Razne stvari. Domače. (Milostivi knezoškof) so se včeraj popoludne z brzovlakom vrnili z Dunaja, ker je tokratno posvetovanje avstrijskih škofov v ponedeljek bilo dokončano. (Volitev V. kurije Gelje-Ptuj) je za nas Slovence sijajno izpadla. Č. g. župnik in deželni poslanec Jožef Žičkar je zmagal s 484 glasovi, socijalni demokrat Ropas pa je dobil 98, Dragotin Hribar, ki je do zadnjega trenotka kandidat ostal, samo 41 in žamenjski Janez Višenjak na Ptuju 23 glasov. Vsa čast vrlim našim volilcem in hvala za trud vsem domoljubom! (Volitev V. kurije Feldbach-Maribor.) Z veliko večino glasov in sicer s 414 glasovi je bil državnim poslaneem izvoljen g. Jožef Kurz, dež. poslanec in posestnik v Ettendorfu. Fr. Girstmavr je vlovil 152, socijalni demokrat Drossler pa 108 glasov, največ v Mariboru. G. J. Kurz je bil le s pomočjo Slovencev izvoljen. Slava našim možem, ki so posebno v Mariboru imeli veliko pretrpeti pred socijalisti! (Volitve kmečkih občin) so včeraj za nas Slovence, kakor drugače ni bilo pričakovati, izvrstno izpadle. Za Maribor, Slov. Gradec in Konjice je bil z 223 glasovi izvoljen deželni odbornik g. profesor Fr. Robičr nesrečni Fr. Girstmayr je dobil 88 glasov; na Ptuju, v Ljutomeru in Rogatcu je sijajno zmagal vlč. g. dr. Lav. Gregorec, v Gelju in Brežicah pa g. Hugon pl. Berks. Živeli korenjaški volilci in vsi naši novi državni poslanci! (Zadnji dve številki »D o m o v i n e«) sta polni lastne hvale in napadov na naš list. 0 lastni hvali je naše ljudstvo že davno iznašlo krepek pregovor, na napade na naš list pa molčimo, ker nam je res za mir in edinost. Da pa zadnja »Domovina« meče polena pod noge našim vrlim, neutrudljivim deželnim poslancem, ki imajo v Gradcu itak sila težavno stališče, to pa gotovo ostro obsoja vsak pameten Slovenec. (Nemški nacijonalci in socijalni demokratje) si pri volitvah niso samo v Gradcu bili dobri prijatelji, ampak tudi v Mariboru. Tukaj so namreč pristaši Girstraayrjevi potegnili s socijalisti pri volitvi volilne komisije. Od kod to prijateljstvo ? Večina naših Nemcev je tako zabita in neumna, da še bode dolgo trebalo, predno bodo spoznali prave namene socijalnih demokratov. (Prva slovenska opera na Štajarskem) se je pela minolo nedeljo večer v Celju v »Narodnem domu«. Opero »Rigoletto« so krasno uprizorili Ijubljanski slov. gledališki igralci. Sobana »Narodnega doma« pa je bila natlačeno polna odličnega občinstva. (»Zabavne knjižice«) šesti zvezek je zagledal beli dan in stane 15 kr. Vse, kar g. izdajatelj, učitelj Anton Kosi v Središču, v »Zabavni knjižici« naši mladini podaje, je v vsakem oziru priporočila vredno. Daj Bog tudi temu zvezku obilo naročnikov in še več dovzetnih bralcev! (§19 t i s k. p o s t a v e.) Več socijalnih demokratov ali njihovih prijateljev, ki so bili zadnji čas v »Slov. Gospodarju« nekoliko »skrtačeni«, nam je poslalo v priporočenih pismih popravke. Povemo na glas, da nobenega ne objavimo, ker niso postavno napravljeni. Sicer pa nas to moeno veseli, da skoro vsak popravlja : »Ni res, da bi jaz bil socijalni demokrat.« (G g. d o p i s n i k o m), ki so nam o prvotnih volitvah in sploh o volilnem gibanju tako natančno pororočali, izrekamo prespodobno zahvalo. Marsikaj seveda ni moglo priti v list vsled pomanjkanja prostora, ali vse nam je dobro došlo, da smo lahko varno postopali. Še enkrat srčna hvala, ostanite nam vedno zvesti! (Mariboržanka) se je danes zopet vrezala. F. Girstmayr je tožil g. kaplana Neubauerja v Stainzu, ker ga je ta imenoval anarhista. Gosp. kaplan pa se je udal in priobčil častno izjavo s pripomnjo, da je izraz anarhist bil brati v »Slov. Gospodarju«. Res je bil lani o tem govor v našem listu in »Siidst. Post«, ko je bil Girstmavr na shodu pri »Stadt Wien« grozil z anarhijo, ali tega še Girstmayr do danes ni nikjer popravil. Mariborski bralci torej dobro vedo, kje je resnica. (Lešfierba!) Tako bodi irae soeijaldemokratičnemu listu »Luč«, ki je dozdaj izšel v dveh številkah. Cudno, da je te leščerbe 1. številku g. učitelj na Medvedovem selu delil v šoli nekaterim otrokom, naj jo nesejo starišem. Ali je tudi 2. številko delil, ne vemo. (Dihurjem) na pošti ali bržčas kje drugod, ki naš list novejši čas kradejo, bodomo že prišli na sled. Komur se naš list dopade, naj si ga naroči ali pri prijatelju izposodi, nepoštene duše pa ga naj pri miru pustt;, da ga naši naročniki dobijo o pravem času v roke ! (Ali pojdemo volit) prihodnjo soboto slov. volilci v južnoštajarskih mestih in trgih ? Na vsak način! Kdor ostane doma ali potegne z nemčurji, naj si na čelo zapiše: Narodni izdajica! V celjski skupini utegnemo zmagati, ako ostane več nemških uradnikov doma: kajti s prusaki pač noben cesarski uradnik ne sme potegniti, v mariborski skupini pa pokažimo svetu, da še nas Nemci niso pohrustali! V celjski skupini si naj vsak naš volilec napiše na glasovni list: Dr. .luro Hrašovec, odvetnik v Celju, v mariborski pa: Dr. Fr. Rosina, odvetnik v Ljutomeru. (Franca Girstmavr-ja) mariborski nemški »purgarji« vedno kandidujejo. Najprej za V. kurijo in je propadel; potem v kmečkih občinah in zopet propadel; in današnja »Mariboržanka« ga priporoča mestnim volilcem Lipnice in bližnjih trgov. Francl, kdaj te bo srečala tista pamet, da boš rekel Mariboržanom: »Pišite me v uho! Če sem lako izvrsten kandidat, čemu pa me vi nočete imeti V« (Prememba posestva.) Goriški rojak gosp. Hmelak je prodal vse posestvo in fage v Libiji pod Mozirjem nekemu Gradčanu Frid. Hocke; ki bojda namerava na mestu žage staviti tovarno za barve. (M o r i 1 c a F e r m e t a), ki je, kakor znano, lani tri Ijudi s sveta spravil, zdaj >pacajo« zopet v Gradcu, ker hoče po vsej sili biti norec, zdravniki pa mu menda tega ne verujejo. (0 d Savin.je). Brezvestna socijalistična sodrga je jela tudi rovati proti našim denarnim zavodom, češ, da bodo delili; seveda ako bi izpufani demokrati posojilnice vodili, verujemo, da bi že davno delili, a dokler bodo pa posojilnice v rokah tako vrlih mož, kakor jih ima Savinjska dolina in ves spodnji Štajar, ni se bali ne za sold zgube. (Z Dol pri Brežicah.) Ozimine letos čudo lepo kažejo, da še veliko let ne tako. — Na naš sejem. dne 15. marcija so prav veliko živine prignali. Tudi cena se boljša, in je bilo živahno barantanje. (Toea, blisk instrela.) V nedeljo dnr 14. marcija popoldne ob 3. uri je bila na Zdolah pri Brežicah toča zemljo popolnoma pobelila med bliskom in gromom. Med tem je slrela udarila in užgala stari vinski hram nekdanjega Bana v Ravnih. 0 enaki nevihti v nedeljo popoldne se poroča tudi od Sv. Urbana pri Ptuju. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so poslali dne 12. marcija gg. volilci V. kuriie, zbrani pr. g. Giintherju v Slov. Gradcu, 10 gld. l!og plati! (Katoliško bralno društvo v Hočah) je imelo v nedeljo popoldne pri g. Kselmanu ustanovni shod. Prišlo je veliko vrlih Slovencev ter koj prvi dan drušlvu pristopilo 45 udov. Predsednikom je bil izvoljen g. Simon Šunko, podpredsednikom č. g. kaplan M. Roškar, tajnikom g. Pavel Vernik, blagajnikom pa g. Lovrenc C.iček. Društvo ima svojo bralno sobo pri g. Jožefu Kselmanu tik železnice. (N a T e h a r j i h) napravi katoliško - slovensko politično društvo za Teharje svoje zborovanje prihodnjo nedeljo, dne 21. marc. v prostorib g. Šušteršiča o pol štirih popoldne. Razgovor bo o uzrokih, zakaj kmetiški stan propada, in o pripomočkih, kako bi se spet opomogel. Kmetje in gostje, pridite v obilnem številu! (Okrajna bolniška blagajnica v I,jutomeru) \e imela lani dohodkov 1242 gld. 34 kr., izdatkov pa 1144 gld. 34 kr. in sieer: 290 gld. 61 kr. bolniške podpore, 180 gld. 30 kr. plače zdravnikom, 272 gld. 87 kr. za vraštva, 141 gld. 08 kr. bolnišnicam, 26 gld. za pogrebe, 5 gld. 59 kr. v blag. zvezo, 205 gld. 70 kr. za upravo in 22 gld. 19 kr. za različne stroške. Začetkom leta je blagajna štela 228, in koncem pa 231 udov. — Blagajnični rezervni zaklad znaša 851 gld. (Vitanjska posojilnica.) Račtinski sklep te posojilnice za leto 1896. kaže, da je znašal skupni promet v tem letu 187.045 gld. 48 kr. Posojenega kapitala se je povrnilo 10.145 gld. 15 kr, branilnih vlog je bilo 50.898 gld. 12 kr. obresti, od posojil se je vplačalo 8578 gold. 81 kr. Vzdignilo pa se je hranilnih vlog 45.411 gld. 36 kr. Posodilo se je 35.996 gld. V drugih denarnih zavodih se je naložilo 6480 gld. Na dobrodelne namene se je razdelilo 707 gld. 88 kr. (Mozirska posojilnica) je darovala prostovoljni požarni brambi v Mozirju in na Rečici, vsakei po 100 gld. Slava vrlemu zavodu! Iz dragih krajev. (Dosedaj je izvoljenih) 143 državnih poslancev. Od teh je : 18 kršč. socijalistov, 17 nemške katol. ljudske stranke, 15 socijaiistov, 16 Mladočehov, 21 Poljakov, 12 Rusiaov, 10 Slovencev, 3 nemški liberalci, 1 češki katolik, 3 poljske ljudske stranke, 6 pristašev Stojalovskega, 5 Rumunov, 4 Hrvati, 4 liberalni Italijani in 2 katol. Italijana. (Državne volitve) kmečkih občin na Srednjem in Gofnjem Štajarskem: V graški okolici je bil izvoljen Matija Kaltenegger s 168 glasovi proti 129 glasovom, koje je dobil baron Rokitanski. Razven tega so izvoljeni konservativci: prelat Karlon, Franc Wagner, Franc. llagenhofer, Blaž Herk in nemški liberalec Posch. (Smrtna kosa.) V Gradcu je umrl sourednik »Grazer Volksblatt-a« Gustav Stroriedl v 30. letu svoje dobe, v Ljubljani g. dr. Viktor Supan, odvetnik in urednik »Slov. Pravnika«, v Zagrebu pa znameniti slovenski pesnik in jezikoslovec profesor Matija Valjavec - Kračmanov v 66. lelu svoje starosti. Sveti jim večna luč! (Strela sredi marcija.) Iz Zagorja ob Savi na Kranjskem se poroča, da je v nedeljo popoldne na Sv. Gori bila.huda nevihta, da je strela dvakrat udarila v zvonik in da je padala toča kakor po leti. (Drage cvetlice.) Amerikanski milijonar Astor je plačal nedavno temu nekemu angleškemu vrtnarju za eden sam grm jako redkih rož 6000 dolarjev. Nadvojvoda Josip pa ima cvetlie, vrednih 800.000 frankov. (Zelo redek lovski plen.) Te dni je padel nekemu srečnemu lovcu blizu Belja jako redek plen v roke. To je bil orel največje vrste. Ta orel je imel okolu vrata železen obroč, na katerem je bila urezana letnica 1646 in poleg nje pol izlizan grb. Ta orel je živel torej preko 250 let. Orla je kupil neki trgovee in ga podaril zagrebškemu rauzeju. (Kuga v Indiji.i Iz Indije pribajajo vedno še žalostne novice. Kuga se je pojavila ludi v Poormu, Tarzu, VVattari in Bramarani, zadnji postaji za hodočastnike v Meko. Najbolj razsaja kuga tam, kjer vlada lakota. Podpora vladina pa zadostuje komaj, da Ijudje ostanejo živi. (Grozna nesreča na železnici.) Dne 13. marciia so delavci popravljali železno cesto med Borovnico in Logatcem na Kranjskem. Ko se je mimo njih vozil mešani vlak, stopili so na drugo progo, kar pridrvi osebni vlak, poln laških zidarjev. Nekaj delavcev skoči v stran in se reši, Toinaža Sušmana in Franca .Jerina pa lokomotiva osebnega vlaka pri priči ubije.