso njegovo vedenje razložimo z motivi, ki usmerjajo njegovo dejavnost. Vprašanje motivacije je sistematično raziskovalo več avtorjev: Maslovv, Herzberg in Wroom. Maslow je celo razvil teorijo hierarhije človekovih potreb. Ko posameznik zadovolji neko potrebo (nek razred oz. nivo potreb), se aktiviraj o potrebe v drugem, višjem razredu. Teorija hierarhične razvrstitve potreb po Maslowu je bila večkrat uporabljena tudi v raziskavah motivacijskih dejavnikov na delavcih v naši industriji. Navadno so bili predloženi naslednji motivi (po dr. I. Jurančič): — visok OD, — zanimivo delo, — dobri nadrejeni, — dobri sodelavci, — možnost napredovanja, — možnost do večjega samoupravljanja, -ipd. Opaža se, da je v naših slabih gospodarskih razmerah in slabem standardu delavcev vedno pomembnejši motivacijski dejavnik DOBER ZASLUŽEK. Čeprav se v strokovni literaturi navaja, da dober zaslužek ni edini in najmočnejši motiv za delo, trdim, da to velja za visoko razvite industrijske dežele, da pa nam praksa kaže, daje pri nas vsaj pri večini kvalifikacijskih skupin (izjema so pošlo vodni delavci — glej raziskavo dr. I. Jurančič z ankete šole za poslovodne delavce na Brdu), OD izredno pomemben, ali celo najpomembnejši motivacijski dejavnik. Pa tudi zasledujemo, da se delavci predvsem pritožujejo prav v zvezi z OD, kar potrjuje mojo trditev, da so v tej potrebi pogosto frustrirani. Prepričan sem, da ima osebni dohodek zelo pomembno vlogo med motivacijskimi dejavniki in sicer iz dveh vzrokov. Prvi razlog je materialna vrednost osebnega dohodka, ki opredeljuje delavcem raven osebne potrošnje. Večji osebni dohodek namreč omogoča delavcem višjo raven ose one porabe in s tem višji življenjski standard njemu in njegovi družini. Drugi razlog je moralna in primerjalna vrednost osebnega odhodka. Uveljavljeno načelo delitve po delu namreč pravi, da tisti, ki več dela, prejema tudi višji osebni dohodek, kar obratno pomeni, da je prejel večji osebni dohodek tisti, ki je več in bolj delal. Ljudje se med seboj neprestano primerjajo po različnih karakteristikah, tako tudi po višini osebnega dohodka. Delavec, ki prejema višji osebni dohodek, ima višji socialni status med sodelavci, v okviru profesije, dejavnosti in okolju v katerem živi. Osebni dohodek kot merilo socialnega statusa deluje že z majhno količino kolikor je potrebno, da se delavec izenači ali celo prehiti sodelavca s katerim se primerja. Običajno je v vsakem delovnem procesu nekaj takih delavcev, ki delajo boljše ali slabše od večine. Celo delav- ci, ki opravljajo enako delo, oz. naloge, le-te ne opravljajo v enakem obsegu in z enako kvaliteto. Najbolj neposredna povezava med" rezultati dela in osebnim dohodkom je dosežena z merili delovne uspešnosti, pa bodisi da so individualna ali skupinska. Rezultati teh meril najbolj neposredno vplivajo na višino osebnega dohodka, saj delavec ve, da če bo dosegel in presegel dogovorjena merila, se mu bo povečal tudi mesečni OD. Mislim, da lahko s pogumnejšo uporabo meril osebne delovne uspešnosti trenutno še najbolj vplivamo na delavčevo ravnanje in je po tej poti možno odpraviti tudi pomanjkljivosti. Z neposrednim ugotavljanjem rezultatov dela posameznika bo namreč nemogoče, da nekdo za praktično slabe rezultate pridobiva visok OD, drugi pa v zameno za velike delovne uspehe ne dobivajo ustreznega povračila. Postopoma bomo morali priti do tega, da bi bil ves osebni dohodek odvisen od merljivih rezultatov dela. Prvi pogoj za dosego takšne delitve pa_ ni samo odločitev ali usmeritev, ampak zahteva tudi mnogo naporov in strokovnega dela pri oblikovanju meril uspešnosti, ki naj odražajo dejansko delovne rezultate, ne pa neke izmišljene vrednosti. Motivacijske teorije kot praktične izkušnje učijo, da je pri oblikovanju meril individualne delovne uspešnosti neobhodno treba upoštevati: — da merila za nagrajevanje individualne delovne uspešnosti niso sama sebi namen, ampak so sredstvo za doseganje ciljev DO, — da so pravilno izbrana in oblikovana merila neposredna vspodbuda delavca za delo, — da moramo vnaprej vedeti, kaj želimo doseči z uporabo določenih meril, — da mora delavec vnaprej vedeti, kaj in koliko in kako mora delati, oz. kaj mora storiti, da bo dosegel svoje cilje, — da merila individualne delovne uspešnosti motivirajo delavca k doseganju čimboljših individualnih rezultatov, — da se uspešnost dela izraža v količini, kakovosti, gospodarnosti in ustvarjalnosti, — da je z merili potrebno poudariti tisti vidik uspešnosti, ki je za posamezno delo najpomembnejše. Pred uvedbo sistema nagrajevanja individualne delovne uspešnosti smo se zavedah, da mora sistem nagrajevanja individualne delovne uspešnosti zadovoljiti zlasti dve osnovni postavki: 1. Mora biti dovolj stimulativen, da delavce motivira in stimulira za doseganje čimboljših in ugodnejših rezultatov. 2. Mora biti dovolj preprost in dovolj razumljiv za vse delavce. In kako omenjena izhodišča in ugotovitve uveljavljamo v DO Iskra Delta? O tem več veni izmed naslednjih številk glasila delovnih ljudi SOZD ISKRA. Mak ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: MMoš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich [Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Ši- roka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati- ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od pro-| meta proizvodov. __ 30-iunii 1984 . STRAN 5 Nad tisoč športnikov na jubilejnih XX. letnih športnih igrah Iskre v Novi Gorici Pod pokroviteljstvom Iskie-Industiije avtoelektričnih izdelkov so bile v dneh od 1 i i n! ! fl YY lo -tvio »1.-, fO /~VV T> T-.1- TZ — „ 1 • ■ • * i .i -—..—-J7 ‘ 1 - ■ ivn.ivi.vyu 1-i. nuui UUUIV1J»K.CJII UUUOtU S.nUlKUUi OUZ/U ISKia, ze četrtič v zgodovini Iskrinih letnih športnili iger pa so se kot vzorni organizatorji izkazali športni delavci športnega društva Avtoelektrika. Medtem, ko so se letošnje igre dejansko začele že v petek,,22. junija popoldne s nrvimi nastopi kegljačev, pa je bila otvoritvena slavnost v soboto, 23. junija ob 9 30 na nogometnem igrišču športnega parka v Novi Gorici. Začelo se je z naletom športnega >etala, iz katerega sta skočila dva padalca, ki sta > veščem manevriranill C SV ni ima nkanima rmHalnrMo _____j _ , ” -r — .v^.>----- ota una » piv»R.aiijcm nagrajena za pozarav, ki sta ga pnnesla izpod neba. Njun doskok pa je pomenil zeleno luč za začetek otvoritvenega ceremonijala, ki se je začel z intonacijo državne himne. Nato so se ob mikrofonu pred zbranimi športniki zvrstili govorniki, ki so jim zaželeli dobro počutje v Novi Gorici in dobre športne dosežke v vseh številnih tekmovalnih disciplinah. Športnike je pozdravil Pavle Gantar v imenu KPO SOZD Iskra, za njim pa Janez Kem, predsednik delavskega sveta SOZD Iskra, slednjič pa še predsednik KPO DO Avtoelektrika Peter Mivšek, ki je kot častni predsednik jubilejnih XX. letnih športnih iger Iskre le-te tudi uradno odprl. Športnice in športniki vseh delovnih organizacij so se po končani otvoritveni slavnosti razkropili po številnih športnih igriščih, kjer so se začela tekmovanja, v večini disciplin v samem športnem parku, ostala pa v objektih v neposredni bližini. Medtem, ko je v soboto naše igre spremljalo lepo, sicer vroče vreme, je v nedeljo dež prisilil organizatoije, da so nekatera finalna tekmovanja prenesli z odprtih v zaprta igrišča, le nogometaši so svoje dokončali kljub dežju. Razglasitev rezultatov je bila, kot navadno na vrtu hotela Park v Novi Gorici Najboljši posamezniki m posameznice v kegljanju, streljanju in namiznem tenisu so prejeli kolcne, najboljše ekipe v tekmovalnih disciplinah plakete, najboljše tri ekipe v skupnem seštevku doseženih točk pa so prejele pokale. Tako so dobro organizirane XX. letne športne igre v Novi Gorici uspele. S to ugotovitvijo sicer prav vsi udeleženci ne bodo soglasni, saj je med tekmovanji in na ■ zaključku prišlo do zapletov. Seveda nikakršnih zapletov ne bi bilo treba, ko bi se vsi dosledno ravnali po sprejetih propozicijah, v katerih je jasno zapisano, kakšne dokumente morajo imeti člani tekmovalnih ekip, sicer njihovo nastopanje ni veljavno. Spoštovanje predpisov, za katere so se na seji komisge. dogovorili vsi športni referenti bi prav gotovo pripomoglo do tega, da bi igre v celoti odlično uspele v zadovoljstvo vseh udeležencev. * -C- Iz ceremonijala ob otvoritvi iger. Nogomet: predtekmovanja v dveh skupi- skupinah v finalu za 3. mesto: Avtoelek- nah v finalu zmagovalna in drugouvrščena trika: Avtomatika (2:0) in za 1. mesto: Te- ekipa vsake skupine. V finalu ERO: Kiber- lematika: Kibernetika (0:2), končni vrstni netika (2:1) in Elektrooptika: Š. P. (1:0), ' red: 1. Kibernetika, 2. Telematika, 3. Av- končni vrsti red: 1. Elektrooptika, 2. Š. P.. 3. toelektrika, 4. Avtomatika, 5. IEZE, 6. Š.P., ERO, 4. Kibernetika, 5. IEZE, 6. K.E., 7. 7. K. E., 8. Delta, 9. Elektrozveze.’ Avtoelektrika. Odbojka—ženske: predtekmovanja v Odbojka—moški: predtekmovanja v 4 treh skupinah, v finalu: Avtomatika: Avtoe- S tekmovanja v balinanju. tika, 67. Fasjfar—Telematika. 68. Hribar—Elektrooptika, 69. M. Gosar—Delta, 70. Bajželj—ERO, -71. Glavan—Delta, 72. Dolak—Elektrooptika: Kegljanje —ž, ekipno: 1. Kibernet. 1430, ka 1382,3. Avtomatika 1352, Častni predsednik iger - Peter Mivšek otvarja igre. 2. Avtoelektrika 1382 4. K. E. 1340, 5. Telematika 1279, 6. Elek troptika 1230, 7. Kondenzatorji 1229, 8. Elektrozveze 1215, 9. IEZE 976, 10. ERO 957. 11. Š.P. 923 kegljev: posamično: 1. Andrejaš — K. E. 399, 2. Zore—Kibernetika 392, 3. Černčič—Avtomatika 391, 4. Lužnik—Kibernetika 369, 5. Kogoj—Avtoelektrika 360. 6. Šorn—Kibernetika 357, 7. Švelc—K.E. 350, 8. Fornezzi—Avtoelektrika 340,9. Rifel—Avtomatika 338, 10,-Zajc—Elektrooptika 338 kegljev, 11. Šterbenk—Telematika, 12. Kokolj—ERO, 13. Sticher, IEZE, 14. Lumpert—Telema tika, 15. Jesih—Š.P., 16. Grebenjak—Avtoelektrika, 17. Fuks—Elektrozveze, 18. lektrika, 19. Križmanič—Avtomatika, Moličnik—Elektrooptika, 21. Šolar—K*' bernetika, 22. Rodman Avtomatika, --’1 Štraus—Š. P., 24. Valant—Elektrooptika' •25. Frelih—Delta. 26. Paušelj—Delta. 2? Stanič—Kondenzatorji, 28. Možina— Š-P" 29. Zadrgal—Telematika, 3«. “ - 1 1 ClClIlilUKti, Sadar—IKM, 31. Kambič—Kondenzator]1' 32. Malovrh—Telematika, 33. Podgor- šek—Elektrooptika, 34. Kosednar—Elek' trooptifca, 35. Miočinovič—K. E., 36. PaU' lin—Kondenzatorji, 37. Janežič—K. E" 38. Šmid—ERO, 39. Florjančič—IEZE' 40. Vanko—IEZE, 41. Kobal—Š.P.. .42' Kordiš—Delta, 43. Pust—K. E., 44. Štc- gelj—K.E., 45. Lorene—Elektrozveze,4^ Jurca—Elektrozveze, 47. Franko-vič—Elektrozveze, 48. Močnik—IKM, 49’ Vaupotič—Elektrozveze, Kumer—IKM, Radež—IKM. 51. Trojer—Š.P., 52 : (M lektrika (0:2), K. E.: Avtomatika (2:0), Avtoelektrika: K. E. (2:0), končni vrstni red: 1. Avtoelektrika, 2. K. E., 3. Avtomatika, 4. Telematika, 5.Elektrooptika, 6. Š. P. Košarka—moški: predtekmovanja v štirih skupinah, v finalu: za I. mesto: IEZE: Š.P, ' (55:79), končni vrstni red: 1. Š.P. 2. IEZE, 3. Elektrozveze, 4. Kibernetika, 5.Telema-tika, 6. Elektrooptika, 7. Avtoelektrika, 8. K.E., 9. ERO, 10. Kondenzatorji, 11. Delta. Košarka—ženske: predtekmovanja v dveh skupinah,"v finalu za 3. mesto: Kibernetika: Telematika (16:7), za 1. mesto: Š. P.: K.E. (23:6), končni vrstni red: 1. Š.P., 2. K.E.,,3. mesto Kibernetika, 4. Telematika, 5. Avtoelektrika, 6. IEZE, 7. Avtomatika. Rokomet—moški: predtekmovanja v treh skupinah, v finalu: Kondenzator ji: Kibernetika (6:6), Š. P.: Kondenzatorji (4:4), Kibernetika: Š. P. (13:5), končni vrstni red: 1. Kibernetika, 2. Kondenzatorji, 3. Š. P... 4. IEZE, 5. Avtoelektrika, 6. Avtomatika, 7. Elektrooptika, 8. K. E., 9. Delta. Rokomet—ženske: predtekmovanja v dveh skupinah, finale za 3. mesto:Telematiia : Avtoelektrika (5:4) in za 1. mesto: IEZE : Š.P. (10:4), končni vrstni red: 1. IEZE, 2. Š. P.. 3. Telematika,4. Avtoelektrika, 5. K. E., 6. Kibernetika, 7. Avtomatika. Kegljanje—moški ekipno: 1. Š.P. 2352,2. Avtoelektrika 2327,3. Kibernetika 2306,4. K. E. 2278 5. Kondenzatorji 2275, 6. IEZE 2264, 7. Avtomatika 2252, 8. Elektrozveze 2229, 9. Telematika 2167, 10. ERO 2123, 11. Elektrooptika 2055, 12. Delta 2049 kegljev: posamično: j. Juvančič Š.P. 424, 2. Česen Telematika 424, 3. Skubic — Kibernetika 411,4. Mrak—Avtoelektrika 410, 5. ! S košarkarskega dvoboja. Lukež—Elektrozveze, 19. Polak—telematika, 20. Terpin—Kondenzatorji, 21. Juras—K.E., 22. Kočevar—Kondenzatorji, 23. Terasari—Kondenzatorji, 24. Novak—Kibernetika, 25. Križman—Avtomatika, 26. Koški—Avtomatika, 27. Lopan—IEZE, 28. Peršič—Elektrooptika. 29. Krapevec—Elektrozveze, 30. Cencelj—Elektrooptika, 31. Sverič—Telematika, 32. Pivk—Š. P., 33. Lotrič—Š. P., 34. Di-dovič—Kondenzatorji, 35. Lončarič—Elektrozveze, 36. Kranjc—K. E., 37. Jezeršek—ERO, 38, Eršen—ERO, 39. Drnovšek—IEZE, 40. C. Potočnik—ERO, 41. Terčič—Avtoelektrika, 42. Laharnar—Avtoelektrika, 43. Kogler—Š.P., 44. Benedičič—Š. P., 45. Žnidaršič—IEZE. Streljanje—moški ekipno: 1. Avtoelektrika 711, 2. Kibernetika 701, 3. Avtoma- Streljanje—ženske .ekipno: 1. Kiberne-tika 476,2. Avtoelektrika 462, 3. K. E.43'’ 4. Kondenzatorji 436, 5. Š. P. 426, 6. Av-tomatika 426, 7. Elektrooptika 364 5. Elektrozveze 361, 9. ERO 333, 10. IEZE 257; posamično: Oblak—Kibernetika I74, 2. Murovec—Avtoelektrika 171, Galle—Avtomatika 157, 4. Rozman—K1-bernetika 155, 5. Djordjevič—KondefiZ«1' tor ji 154, 6. Rovn—Kondenzatorji 154, 7 Volčič—K. E. 151, 8. Baša—Avtoelektrik'1 150, 9. Kramžar—1EZE^ 150, 10. Fre-lih—ERO 149,11. Bombač—K. E. 148, l2’ | Gartnar—Š.P., 13. Bogataj—Kibernetika. j( 14. Fajfar—Š.P., 15. Goljevšček—Avtoe' j' lektrika, 16. Klemenčič—K.E., l7' Zupan—Avtomatika, 18. Logar—Elek’ |6 trozveze, 19. Munda—Avtomatika, 20-Kunej—Elektrozveze, 21. Vidič—Š.P-, 22-Zorec—Kondenzatorji, 23. Mihelič Elek' trooptika, 24. Mam—ERO, Frans—Elektrooptika, 26. Dittrich—LuZ' nar—Elektrooptika, 27. Kramžar—lEZF, 28. Krvina—Elektrozveze, 29. Ž. Haf' ner—ERO. illilll S tekmovanja v odbojki. Lavrič—IEZE 402, 6. Vengust — Š. P. 401, 7. Stegel — K. E. 397,8. Mohinski—Kibernetika 396, 9. Hutar—Kondenzatorji 396, 10. Peršolja—Avtoelektrika 394, 11. Žnidaršič — K. E., 12. Gros—IEZE, 13. Puc—Avtoelektrika, 14. Kramar—IEZE, 15. Pakozdi—Elektrozveze, 16. Gasar—Š. P., 17. Steržaj—K. E., 18. Vidmar—Kondenzatorji, 19. Šimec—Kondenzatorji, 20. Sluga—Elektrozveze, 21. Pečar—Delta. 22. Pecher — K. E., 23. Jeraj—Kibernetika, 24. Močilnikar—Avtoelektrika, 25. Bilo-djerič—Avtomatika, 26. Draganjac—Kondenzatorji, 27. Blažič—Avtomatika, 28. Košmelj—Š.P., 29. Gaser—Š.P., 30. Glo-bovšek—Avtomatika, 31. Muellner—Š.P., 32. Hkavec—Kibernetika, 33. Penko—Avtomatika. 34. Potočnik—Kibernetika, 35. Štefanič—Avtoelektrika, 36. Maraš—Avtoelektrika, 37. Šušteršič—ERO, 38. Jamšek—Avtomatika, 39. Gorenc—Elektrooptika, 40. Rojšek—Elektrozveze, 41. Glo-bevnik—ERO, 42. Peršl—Elektrozveze, 43. Porenta—Elektrozveze, 44. Košir—Telematika, 45. Plahuta, 46. Raušl — oba IEZE, 47. Glavač—Kibernetika, 48. Špaj-cer—Kondenzatorji, 49. Breza—ERO, 50 Gianini—Avtomatika, 51. Golob — ERO. 52. Djurovič—K. E., 53. F, Špraj-cer—Kondenzatorji, 54. Muhi—Telematika, 55. Kirbiš—K. E., 56. Strelec—Elektrooptika. 57. Bernik—ERO, 58. Tanj-šek—IEZE, 59. Lebar—Elektrooptika, 60. Omahen—Elektrooptika, 61. Hrastar—Elektrozveze, 62. Pivk—Delta, 63. Simčič—Delta, 64. Hiti—Delta, 65. M. Brezar—Telematika, 66. Jeglič—Telema- tika 686, 6. ERO 679,5. Telematika 675,6. Delta 663, 7. Kondenzatorji 654, 8.- Elektrooptika 651, 9. IEZE 613, 10. K. E. 584, 11. Š. P. 538, 12. Elektrozveze 504, 13, IKM 390, posamično: 1. Hrobat—Avtomatika 187, 2. Bojanič—Delta 184, 3. Malovrh—Telematika 183, 4. Čik—Avtomatika 180, 5. Rozman—Kibernetika 179, 6. Hafner—Kibernetika 178, 7. Ivanetič—Kondenzatorji 178, 8. Zupančič—Kibernetika 178, 9. Hauptman—IEZE 177, 10. Pretnar—ERO 177, 1L Ožbolt—Avtoelektrika, 12. Sovdat—Avtoelektrika, 13. Beguš—ERO, 14. Naglič—ERO, 15. Šilar—Telematika, 16. Lozar—Delta, 17. Snoj—Avtomatika, 18. Žnidaršič—Avtoe- Namizni tenis—moški ekipno:, predtek' movanja v štirih skupinah, v finalu Z3 -A mesto: Avtomatika: IEZE 5:3, za 1. mesto1 Kibernetika: Š. P. 5:1, končni vrstni red: 1-Kibernetika, 2. Š.P., 3. Avtomatika. 4’ IEZE. 5. Avtoelektrika, 6. ERO, 7. Elektrozveze, 8. Elektrooptika, 9. Delta. 1°' K.E., 11. Kondenzatorji, 12. Telematika-13. IKM: posamično: Tadina—Kibernetika, 2. Vidic—Kibernetika, 3. Trančar—Avtomatika, 4. Štih—IEZE, 5. Košir—Elektrozveze, 6. Bažato—Avtoelektrika, '■ Kranjc—Avtomatika, 8. Markič—Telematika. Namizni tenis — ženske ekipno: Predtekmovanja v treh skupinah, finale: Š P--Elektrozveze 0:3, Kibernetika: Š. P- 3y;: Elektrozveze : Kibernetika 0:3, konen' vrstni red: 1. Kibernetika, 2. Elektrozveze, 3. Š. P., 4. IEZE, 5. Avtoelektrika, 6. Elek- trooptika, 7. K. E., posamično: 1. Pompe- IZ-i : £ im__ V a j- Kibernetika, 2. Pfajfar — Kibernetika, Zakonjšek — Avtomatika, 4. Lončarič -Elektrozveze. Balinanje: predtekmovanja v štirih skupinah, finale za 3. mesto: Kibernetika: Avtoelektrika 13:6,za 1. mesto: Avtomatika’ Elektrooptika 2:13, končni vrstni red: 1-Elektrooptika, 2. Avtomatika, 3. Avtoelektrika, 4. Kibernetika, 5. IEZE, 6. Elektrozveze, 7. Telematika, 8. ERO, 9. Š.P., 10.K’ E.. 11. IKM. S tekmovanja v kegljanju. 6. STRAN 30. junij 1984 15KRA-AVT0MATIKA h h lP in padalec bo pristal na stadionu. Nadaljevanje s 6. strani) re ,a|l: ,ekmovanje v 11 kolih, končni vrstni ton, • Kibernetika 30,5,2.1EZE 29,3. Av-ERf!’*18 4' Avtoelektrika 27, 5. tr *9.5 6. Elektrozveze 19,5, 7. Elek-1$ ?pt‘ka 16,5,8. Telematika 15, 5,9. K. E. to^ Š. P. 11,5, 11. Kondenzatorji 8 j ^eneralna uvrstitev ekip: ' AVTOELEKTRIKA 2295 2. ŠIROKA POTROŠNJA 2210 3. K.E. 2100 4. KIBERNETIKA 1305 5. iFze - 1110 6. AVTOMATIKA ' 990 7. EELEKTROOPT1KA 895 8-. TELEMATIKA 835 9. ELEKTROZVEZE 705 0. ERO 625 1. KONDENZATORJI 555 2. DELTA 355 3. IKM 130 točk. LEGENDA ERO—Električna ročna orodja, 1EZE—Elementi za elektroniko, Š.P.: Široka potrošnja, IKM—inštitut za kakovost in metrologijo, K.E.: kombinirana ekipa športnikov iz Iskre Commerce, Iskre In vest servisa in DO ZORIN. REZULTATI KEGLJAŠKEGA PRVENSTVA ISKRE COMMERCE Ženske 50 lučajev mešano: 1. Andrejaš 179, 2. Juras 171, 3. Švelc 159, 4. Vukovič, 5. Kranjc, 6. Ravnikar, 7. Vraber, 8. Turšič, 9. Petrač. S SVETOVNEGA prvenstva gluhih šahistov j^ože Kerec iz Iskre lr,vest servis svetovni prvak Pred dnevi se je iz NVashingtona vrnil naš sodelavec Jože Kerec. Kot Prvak Jugoslavije med gluhimi je sodeloval na prvem svetovnem Prvenstvu gluhih šahistov za posameznike in osvojil prvo mesto. Doslej so namreč za svetovnega Prvaka med gluhimi šahisti vedno Proglasili šahista z najboljšim uspehom na prvi deski ekipnega svetovnega prvenstva. In Jože Kerec je bil doslej že dvakrat proglašen za najboljšega gluhega šahista na svetu, saj je v Oberstdorfu (1978) in Palma de Mallorci (1982) igral za Jugoslavijo na prvi deski ter dosegel najboljši rezultat. Ta naslov iz Washingtona je torej že njegov tretji. Iskrene čes-h tke. jP^doje Jože Kerec? ga poznajo, saj je že nad dvajset in vseskozi tudi član šahovskega ■suj . - a. Sicer pa je zaposlen v tiskarni V^nvest servis in je po poklicu ofset tta-T'.“Omaje J0že iz Prekmmja, kjer se je slabimi 43 leti rodil v vasici Sodišnica blizu Tišine. Odkar seje izučil za tiskarja, dela v Iskri in živi v Ljubljani. Njegovi šahovski uspehi so veliki. Bil je 17-krat državni prvak med gluhimi šahisti. Jo je tudi njegov naj večji uspeh v šahovski karieri. Sicer pa nosi naslov šahovskega mojstra in upa, da bo lahko upravičenost tega naslova še velikokrat dokazal. Letošnjega svetovnega prvenstva v NVashingtonu zlepa ne bo pozabil. Že potovanje je bilo izredno naporno, pa tudi igralni pogoji niso bili najboljši. V igralni dvorani v Galaudet Colegeu je bilo neznosno vroče; hrana ne najbopa, mesa bolj malo in tako je v 15 dneh, kijih je preživel. v ZDA, shujšal kar sedem kilogramov. „Videl sem veliko lepega in zanimivega",. pravi, „vendar ne bi hotel živeti tam. Doma je najlepše “ Jožetu Kercu še enkrat iskreno čestitamo za dosežene uspehe, posebno za naslov svetovnega prvaka in osvojitev naslova velemojstra med gluhimi šahisti. Želimo mu tudi v prihodnje še veliko uspehov v športu, pri delu, v življenju. RJ4. Notranjski Snežnik v0tn° obiskali planinci v soboto, 14. julija v organizaciji Planinske sekcije DO ISKRA ^ranj. Obrali se bomo ob 6. pred kranjskim hotv.om Creina. Avtobus nas bo peljal mimo jabljane, Postojne in Ilirske Bistrice na planino Sviščaki. Od tu je do vrha 1796 m vi-sokega Snežnika dve uri zmerne hoje. Če nam bo vreme naklonjeno, se bomo vračali oz' Leskovo dolino in mimo gradu Snežnik, sicer pa po isti poti. ^ Ker bo na poti proti vrhu verjetno še nekaj snega, svetujeta vodnika I. Kloar in L. cinik vsem udeležencem, da se ustrezno obujejo. Cena prevoza bo 250 din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede, 11-julija Časopisne novice p ^ slovesnim začetkom v Cankarjeverrf domu v Ljubljani se je pričelo dvodnevno Jugoslovansko strokovno posvetovanje o energetski elektroniki, ki sta ga prire-i slovenska Akademija znanosti in umetnosti in Iskra-lndustrija za avtomatiko. lieiVh0 P.osvetovania ia bil medsebojno informiranje in izmenjava izkušenj, pridob-pri razvoju, načrtovanju, proizvodnji in uporabi sestavnih delov, sklopov in aPravenergetske elektronike. vpr { P?svetpvanju po referatih in razgovorih za okroglo mizo so razpravljali o vseh jr ®raniih, ki so vezana na energetsko elektroniko, vključno izobraževanje, predpise r. ^Hdardizacijo. Med posvetovanjem so na Gospodarskem razstavišču prikazali vili t3 dosežkov v energetski elektroniki, po zaključku posvetovanja pa so pripra-rv., e okroglo mizo o uvajanju mikroračunalnikov in mikroprocesorjev venergetiki. uel°. Ljubljana. pj '''J1 Banič, glavni direktor DO Mikroelektronika Stegne, je povedal, da v prime-Pon • 56 pri nas ne odločimo za vlaganja v mikroelektroniko, če ne spremenimo aojev za uvoz raziskovalne opreme, prenosa programske opreme prek meje, oziro-. ne izpeljemo izobraževanja in ne usposobimo industrije za novo tehnologijo, “Oto kolektivni razvojni in industrijski samomor. Drugod po svetu se vlade in podjetja odločajo za velika vlaganja v novo tehniko, zaradi mode, temveč zato, ker jim tehnološka revolucija omogoča nadaljnji slo 01 in obstanek v hudi konkurenci. Slišali smo tudi podatek, da nad polovico inskega izvoza in tričetrtine jugoslovanskega, predstavljajo surovine, kar je s svat 8 Sospodarstva dežele zelo slabo. Utegne pa se zgoditi, da kmalu niti v tretjem tu ne bomo mogli več prodajati industrijskih izdelkov, ker bodo zaradi tehnične tarelosti nezanimivi celo za to tržišče. dah -a ie PriPravila temeljno zasnovo projekta Mikroelektronika III., ki po besegli nJenih predstavnikov sicer ne omogoča čudežev, temveč to, da bi obdržali več r9D stike z Zahodno Evropo. Gre za pomembno odločitev, ali bomo v naši Publiki namenili več denarja v razvoj in uporabo nove tehnike v industriji, ki naj zagotovi vračanje posojil tujini. Dnevnik, Ljubljana. nih*(romno levilo družbenopolitičnih delavcev ter predstavnikov skupščin in izvr-s.,=t i - ui! jn ljubljanskih občin (povabili so jih 370, prišlo jih je šnih ° slevuo oruzoen Brihi »vetov mesta Ljubljane n- "žno 30) so strok ovni a darsV't0Vaniu 9Pozori|i na vlogo in pomen računalništva za naš družbeni in gospo-bnl" razv°j- Se posebej so opozorili, da : 0 ta tehnika obšla strokovnjaki iz inštituta Jožef Stefan, iz Iskre in Iskra—Delte na - se ne moremo in ne smemo slepiti da si bomo lahko prihranili težave in probleme za da nas njeno dbvlari . ° a n 03 s Domo lanKo prinramn težave in probleme za njeno zaiart'°Vani8' ® t0 tebniko se že soočamo vsak dan in se bomo vedno pogosteje, že born IZV0Zne nuje. Čim dlje bomo odlašali, tem hujše bodo posledice in tem težje h— 0 nadomestili zamujeno, če bomo vse zamujeno sploh lahko nadomestili. O bi mn-^l; x--------:xi—_i—*: i. _ ra, bi morali več Zv°ine odločitve. razmišljati, zlasti še, ko snujemo in sprejemamo dolgoročne Zbral in uredil Marjan Kralj __v na stezah svetovnega PRVENSTVA V sodelovanju s službo za družbeni standard delovne skupnosti Avtomatika in direktorjem področja za zgradbe v TOZD Sistemi, Božom Grgičem, je kegljaška sekcija delovne organizacije pripravila edinstveno tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje, ki je bilo istočasno posvečeno 35-letnici delovne organizacije Avtomatike, se je odvijalo v torek, 5. t.m. v mali dvorani Hale Tivoli, na stezah, kjer se je pred dnevi končalo svetovno prvenstvo SREP ’84. Za pravilen in brezhiben met in seštevek rezultatov je skrbel sodnik Ivan Zaletel, sicer član KK Lokomotiva, s katerim že vrsto let uspešno sodelujemo: Finale 50 + 100 lučajev mešano: 1. Juras 550, 2. Andrejaš 544, 3. Švelc 483, 4. Vukovič 437. Moški 50 lučajev mešano: l.Stegel 234, 2. Pecher 195, 3. Durovič 186, 4. Kirbiš, 5! Filipič, 6. Steržaj, 7. Lazič, 8. Berus, 9. Cvek, 10. Nograšek, 11. Vozelj, 12. Peterca, 13. Zqc, 14. Suhadolčan 15. Mir, 16. Zorko, 17. Verderber, 18. Murgel 19. Vuksanovič, 20. Prebil, 21. Sepe, 22. Kralj, 23. Pervanja, 24. Pejič, 25. Podbevšek, 26. Žitnik 27. Kajfež, 28. Kendič, 29. Barborič, Finale 50 + 100 lučajev mešano: 1. Stegel 649, 2. Kirbiš 576, 3. Steržaj 562, 4. Pecher 551, 5. Lazič 519, 6. Durovič 514, 7. Filipič 505, 8. Nograšek 494. REZULTATI ODPRTEGA PRVENSTVA ISKRE COMMERCE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Ženske: 1. Bombač 147, 2. Volčič 141, 3. Klemenčič 133, 4. Vraber, 5. Stanič, 6. Gabrijel, 7. Ravnikar. Moški: 1. Janežič 173, 2. Stegel 145,3. Kržan 145, 4. Bitenc, 5. Steržaj, 6. Škerjanc, 7. Horvat, 8. Gorenc, 9. Paunovič, 10. Potza, 11. Verderber, 12. Ileršič, 13. Kržan, 14. Demec, 15. Nagode M. 16.Hribar, 17. Šturm, 18. Ziherl, 19. Šulc, 20. Nagode I. 21. Miklič, 22. Zajc, 23.Ilič, 24. Kužnik, 25. Žitnik, 26. Osredkar, 27. Zombra, 28. Mir, 29. Stavber, 30. Črnič, 31. Jeran, 32. Učakar, 33. Suhadolnik, 34. Cencelj, 35. Rus. M. Vraber JANEZU SRŠENU V SLOVO Ne moremo dojeti, da te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Še po-' sebej boleie je odjeknilo v orodjarni TOZD TV Pržan, kjer si delal, najprej kot vajenec in nato kot pomočnik vse od leta 1958. Bil si izreden strokovnjak na koordinatnem vrtalnem stroju in tvoja strokovnost je prispevala, da smo naloge kvalitetno in.hitro izvrševali. Bil si izreden tovariš in v nobenem trenutku ti ni bilo odveč pomagati sodelavcem v p ižanskem kolektivu. Tvoja aktivnost na rekreativnem in športnem področju je pritegnila tudi ostale člane kolektiva, da so se vključili v to dejavnost. Kot športnik si dostojno predstavljal našo tovarno na vseh športnih tekmovanjih in nemalokrat si prinesel pokal kot najboljši posameznik. Ti tvoji dosežki bodo trajen spomin na tebe. Veliko si prispeval, da smo v tovarni organizirali Industrijsko gasil-skojlruštvo. Izkušnje, ki si jih na tem področju pridobil v prostovoljnem gasilskem društvu Šenkov tuni, si prenesel tudi v pržansko Iskro in kot poveljnik desetine v tovarni svoje bogate izkušnje prenesel nasvojesode-lavce. Janez, bil si nam v veliko pomoč. Pogrešali bomo tvoje nasvete in tvoje delo. Za teboj je v našem kolektivu nastala vrzel, ki jo bomo zelo težko nadoknadili. Tvoj prispevek, ki si ga dal za napredek naše družbe, še posebej pa v Iskri Pii.an, nam bo ostal nepozaben. Sodelavci iz TOZD TV Pržan S svetovnega kegljaškega prvenstva. Predstavniki temeljnih organizacij in delovne skupnosti so tekmovali v treh kategorijah: ŽENSKE 100 LUČAJEV: 1. Cenčič 445, 2. Dalmacija 390, 3. Rifle 349, 4. Čarman 346, 5. Florjančič 342, 6. Vidic 313, 7. Križman 292, 8. Demšar 291, 9. Zidar 270, 10. Zajc 269. MOŠKI 100 LUČAJEV: 1. Penko 434, 2. Čulič 396, 3. Čokan 368, 4. Prevc 368, 5. Teropšič 365, 6. Janjevak 365, 7. Gerl 362, 8. Mavko 358, 9. Pavlič 353,10. Eijavec 345, 11. Malovrh 338, 12. Šulc 337, 13. Korenčan 332, 14. Črček 323, 15. Marinkovič 221 MOŠKL200 LUČAJEV: 1. Balažič 857, 2. Avbar 845, 3. Gianini 842, 4. Jamšek 839, 5. Baloh 827, 6. Bilodjerič 826, 7. Kovač 818, 8. Novoselič 811, 9. Božič 795, 10. Japelj 794; 11. Fetah 793, 12. Bogdanovič 792, 13. Šulc 791, 14. Štanc 786, 15. Adamič 785, 16. Glogovšek 779, 17. Peršič 779,18. Starman 777, 19. Kovačevič 776, 20. Zaplotnik 770., 21. Demšar 768, 22. Zajc 767 23. Milan 767, 24. Ravnič 766,, 25. Barbič 761, 26. Bernot 743, 27. Cim-bole 704, 28. Živkovič 700. Prav vsi tekmovalci, kar 53 jih je bilo, so se strinjali, da na tako lepem in urejenem kegljišču še niso tekmovali. Ljubo Jamšek ---------- Iz tujega strokovnega tiska Vesoljska antena Po naročilu ameriške NASA so razvili inženirji tovarne Lockheed anteno za vesolje. Le-ta ima premer 55 metrov in naj bi bila predhodnica velikih vesoljskih anten. Del, ki ga sedaj preizkušajo, sestoji iz štirih pregibnih 27,5 metra dolgih reber iz epoxidne smole, ojačene z ogljikovimi vlakni in povezane v pentljasto mrežo s tanko zlato žico. Zaprto in pripravljeno anteno za transport s Space-Shuttle bodo odprli v vesolju, takrat pa bo imela obliko razpetega dežnika. Kabelska televizija Francoska vlada je po dvoletnem posvetovanju izdala nova navodila tudi za uvedbo zasebnih radijskih postaj. V prihodnje bo dovoljena komercialna reklama, ki je bila do sedaj prepovedana. Lokalna omrežja za kabelsko televizijo bodo vodile mešane podjetniške skupine, kjer bodo imeli javni in zasebni interesi enak vpliv. Državna poštna in telekomunikacijska uprava PTT je odgovorna za gradnjo kabelskega omrežja in bo obdržala kontrolo za vse telekomunikacijske in video prenose. Kabelsko omrežje bodo napeljali s steklenimi vtakni. Najprej so dali dovoljenje za položitev kablov k 320 tisoč hišam, kar naj bi veljalo 1,35 milijarde francoskih frankov in z rokom predaje konec naslednjega leta. G atijev arzen id namesto silicija Japonska mikroelektronska industrija je napravila velik korak pri raz\ j ju superračunalnikov. Po dolgotrajnih raziskavah je ugotovila, da bi bilo bolje uporabljati namesto silicija galijev arzenid. Prednosti slednjega so hitrejši stikalni časi in večja zmogljivost sprejema. Neodvisno od tega raziskujeta tudi Toshiba in Sumitomo galijev arzenid in sicer tehnološki postopek glede temperature v tekočem stanju in formiranje kristalov. Marca letos je japonski Fujitsu že razstavil na konferenci v San Franciscu dva RAM čipa iz gali-jevega arzenida. Varjenje brez taljenja Princip temelji na naslednjih dejstvih: Če spojimo dve čisti površini,potem je kontakt dober. V praksi pa površini skoraj nikoli nista čisti, niti se po vsej površini ne dotikata. Če ju še čvrsteje stisnemo, se material deformira, površina stre in tako nastane nova čista površina. To je princip hladnega varjenja. !5i višji temperaturi poteka to preoblikovanje bolj preprosto, zato je potreben manjši pritisk. Govorimo o termokompresiji. Še pri večji temperaturi nipotrebnoskoraj nobenopreoblikovanje, ker se deli med seboj sprimejo s tako imenovano atomsko difuzijo. Pri Philipsu često uporabljajo ta način varjenja brez taljenja. Milijarde spojev napravijo letno na silicijeve čipe pri proizvodnji mikroelektronike. Zeto tanke zlate in aluminijeve žice vodijo od čipov na zunanje kontakte. Tod uporabljajo termokompresijski postopek, včasih kombiniran z ultrazvočnim nihanjem. Ostrejša slika na zaslonu Ameriškemu elektronskemu koncernu Gould je uspel pomemben napredek pri tehnologiji raster video displeya. Ostrino in podatkovno gostoto so njegovi razvijalci povečali v primerjavi z dosedanjimi zasloni za štirikrat. Na novem Gould raster zaslonu velikosti 50,8 cm2 je več kot 4 milijone slikovnih elementov, medtem ko so dosedanji zasloni obsegali le 1,2 milijona le-teh. Golud trdi, da je slika sedaj šestkrat boljša. Po izjavi Davida Simpsona,.predsednika in šefa razvojnega urada Goulda, ustreza novi display zaslon barvnemu tisku umetniške revije. Produkcijski modeli bodo na voljo že ob koncu letošnjega leta. Strokovnjaki menijo, da boprometz raster displayi narasel do leta 1988na 2,5 milijarde dolarjev in dosegel tako letno rast 39%. Lani je znašal približno 490milijonov dolarjev. Eksperimentalni računalniki Zahodnonemški Siemens sporoča, da so že na tržišču novi eksperimentalni računalniki, ki s stanejo manj kot 1.000 DM. Primerni so zlasti za začetnike, da si pridobe osnovno računalniško znanje. Mikroprocesor, tastatura in zunanji masovni pomnilnik zadostujejo, da novinci prodrejo v novi svet informatike. Računalnik za raka Prof. dr. Alfred Bbcking z aachenske visokošolske klinike je razvil aparaturo, ki s pomočo računalnika odkrije raka v izredno kratkem času. Z meritvami vsebine celičnega jedra postavi računalnik diagnozo, ah gre za zdrave ah podivjane, rakaste celice. Diesel porabi manj goriva Ford Europa je razvil hitro vrteči se dizelski motorz neposrednim vbrizgavanjem. 2,5 litrski štiricilindrski motor dajepri 4.000 vrtljajih 50k Win porabi obprimerjaviz dosedanjim 2,4 litrskem dizelskem motorjus 46k iVdo 24% manj goriva. Mimo tega —piše VDI Nachrichten —ima nov motor 50'Vo daljšo dobo trajanja, manjše reparaturnestroške in časovno bolj razmaknjene servisne posege — 10.000 km, namesto dosedanjih 7.500. Novi dizelski motor, v katerega so investirali 430milijonov D M, je vdelan v Fordovih avtomobilskih tranzit modelih. Cena boža 670 DM višja, oziroma v primerjavi z otto motorji 1.490 D M višja. Žano vi Ford Di- dizel (Dlje okrajša va za » direct injection«) so iz delali 1544prototipov motorjev. Obratovali so 110 tisoč ur na dinamometer. Če bi ti motorji vozili po cestah, bi naredili 15 milijonov km dolgo pot. V Fordovih vozilih pa so absolvirali na cestah še 700 tisoč dodatnih km. Zbral, prevede! in priredil Marjan Kralj ** 30. junij 1984 STRAN 7 r Praznična nagradna križanka križfnk^61 Sm^ !jub,ltel-iem *a'lžan*< sPet pripravki celostransko skandinavsko 1 nagrada 800 din 2 nagradi po 500 din 5 nagrad po 200 din Pravilne rešitve pošljite na: Uredništvo „Iskra‘\ Ljubljana, Trg revolucije 3, prizidek, do 10. julija 1984 » J