II. leto. Štev. 12.
1915. marcius 21.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     3 K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    6 K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .    2 K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .    .    .    .    5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom i Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se
pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    .   5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     8 K.
„Popadnoli so kaménje, ka bi v njega lűčali “.
— Ján. VIII. —
Kaj pa ne bi lűčali, da je pravico gučao. Vsi, ki so pravico glásili proti voli vnožine, so tak obhodili. Známo, ka Ježus sám právi židovom, ka so spomorili proroke, pa je naprejpovedao apoštolom, da „je ne vučenik vékši od meštra, či so mené preganjali, bodo tüdi vás preganjali “. Pa se je spunilo nad vsemi.
Pa zakaj? Záto, ár je pravica takša, ka žele spoznana biti i poleg toga ščé, naj bi naša djánja pravici primerna grátala. Človek je pa teški, ne bi rad povrgao svoje návade, se njemi teško vidi, ka bi ostavo stáre že privajene poti ino se obrno po novoj, na šteroj ga težáve i nepoznáne zádive čákajo.
Pa to šatan dobro zná. On to nemárnost človeka zgrábi za vüho ino ga z njov drží nazáj od dobre poti, na štero ga pravica zové.
Da se pa takši li nájdejo, ki so boše pámeti, kí se poprimejo pravice, se navčijo njéno pot pa ž tem postánejo odürjávanja vredni pred onimi, šteri so ostali na stároj grešnoj poti, ár oni z svojim žítkom svedočijo, ka je pravico nasledüvati nej nemogoče tak, ka kí je neščejo držati, oni neimajo juša praviti, ka pravica od njih kaj nemogočega žele.
Z toga nastánejo sovrážtva i pregánjanja pa na slednje reberije, ár božni tak mislijo, ka či vse bolše od
sébe zaprávijo, te ne bo ni koga, ki
bi švedočo, ka je mogoči človek bolši
biti, kak je, pa je tak pravica juš zgübíla.
Je ne tak vu svejti? Pijánec se norčüje nad treznim, hotlivec nad čistim. Ki posta ne zná, se smejé, či se što posti, ki ne hodi v cérkev, za norce má tiste, šteri hodijo. Pa jaj tistomi, kí je stopo na bošo pot, ino se je te dao od takših lüdih nazáj v spadáj potégnoti. Žmetno pride on te več na dobro znova.
Ki je tak slab, ka je ne mogoči prenášati nevolen smej, ali ogovárjanje božnih, on si naj premišláva példo Zveličitela i njegovih vučenikov, šterih celo živlenje je stálno pregánjanje bilo, šteri so svoj žítek z mantrništvom dokončali med hüdobnim smejom šatana i njegovih hlápcov pa so zdaj vu svojoj díki na veke rešeni nevole, štero vživajo njihovi hüdobni pregánjalci. „Dűše pravičnih so v roki božoj “, právi kniga modrosti III. „pa sa jih ne tekne nevola smrti tak so se vidili pred očmí nespametnih, kak či bi vmrli pa njihov odhod se je za trplenje meo, oni so pa zdaj v miri... Božni do pa meli kaštigo poleg njihovoga premišlavanja, njihovo vüpanje je prázno, dela njihova so brezi sáda i djánja brezi haska“.
Toga se držmo, pa mo te radi poslűšali i držali pravico med vsem pregánjanjom ino nam ostáne déo vekivečni, šteroga nam sv. Dűh v tej rečáj obečao.	
Bojna.
Strastni boji v Kárpátah. To je te stári i nájvekši glás. Strahovita, neznosna zima láda v teh planinah. Sneg je tü pa tam 3 metre globoki. Več lüdih je zmrznolo. Naše čete so najšle rusko predstražo zmržnjeno. Edna ruska stotnija se pa vdala našim, záto ka je mraza ne mogla več prenášati. Od Dukle na izhod pri cisnabaligrod-skoj poti so bili najbole divji boji. Ne so pa mogli rusi naše čete premágati, ka več, naši so ešče 1200 rusov tü vlovili.
V Shodnoj Galiciji i Bukovini, kak i na Ruskom-Polskom i v Zapadnoj Galiciji se je samo strelanji z štüki vršilo.
Na pruškoj meji pri Augustow mesti so nemci ruse premágali i tei so mogli nazáj se potégnoti k reki Bobr i trdnjávi Grodno.
Na francoskom bojišči pri Champagne-i so nemci odbili francozki napad, čeravno je šestkrát tü močnejši bio francozki šereg od nemškoga i obdržali svoje postojanke. Več tjédnov je trpo tü boj i zgübe kre obá strána sküpno lehko do 100 jezér računamo. Zdaj so samo menjši boji na francozkom bojišči.
Na türskom bojišči se tüdi nikaj nej spremenilo. Zavezniki napadajo z vsov močjov Dardanele i Smirno, türki pa odbijajo junaško vsaki napad i so priprávni do zadnje kaplice krvi svojo deželo orániti.
Na morji se potáplajo ládje. Nemška križarica je potopila edno amerikansko ládjo, štera je pšenico pelala na Angležko. Zatoga volo zdaj amerikanci jako vréjo na nemce i nas.
Grčka nova vláda je na našoj stráni, ne bo záto dopüstila, ka bi grki proti nam se v boj podali. To isto
2
NOVINE
1915. marc. 21.
moremo praviti od Bolgarije i Rumanije tüdi.
Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledéča:
Vlovleni Rusi. Naši so v Karpatah 8 častnikov i 570 moštva zgrabili. Nemci pa pri Grodno-i 3400 vojakov i zaplenili so 16 strojnih pušk.
Premenjeni nemški-francuski zavzétniki. Nemški casar je odrédo, naj vse težko ranjene častnike i podčastnike frančuške spremenijo z nemškimi, čeravno bi teh menje bilo od ovih.
   V Zahodnoj Galiciji v Gorlice krajini so naši ništerne ruske strelne linie preodrli i više 500 sovražnikov zgrabili.
Pri Lupkowi so naše čete odbile ruski napad, ki so zčista pred naše strelne jarke prišli. Na stotine ruskih mrtvecov leži pred našim táborom. Naši so znova vlovili tű 10 častnikov i 700 moštva.
Pri Nowemiasto-i so nemci zadržali prodirajoče ruse i zmed njih 1500 vlovili.
Težave v karpatskih bojah. Rusi so veliko nove moči poslali med Karpate za toga volo pa tüdi za volo velikoga snega i mraza je težavno našim na mesti ostati, vendar se pa močno branijo i ešče na stotine rusov vlovijo.
Pri Lomzi so nemci ruski napad odbili i 800 rusov vlovili. Od Przasnis na severo-zapadnom 3000 od Novemiasto na, severo zapadnom do 4000 rusov zgrabili.
Angležki dar za srbe. Angležka vlada je na znanje dala srbskoj, ka Angležko nigdar ne pozabi Srbiji tiste velke zaslűge, štero je v tom boji doprinesla. Za dar njoj za to zdaj pošle 500 vagonov mele, 100.000 párov obleke, 100.000 plaščov i 30 zdravnikov.
Na Francoskom. Pri Loretto visini so Francozi zgűbili dva strelniva jarká, 6 častnikov i 250 moštva.	
Židovje pred táborom. Rusi so na Polskom pri Nadworni 1500 židovskih drűžin vkűpspolovili i med dva tábora postavili, rekoč, ka je ščejo po toj poti v drügi kraj odpelati. Gda so to nemcom na znanje dali, so ta srdito odgovorili ka rusi z tem nečlovečim djanjom njé samo zadržati ščejo v strelanj i prodiranji i rávno záto nemárajoč na nedužne žrtve bodo napadali rusko vojsko. Kelko nedužne krvi se more v tom boji prelijáti?
Na Belgijskom pri Neuve Chapelle občini so se nemci angležkoj prémoči meknoli. Tü angleži jako gostokrát lečejo z svojimi zrákostroji. Tri angležke zrákostroje so nemci dolstrelili.
Potoplene ládje. Nemška pomočno križarica Prinz Eitel Friedrich je potopila 1 rusko, 2 francozki, 1 amerikansko, 2 angležki ladji pa edno barko. Sama je tüdi dobila strláj, ali ne nevarnoga. V krátkom se poprávi i znova se odprávi na svojo lovsko pot. Angleži so tüdi potopili nemško podmorsko U. 12. Mornarje večkrat nájdejo spotrtine na morji plavati, štere ne dájo dognati, komi je ladja slišila, svedočijo pa li, ka je strašno sovraštvo na morji i ide vse na vničenje v dühi antikristuvom. Keliko milijardov se v morje vrže, kda nešteti, milijoni trpečih bi je krvávo potrebüvoli. Kak strašen odgovor bo ednok za to!
Zgübe Angležov pri Dardanellah. Queen Elisabeth, Angležko vojno ladjo so trijé strelaji iz türskih možarov zadeli i jo močno poškodovali. 25 mornarov angležkih je mrtvih, 28 pa ranjenih.
Napredűvanje. Napredűvali smo pri Gorlico-i v zapadnoj Galiciji i vlovili 200 rusov pa v Karpatah, gde smo mnogo strelivo zaplenili i 300 rusov vlovili. 
Ruski napadi v jugozahodnoj Galiciji i V Bukovini. Ruske napade od Nadworne na sever i pri Černovicah na severnom bregi Pruth reke smo odbilí i 190 rusov zgrabili.
Pot carova. Ruski cár Mikloš je odpotűva v Helsingtors, v glavno mesto Finnskoga i se tamodnet srečno nazáj povrno.
Oropane židovske trgovine. Naši vojaki poročajo, ka so rusi vse židovske trgovine gde so skoz šli oropali, oropano blago kaj so mogli z sebov vzéti, odnesli, drügo pa nad prosto lűdstvo razdelili.
Znotrašnje trdnjave Dardanel se obstrelavajo. 10 angležkih i francuških ladj, štere so z velikimi štükami oborožene, so začéle znotrašnje trdnjave i Dardanel obstrelavati; türki na strelbo močno odgovarjajo.
Dohonček bojov v Champagne-i. Francuzi so nemce v Champagne-i že od februara 17-ga močno napadali. Konec napadov je to, ka so nej mogli predreti nemške rojne linije ka več, nemci so ešče 2450 francuzov vlovili. Istina, ka so nemci tű velke zgűbe meli, dosta vékše, kak pri Mazurskih jezerah ali zaman so nej prinesli té velke žrtve, svoje mesto so obdržali i z francozov so tüdi do 45,000 ranili ali morili.
Nesreča naši častnikov. Weber i Ulrich polkovnika sta se z Perelič poročnikom na motori v Kasso pelala, kda jihva zadobišao tak veliki vihér,
ka je motor prevrgeo. Potniki so vőspokapali, Weber polkovnik je k mesti mrtev postao, Perelič poročnik je teško ranjeni, Ulrich polkovnika i soffőra pa nikša nesreča nej doletela.
Prepoved na Ruskom. Rusija je prepovedala izvážanje zrnja.
Francuška pomoč proti Türkom i za Srbijo. Francuzi so iz pristanišča Toulom na ladjah veliko vojsko poslali, štera bi stopila z (angležkimi, indijskimi četami na kopno pri Dardanellah. Drügo vojsko pa pela srbskoga krala sin, Jüri, srbom na pomoč.
Reims se obstrelava. Nemci tak srdito ostrelavajo Reims, starodavno francuško mesto, ka nega hiže, štero ne bi poškodovana bila i nej drűžine, štera ne bi mela ranjeno ali mrtvo kotrigo.
Glava mirne stranke na Ruskom je mrtva. Grof Witte, veliki ruski domorodec i najvékši prijátel za mir, je zapüsto to nemirno suzno dolino i se odselo v kraj večnoga mirű.
Grodno je mesto i trdnjáva pred Varšavov. Má 50 jezér prebivalcov. Hiše so večinoma lesene. Cela krajina je naime jáko bogata v logáh. Mesto je stárodavno. Že pred 700 leti je stalo. Má cvetočo trgovino i obrt. Dela vsakojačke mašine i má tüdi zdravilne vretine, štere nešteti gosti obiščejo vsako leto. — Báthori Števan, erdéljski vojvoda, ki je za polskoga krála bio imenüvani, je tü stanüvao i jáko podigno mesto. Držávne zbore so poláki duga leta tü držali. Zádnjega tüdi, po šterom je vsa oblást polskoj vládi vzéta i je cela dežéla razdeljena postala. — Grodno, nikdašnja slava polakov, zdaj sovražne ruse bráni proti nemcom.
Dogodki iz boja.
Cigan na bojišči. Eden vučeni vojak iz Zala županije nam pripovidavle sledéča dela:
Na severnom bojišči se je zgodilo, ka je kapitan večkrat poslao ednoga cigana, šteri je bobnar bio z posebnim zavűpanjom gda se, gda ta — tak je nej meo drűgoga dela.
Ednok njemi je stotnik zapovedao, náj prinesé malo krűha. Cigan je odišeo, jako se je pazo, ka ga krugla ne bi dobila. Dugo so ga čakali, gda je nazadnje li prišeo ednok, samo ka brezi krűha.
— More, gde je pa krűh? — pita ga stotnik.
— Gospod stotnik naj me ga ne pitajo, pravo je cigan.
1915. marc. 21.
NOVINE
3
— Si prineso ali nej?
Prinesti sam ga prineso, samo ka sam vse ta lűčo, ár je krűh toliko krugel dobo, ka ga vogrski vojak ne bi mogeo pojesti — bio je odgovor. Pa je gotovo, ka je nej hodo daleč za krűhom!
Drűgoč njemi pá veli stotnik:
— Ne kradni tű časa, idi pa prinesi edno puško, štera pri mrtvom rusi leži; idi pa patrone tűdi prinesi pa strelaj ti tűdi, ve tak ne boš bobnjao.
Nej se je to dopadnolo cigani, záto ka je nej vűpao vö iz šanca iti, záto se je kušao rešiti poti, rekši, ka jo on bobnjar i či de strelati tűdi mogeo, se boji, ka de rapave roké meo.
Ednok se je stotniki milo vidilo za vojake, ár so strašno žejali pa je pá cigana poslao po vodo, šteri je bobnjar bio. Razložo njemi je v šteri kraj trbe k vretini iti. Cigan je odišeo, šést vör njemi je nej bilo glasa. Nazadnje je li prišeo; samo ka brez vodé. Komaj so ga spoznali, tak je bio otečeni njegov obraz i njegove lampe. Vsaki si je mislo, ka so ga rusi zbili. Pa je nej tak bilo. On, iskavajoč vretino, je poleg ednoga marofa šo, gde   je včelnjék varao, pa si je mislo, ka je méd boši kak voda, začno ga je prešati, pa si je odzaja v žakeo djao, ka njemi je nej vözteklo i to je prineso svojim sobojnikom.
Svaja. — Zmiritev po židovskom fiškalisi. — Dár na cérkev.
Dr. György Mór, fiškališ monošterski, ki je židovske vöre, je vsem katoličancom zapüsto v sledéčoj svaji eden lepi zgléd.
Šulič János, krčmar gornjesenički, je pred občinskim meso preglejüvačom jako ogrizo Eisenstein Eugéna, stanovnika siničkoga. Ogriženec je imenüvanomi fiskališi prekdao krivdo proti Šulič Janoši. I ka se je zgodilo? Na posredűvanje fiškališovo je mirolűben Eisenstein odstopo od pravde, Šuliči odpüščenje próséčemi odpüsto i samo to želo, naj krivec 20 K. darüje na potrebe rimsko katoličanske cérkvi na Gornjemsiniki. To je té tüdi včino i tak se je svaja brez vékših potrošov zaistino v dühi Kristošovom dokončala.
Gda mi toga židovskoga fiškališa stopaj, z šterim je iskao mir i hasek materecérkvi, občüdűjemo i pohvalimo, nam na pamet pride edna lepa že sto ino stokrat prevdarjena miseo: Slovenci,
krščeniki, deca, krala mirű, Jezuša Kristuša, ne bi dobro bilo osnovati edno drűštvo, štere kotrige bi se zavézale, ka brez istinskoga neobhodno potrebnoga zroka ne bodo se tožile, pravdale, nego nastanjeno svajo po mirnoj poti doma med sebov lepo poravnajo? Dűhovniki bi vodili to drűštvo i z vsake vési eden ali dva koga bi kotrige na to čést odebrale. Če bi svoja gde nastanola, bi tei možje mir napravili i gda bi vékša krivica bila, bi krivca na kakši mali dár za siromake ali za cérkev obsodili.
Keliko grüntov ne bi prišlo na odajo, če bi naše lüdstvo znalo mirovati! Keliko penez bi se ohranilo, keliko siromakov pomoglo če naše lűdstvo ne bi po vsakoj žalnoj reči k fiškališi letelo! Da čerávno je Šulič na siničko cérkev 20 kr. plačao i čerávno je fiškališi tűdi kakšo vročo desetko porino za pomiritev, vendar je ednok falejša bila ta mirna pot, kak bi ga pravda vrezala. V našem drűštvi pa ešče ednok ménši bodo protroši, záto ka z lűbézni do Kristuša se brezplačno miriteo dovrši.
Mi gda se z celoga srca zahvaIimo dr. Mór György fiškališi, ka nam je to krščansko miseo mirű v düši znova predramo, z milov prošnjov pošlemo svoj poziv do vseh Slovencov naj se glasijo v kem vékšem števili za drüštvo miritvi.
V vsakoj vési naj eden mož prevzeme to skrb na sébe, ka vküpspiše tiste düše, štere bi namenile v to drűštvo stopiti i gda boj miné te je osnovimo i po višešnjoj cerkvenoj oblasti potrditi damo.
Premišlavajmo si vsi, ki lűbimo svoj národ od teh reči i molimo vnogo za veliki uspeh toga nakanenja.
Glási.
OPOMBA. Prosimo cenjena naročnike dužnike naj nam dužno naročnino čem prle notripošlejo. Zamüdnim Novine stávimo.
Nesrečna smrt. Bočkor Jožef z Markovec je v pijanosti v potok spadno i se vtopo. Pokojni je pridno čteo neverne socialdemokratne novine „Népszava“ i je pred lüdstvom kak očitni bogobloznik bio poznani i rávno záto vidi ono v toj nesrečnoj smrti božo kaštigo. Bodi Bog smileni njegovoj grešnoj düši.
Dár na Marijin list. Naročniki Marijinoga lista iz Sakalovec so više naročnine 3 K. 60 fil. darüvali na potrebe Marijinoga lista. Hvale vredna, zdrava misel, štera bi mogla globoko korenjé pognati v vseh slovencah.
Odnešena stotka. V Črensovcih pri Baligačovoj Leni je nikak 100 koron odneso z omára, kda je tá z vnükov pri večernici bila. Tát je po podi prišeo dol v hišo i hitro so ga zasledili.
Mro je kraleski kočiš. Mro v Pečühi Vetrovac Vendelin, v 74-tom leti svoje starosti, ki je predtem kočiš bio na kraleskom dvori. Starec je večkrat ponosno naprejnoso svojo čast, gda je srečo meo vladara Austro-Vogrskoga i njegove ministre voziti.
V četrtek se ne smejo zavitki na pošto davati. Dočasno je pošta odrédila, ka se po četrtkah ne smejo drügi zavitki sprijéti, kak šteri skoz Pešta idejo i za vsebino majo seménje ali kvas.
Otrobi mesto ovsa. Vojni minister je odrédo, ka vojaški magazinje moro oves za otrobe spremeniti, če što to žele. Trbe se glasiti pri magazinah. Ne da se pa več otrobov, kak je ovsa.
Marijini listi za mesec február i marciuš so na svetlo dáni z jáko bogatov vsebinov iz lepimi kepami. Genlive prigodbe, krepki navuki, lepe pesmi düšo med čtenjom na peroti püstijo, ka se z té blatne zemle v rajske višáve zoseli i tak za bláženo čüti v tistom milom sveti, kde mir kralüje i blaži nepokojna človeča srca. — Molitev za mir i darüvanje Srci Jezušovomi je tüdi štampano na želenje, ka bi je vnogi radi molili. Ki šče, se lehko zglási za njé, malo več smo jih dáli naštampati. Vojákom na bojnom poli bodo k vüzmi jáko dobro slüžili listi. Damo je pa vsem vojákom brezplačno, samo za pošto i zavijanje, da so veliki, trebe platiti 20 filerov.
Zavitki z ednim voznim listom. Dozdaj je dovoljeno bilo na eden vozni list več zavitkov na pošto dati; zdaj je to prepovedano, vsaki zavitek more svoj vozni list meti.
Dár vlovlencom. Po odrédbi našega višjega pastéra se pobirajo dári za naše vlovlence. Črensovska fara je 30 K. v té namen dala.
Prostovoljniki pod orožjé moro stopiti aprila 15-ga, ki so l. 1895, 1896. i 1891. rojeni i za ednoletne prostovoljnike zebráni.
4
NOVINE
1915. marc. 21.
Porod v kasárnah. Pohodila je v Kaniži pri 3. stotniji 48. polka žena svojega moža, štera je teško noseča bila i jo porod tam silo v kasárnah. Čerávno je nej bilo babice, porod je srečen bio; dečko je prišeo na svet, šteroga je sam stotnik zdigno z krsta, ki je dobo njegovo ime „Peter“ pri krsti. Tovariši očé so pa 67 koron nabrali, šteri dar je za dete v hranilnico vloženi.
Navuk za trétjiréd bo 25-ga márca v Črensovcih popoldné ob treh. Sprejemanje brez návuka, oblüba i odvéza pa bo v nedelo pa tom svétki, 28-ga márca, na cvetno nedelo.
Ki zna kaj od Rüžič Leopolda, ki je v 18. dom. pešpolki v 10 stotniji, kak čarnovojnik slüžo, naj da glas njegovoj tužnoj ženi:	Rüžič Leopolda
žena Bakovci, p. Muraszombat.
Ženitev v Ameriki. Na báli sta vküp prišla i se spoznala eden slovenski dečko pa edna vogrica. Polübila sta se. On je veren katoličanec bio, njo pa nišče ne ve, kakše vere je bila. Kam ta šla zdaj te k zdávanji? On síli v katoličansko cérkev. Ona njemi pa právi „Andráš, zakaj bi nama to bilo? Če se radiva máva, de tak dobro, če pa nej, te pa, če va rávno v desetih cerkváh pri zdávanji, pa nama nikaj ne bo pomágalo“. — Pa je mrcina stem práznim gučom odvrnola od cérkve ednoga poštenoga, premládoga dečka iz našega krája. Starišje, starišje, na razpétoga Jezuša vas prosim, ne püščajte premláde svoje decé v tüjino, če neščete biti pogübleni.
Rana po odlikovánji. Ne dugo smo poročali, ka je Törnar Martin, stražamešter, z Črensovec zavolo junaštva odlikován bio. Mladénec je zdaj drügi pot ranjen, levo roko má potrto i težko ranjen leži v Kassi v bolnišnici. — Njegov sosed, Ritlop Ivan ma pa na levoj roki dvá prsta odstreljeniva i leži v Olomici v bolnišnici na Moravskom.
Plüska v krčmi. Z Vidonec smo zvedili, ka je tam v krčmi edno deklo plüsno dečko zato, ár se je norca ž njega delala. Na to samo teliko odgovorimo, ka v tom žalostnom časi brez potrebe krčmé pohajati je svedočanstvo nerédne düšnevesti tak pri deklaj, kak pri dečkaj.
Podrezani vlasjé i biciklini. V ednoj gornjoj fari si dekle namenijo bicikline küpiti. Naj bi njim pa veter dugi vlási z krátkov pametjov nej vküp-
zmešao, so si vlasé podrezale. One právijo, ka so zdaj lepše. Mogoče, samo ka, kak nam poročnik právi, v tistom kráji se praj vüšivi teoci rávno v to formo obrezávajo. Mogoče je te tüdi. — Odgovorimo z rečmi sv. pisma na to gizdo: „Znizite se pod mogočnov božov rokov“!
Pošteniva krčmára. V Pertoči so šteli igrati goslarje v dvema krčmama i vrliva krčmára sta nej sprijéla ponüdbe gor za volo toga žalostnoga časa. To je zaistino hvale vredno. Toisto zahvalnost slüžijo tüdi g. notariuš tistoga mesta, ki so na réd jemáli hišo, v šteroj se je vršo ples zvün krčme.
Dár sv. jürjanskih farnikov na sobočki Rdeči križ. Lenaršič Jožef 21 kil žita, Schadl Jožef 21 kile, Marič Lipót 40 kil, Kampel Ferenc 64 kile, Donoša Treza 4 kile, Gombóc Andráš 12 kil, Jauk Jánoš 18 kil, Bertalanič Mihal 3 kile. Pšenico so dali sledéči: Donoša Treza 3 kile, Donoša András 8 kil, Činč Ferenc 21 kil, Svetanič Mihal 20 kil, Sráčnjek Ivan 5 kil, Gaber Ferenc 7 kil, Šalamon Andráš 13
kil, Rogáč Ferenc 12 kil, Bokán Števan 12 kil, Holzedl Anton 18 kil, Dopona Alojzi 15 kil, Šándor Jánoš 7 kil, Geder Anton 12 kil, Gombóc Jánoš 10 kil, Borovnják 5 kil, Šinko M. 5 kil, Knaus Ferenc 20 kil, Holzedl Pál 17 kil, Štesl 15 kil, Knaus Ferenc 16 kil, Gombóc Andraš 9 kil, Dopona Jožef 14 kil, Maitz Jožef 10 kil, Schreiner András 27 kil, Gaber Jožef 7 kil, Gombóc Ferenc 18 kil, Gombóc Mihal 10 kil, Bohán Ferenc 20 kil. Grah so dali sledéči: Svetanič Mihal 22 kil, Sračnjek Ivan 5 kil, Šalamon Andraš 2 kili, Hajdinjak Jožefa žena 3 kile, Unger Jánoš 4 kile, Holzedl Anton 4 kile, Koller Marija 4 kile, Sándor Andráš 4 kile, Šükar Jožef 2 kili, Bertalanič Mihal 8 kil, Šinkó Mikola žena 3 kile, Sráčnjek Peter 4 kile, Schádl Jožef 4 kile, Krenn Mihal 3 kile, Prelec Marija 3 kile, Donoša Treza 2 kili, Holzedl Pavel 3 kile, Štesl Jánoš 4 kile, Štesl Mihal 4 kile, Jauk Gottfried 1 kilo, Horvát Jüri 8 kil., Marič Števan 17 kil. Oves so dali sledéči: Lang Jánoš 15 kil, Buchmann Jüri 2 kili, Geder János 16 kil, Marič Ferenc 17 kil, Gombóc Karol 5 kil, Maitz Lucija 5 kil, Buchmann Andráš 14 kil, Lang Mihal 6 kil, Buchmann Jula 3 kile, Lovenják
Jožefa žena 4 kile, Štesl Andráš 12 kil, Kampel Andráš 5 kil, Knapp Jánoš 5 kil, Lang Lucija 3 kile, Buchman Jánoš 6 kil, Gombóc Ferenc 5 kil. Krumpline so dáli sledéči: Fülöp Henrik 20 kil, Sráčnjek Ivan 15 kil, Hajdinjak Jožefa žena 20 kil, Rogáč Ferenc 26 kil, Bokán Jožefa žena 20 kil, Brunner Treza 12 kil, Fülöp Marka žena 9 kil, Šándor Jánoš 20 kil, Šükár Jožef 7 kil, Šinkó Mihala žena 7 kil, Sráčnjek Peter 15 kil, Prelec Marija 10 kil, Borovnják 11 kil, Gombóc Ferenc 23 kil, Horvát Jüri 18 kil, Schreiner Andráš 50 kil, Lang Andráš 54 kil, Buchmann Jüri 20 kil, Pfleger Jožef 24 kil, Gaber Jožef 5 kil, Gombóc Karol 5 kil, Maitz Lucija 7 kil, Buchmann Andráš 25 kil, Buchmann Jula 8 kil, Lovenják Jožefa žena 10 kil, Kampel Andráš 24 kil, Gombóc Mihal 16 kil, Lang Alojzi 20 kil, Knapp János 15 kil, Lang Lucija 11 kil, Buchmann János 17 kil. Kukorico so dali sledéči: Koller Mária 5 kil, Borovnják M. 8, Šinko M. 5 kil. Kukorično melo: Sráčnjek Iván 12 kil, Štesl Mihal 4 kile. Pšenično melo: Štesl Jánoš 3 kile, Buchmann András 7 kil, Buchmann Jula 3 kile. Vse vküp 166 k. 30 fil., penez. Pšenice 372 kili. Žita 220 kil. Graha 255 kil. Krumplinov 694 kil. Kukorične mele 18 kil, Pšenične 13, ržene 16 kil. Pšeno 3 kile. Mast 3 kil. Jábok 7 kil. Zelja 18 glav. Sühih sliv 2 kili. Rib 100 škatulj. Sküpna cena vseh dárov 689 k 30 fil.
Pošta.
Sobočan Ferenc D. Lendava. 15 K. na Novine sem dobo. Bog plati.
Bertalanič Jožefa žena. Sebeborci. Gda. je rojen mož i kde? Lük I. Domajinci. Za volo šolára se more oča pri svojem g, plebanoši zglasiti. če se slabo vči, naj se niti ne glási. Magyar Fer. Večéslavci. Odpisek morete meti pri roki od odaje. Prinas je vsaki dobo te včasi plačano. Z odpiski, ali potrdili, štere ste dobili se zglasite pri dačnom úrádi (adóhivatal.) Ki je z cenov nej zadovolen, sme apelálivati na „alispána,“ odtéc pa na ministerium. Zroke pa práve more meti. Žerdin J. Chicago. Knig „Hodi k olt. Svestvi,“ ne ga več.
Vsem. Na nepodpisana pisma ne dámo odgovora, njih vsebine ne objávimo v Novinah, zato ka se neprečteto raztrgajo.
B. M. Gradišče. Ne morem zastopiti tiste tolvajije. Bole jo razložite. Rajb. Tr. Tropovci. Hvala na pozdrávi. Dva kinča sta na sveti: I. je Jezuš, 2. pa trplenje. Dajmo hválo Bogi za križ, šteri je klüč od nebeski vrát. Bom te večkrát skleno v sv. mešo. Škaf. I, žena Beltinci. Hvála. Bo za obá, kaj prosiš.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.