PoifnlM paviallrana.
rM
J?
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
. ^
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
	 List izhaja 25. vsakega meseca. =—-■ Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10'—, polletno Din 5'50, četrtletno Din 3’—; posamezne številke 1 Din. -————- Cena Inseratom: ‘/48 strani D 4'- vključno davek. =====		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. 	 Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. 	 Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. —		 		
Št. 11. in 12.	V Ljubljani, 10. decembra 1923.		Leto X.
Gostilničarska šola.
Reklama je danes zelo priljubljeno sredstvo bodisi da se slaba roba v denar spravi ali pa se hvali potom reklame, kar samo ni hvale vredno.
Star pregovor pa pravi: »Dobro blago se samo hvali.« Pri nas se držimo še stare tradicije, da naj se blago samo hvali brez reklame, zato tudi nismo o delovanju za gostilničarsko in hotelirsko šolo nič več pisali kakor gola dejstva do tako daleč smo s tem napornim delom že dospeli in kaj se je vse že izpeljalo.
Našli so se pa individuji, ki so porabili to delo drugih v samohvalo in se poskusili na sedaj moderen način podičiti s pavovim perjem.
Preteklega meseca so se naenkrat pojavile notice v časnikih — v Celju se je ustanovila I. gostilničarska šola, za njo pride takoj Maribor in to vse je delo g. B., gostilničarja iz celjske okolice. Naši mali v Ljubljani, ki otvoritve takega inštituta že komaj čakajo, so začeli godrnjati, kako je to, da v Celju, kjer je menda le dobrega pol tucata vajencev, že imajo gostilničarsko šolo, pri nas pa ne, ko nas je 50«. Tudi iz gostilničarskih krogov so se oglašala vprašanja, kako da drugod take šole kair čez noč nastajajo, v Ljubljani se naim pa le obeta in obeta.
Zaradi tega se nam zdi potrebno podati točno sliko te zadeve. Ideja ustanovitve gostilničarske šole se je pojavila med ljubljanskimi gostilničarji že leta 1909, ob času ustanovitve Zveze gostilničarskih zadrug in ob času prirejanja goistilničar-sko-kuharskih tečajev, pri katerih se je poučevalo poleg hotelsko-kuharske znanosti tudi serviranje, knjigovodstvo, bla^ goznanstvo in o tujskem prometu. Ravno
tako so bile tudi na programu štirih velikih gostilničarskih shodov, katere so priredile dva gostilničarska zadruga ljubljanska v, Ljubljani in dva Zveza v Postojni in	zahteve	po	ustanovitvi	stro-
kovne nadaljevalne šole za gostilničarsko vajeništvo.
Zbirala so se v to svrho sredstva naj-prvo iz upisnin in oprostnin vajeništva ter nalagala na posebno knjižico. Pri raznih prilikah, sestankih in zborovanjih, ki jih prireja Zadruga, so zavedni hotelirji, gostilničarji in kavarnarji ljubljanski zlagali prispevke v isti namen, kar je tudi vse plo-donosno naloženo. V letih 1911,- 1912 in 1913 se je pojavljala vedno znova ta ideja in pridobivala na intenzivnosti. Napravili so se načrti, proračuni in prošnje na tedanjo deželno vlado, mestno občino in trgovsko zbornico ter zasigurali prispevki teh korporacij in interesentov tako, da se je početkom leta 1914 že vložilo ves program in prošnjo na deželno vlado za dovoljenje otvoritve šole.
Izbruhnila je vojna in deželno predsedstvo je kmalu nato izdalo obvestilo, da so vse obrtno nadaljevalne šole za nedoločen čas ukinjenje. In tako je miinula doba do 1919, ko smo se po prevratu zopet začeli še intenzivnjše brigati za uresničenje te že deset let gojene želje. In ravno v razmiotrivanjih in kalkulaciji tega problema se pojavi nekaj nepričakovanega.
Občinski svet ljubljanski je v seji dne
12.	oktobra 1920 sklenil pobiranje davščine na prenočišča. Navzoči načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge, občinski svetnik g. Kavčič se je takoj ogla,sil k besedi in podal imenom gostilničarstva izjavo, da to ne bo ugovarjalo uvedbi nove davščine, ako se bo oddajalo od skupnih
dohodkov 10% fondu za ustanovitev gostilničarske šole v Ljubljani, na katerega zbiranju deluje ta zadruga že od leta 1908. Ta predlog je bil sprejet in od Pokrajinske uprave odobren.
Ko je kasneje občinski svet ljubljanski k ta 1921 zvišal to davščino na 20% in kasneje celo na 30%, je Zadruga istotako zahtevala povišek tangent na 22% in pokrajinsko namestništvo je to potrdilo.
Ko so prišle občine Maribor, Celje in Ptuj tudi na idejo pobiranja davščine na prenočišča, se je podala deputacija načelstva Zadruge takoj k pokrajinskemu namestniku in prosila, da potrdi dotične občinske sklepe proti temu, da bodo tudi te občine prispevale 22% k fondu za ustanovitev gostilničarske šole. Za stvar se je zavzemal tudi zastopnik Zveze za tujski promet g. dr. Valentin Krisper ter ponovno osebno Interveniral na pristojnih mestih. Pokrajinska vlada je tem prošnjam ugodila in za Ljubljano z naredbo' z dne 21. miarca 1922, št. 81, za Maribor dne 16. marca 1922 št. 7fy za Celje dne 4. avgusta 1922, št. 259 in za Ptuj dne 13. julija 1922, št. 238 dovolila pobiranje davka na obrtoma oddajane prenočišča proti temu, da se od skupnih svot' daje 22% fondu za gostilničarsko šolo.
Iz lojalnosti in dokaza solidarnosti z
v
vsem gostilničarstvoui Slovenije se je v seji dne 18. decembra 1921 sklenilo z ozirom! na to, da prispevajo k temiu fondu tudi občine Maribor, Celje in Ptuj, izročiti v,so zadevo Osrednji zvežii gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani, ker imal ta svoj delokrog tudi v štajerskem delu Slovenije, da prevzame in, ako bodo sredstva zadostna ter podane vse okolno-sti, deluje tudi na to, da se ustanovijo po
ustanovitvi glavne šole v Ljubljani tudi podobne predvsem v Mariboru in po možnosti in danili okolnostih tudi v Celju, bodisi popolne ali vsaj primerno aranžirane strokovno obrtno-nadaljevalne šole.
Do sedaj narasli fond, v kolikor nam je znano, še ni dospel do take višine, da bi se lahko reklo, obstoj teh učilnic je že zasiguran za vedmx Zato je tudi odobravati previdnost in neprihitevanja z otvoritvami.
Pomisliti je namreč treba, da bodo učni pripomočki, to je knjige, kakor na primer knjiga nauk o serviranju, nauk o hotelskem' in tujskem prometu, blagoznan-stvu in več takih pripomočkov, ki morajo biti šele spisane in izdane, veljalo več stotisočev. In gledati je vsekako na to, da se ustanovi najprvo eden in največji vzorni tak inštitut. Na trganje pouka!, kakor tudi v to razpoložljivih sredstev se bo šlo pač šele po ugotovitvi kapitalij, kateri bodo v to svrho definitivno na razpolago.
Taka je tedaj, prava slika te križeve poti. Čez koleno se ne da nič prelomiti in tisto zahrbtno huškanje gotovih činiteljev, ki so v Celju kar brez vsakega predloženega učnega načrta, pravilnega proračuna, brez vsakega dovoljenja šolskih oblasti, brez vsakega naznanila števila1 vajeni-štva in o njega šolski kvalifikaciji potegnili pristojne faktorje in šli na otvoritev šole kar tja v en dan, kakor da bi bila ta zadeva odvisna od volje ene same osebe.
S takimi pogreškami še na to farbati javnost, je enkrat velika predrznost, drugič pa neokusna samohvala napram neinformiranim ljudem.
Ljubljanska Zadruga je z ozirom na dejstvo, da se dobiva delež za fond ustanovitve gostilničarske šole v Ljubljani tudi od občin Maribor in Celje, spoznala za pravilno, da se tudi tamošnje organizacije opozori, da, če so podani predpogoji za take učilnice, tudi oni ustanove in se je ravno radi tega pritegnila Osrednja Zveza v to akcijo, ki ima svoj delokrog za celo Slovenijo, da se zamore zainteresirati tudi za one kraje, k čemur ljubljanska Zadruga ni bila poklicana.
Glavni kuratorij in šolski odbor sestoji sedaj iz sledečih gospodov: Načelnik Zveze g. Fran Kavčič, odborniki gg. Kra-peš, Dachs, Stritar, Zalaznik, Dolničar Matija, Dolničar Alojzij, Tonejc in Fiala.
Nadalje kot zastopnik Zveze za tujski promet g. dr. Valentin Krisper, zastopnik Trgovske zbornice g. dr. I. Ples, zastopniki vlade gg. dvorni svetnik dr. Marn, ravnatelj Obrtne šole vladnii svetnik Šubic, ravnatelj Trgovske akademije dr. Bohrn, vladni svetnik dr. Lubec in mestni učitelj Gorazd.
Zastopniki Maribora in Celja, vsako^ kratni načelnik Zadruge, sedaj gg. Emeršič in Znudrl, Božič in Bernardi.
Sedaj si k stvari dovoljujemo' še nekoliko kritike. Kakor se nam: poroča, se je iz Celja dalo posebno v »Jutro« poročilo, to je prva gostilničarska šola v Sloveniji. Dajmo ta nesmisel malo analizirati.
Pedagoški pouk prevzame profesor NN. brez navedbe, kaj se bo poučevalo.
Sosebno o trgovski vedi ni nobene opombe. Servirno znanost uči restavrater, ki bo težko poleg svojega obširnega posla še mogel žrtvovati cele popoldneve šolstvu, kletarstvo naj uči gostilničar, ki se sam bori doma s plesnimi sodi. To so lahkomiselna začetja brez primere. Za tako »vzorno« šolo se Slovenija zahvaljuje. Kje je pouk o hotelski znanosti, kjer je pouk o potrebnih tujih jezikih, kje je pouk o hi-gijeni, kje je pouk v blagoznanstvu, kje je pouk o tujskem prometu, o zdravoznan-stvu itd. Smo res v demokratični državi, a tako daleč pa vendar ne gre, da bi na primer kletarstvo učil navadni kletarski uslužbenec, mli hočemo v to imeti strokovnjake, diplomirane vsaj na kakem kletarskem kurzu, ne pa vaških samoukov. Čevlje meri naj kopitar. Zato smo z začudenjem poslušali poročila o lahkovernosti take vaške šomaštrije. Po dosedaj znanih poročilih o predizobrazbi gostilničarskega vajenštva je nekaj tega materijafa v tem pogledu tako pičlo šolanega, da brez pripravljalnega tečaja nikakor ne more slediti višjemu poduku kakor na pr. v knjigovodstvu ali trgovski vedi. Zato pa, ako hočemo doseči poleg strokovnega tudi pedagoško dostojno izšolanje naših ljudi, se to ne' da kar tja v en dan izrekava iz-tresati.
Naša šola mora biti univerza za gostilničarski stan, kakor je bila edina v Avstriji na Dunaju, ki je bila in je še danes ponos organizacije tamkajšnjega go-Stilničarstva. Kdor bo pohajal našo šolo, mora brilirati med svetom kot mojster, ne pa šušmar.
Zaradi tega izjavljam®, da ne mrki božič, ampak naših prvoboriteljev gg. Fran Kavčiča, dr. Valentin Krisperja in za to našo stvar nepozabnega bivšega predsednika pokrajinske vlade g. Ivan Hribarja, načelnika Ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani dr. Marna ter preje imenovanega kuratorija, sestoječega iz visokih vladnih šolskih funkcijonarjev naklonjenost in delovanje nam prinese za našo I. popolno gostilničarsko šolo v Jugoslaviji
veselo novo leto!
Zvezine poročila.
Pri predposvetovanjih dnevnega reda h kongresu na Sušaku, ki se je vršil 16. in 17. oktobra 1923, se je stavilo od Saveza v Zagrebu tudi predlog, da naj se deluje na ustanovitev še enega centralnega Saveza za Slovenijo in Hrvatsko v Zagrebu. Od strani naše Zveze se je temu javilo pomisleke iz razloga, ker imamo itak že leta 1920. ustanovljeno centralno Zvezo za celo Kraljevino v Beogradu1, in bi nam bila ta v vseh ozirih koristnejša, ker je na viru zakonodajnega mesta in tako v položaju vsaki pojav, tikajoč se gostilničarske obrti, takoj javiti podrejenim Zvezam in opozarjati na eventuelne protiakcije vse-vkupnega gostilničarstva. .
Hrvatska delegacija je povdarjala, da resnično obstoja že državna Zveza v Beogradu, da pa ona ne deluje tako smotre-
no in intenzivno, kakor bi bilo želeti, marveč piše le vedno po prispevke k upravnim stroškom. In to pa je ravno tisti ka-zus, ki nam daje pomisleke k ustanovitvam še zopet novih centralnih Savezov, kajti čim več takih organizacij, tem več je stroškov in kako težko je te skupaj spravljati, smo pa tudi že izkušeni.
Nadalje pa je največji zadržek ta, da tako na Hrvatskem kot v Srbiji ni organizirano gostilničarstvo niti iz daleka toliko, kakor pri nas v Sloveniji, kjer imamo organizacije strogo po predpisih 7. poglavja obrtnega zakona. Namreč najprvo Zadru-7 ge in te pristopajo ali si ustanavljajo Zveze in te Zveze pristopijo potem k Zvezi višjega reda t. j. Državna Zveza.
Tak princip zahtevamo mi, in s tem seveda tudi enotnost organiziranja za ce-
lo	Kraljevino. To pa tudi iz stališča upravnih stroškov, ker v,se te organizacije mora plačevati vendar le posameznik, t. j. član gostilničarske Zadruge in čimveč bi bilo raznih Zvez, tem več bi bilo dajatev in je vprašanje, ali' bo imel posameznik toliko koristi od vseh teh, kot bo imel gmotnih stroškov. Računati moramo, da je v gostilničarskem stanu morda le dobra tretjina gmotno trdnih gospodarjev, dve tretjini pa revščine in marsikatera ženica tarna in odlaša plačanje Zadružne doklade do skrajnosti, da se ji mora že nazadnje kokoš zarubiti, preden pride Zadruga do svojih upravnih stroškov, kje so potem šele stroški za Zvezo in zopet nadaljni stroški za Državno Zvezo. Vse to nas je upravičevalo, da smo priporočali ostati pri tem, da nam zadostuj že obstoječa centralna Zveza v Beogradu, naj se njeno vodstvo priganja k korektnemu in marljivemu delovanju, da nam bodi ta kot glavni centralni informativni organ.
Kakor smo že prej omenili, ni naša organizacija enotna. Po Hrvatskem, v Bosni ter tudi v Srbiji se snujejo Zveze brez Zadrug, in takim Zvezam pristopajo posamelzni obrtniki gostilničarji, kar je po naših zakonih povsem nepravilno. ZaL to smo podali po naših delegatih na kongresu na Sušaku namesto priporočila k ustanovitvi zopet ene nove druge Državne Zveze sledečo resolucijo:
Ministrstvo za obrt, trgovino in industrijo
v Beogradu.
Na kongresu gostilničarskih Savezov Hrvatske, Slavonije, Medjimurja in Slovenije, ki se vrši danes, 16. oktobra 1923 • na Sušaku, se v obče povdarja, da je obrtništvo, med njimi tudi gostilničarstvo, osobito v južnejših deželah Kraljevine ne-adostno in nejednako organizirano, ter je vsled tega ta stan zelo zapostavljen iii trpi škodo, ker nima zadosti organiziranega pravnega zastopstva.
Da se temu odpomore, je nujno potrebno izvesti popolno organiziranje teh slojev v stanovske Zadruge. To pa je le tedaj mogoče, ako poda vlada v to svojo pomoč s tem, da se ustanovi Zadružni in-štruktorat pri Ministrstvu trgovine in industrije, ki bodi podrejen direktno temu ministrstvu in imiel le nekaj komisarjatov, na primer v Beogradu za Srbijo, v Sara-
jevu za Bosno,- Hercegovino in Dalmacijo, ter v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo itd. Teh komisarjev naloga bodi, inštruirati obrtništvo in navajati k organiziranju ter voditi ustanovitve Zadrug z sodelovanjem pristojnih Savezov.
Zadevi pripisujemo nujnost, ker le tedaj bo možno biti pravilno v kontaktu z oblastmi, kadar bomo tudi od zdolaj pravilno organizirani. Organiziranje pa naj se brezpogojno vrši v smislu avstrijske obrtne zakonske novele z dne 5. februarja 1907, VII. poglavje in tudi ako se ima med tem delovati na izjednačenje obrtnega reda, se naiji navedeno poglavje po 111 /nosti sprejme v eventualni novi obrtni red, ker je le tedaj smotrene uspešnosti I-ričakovati, ako bo organizirano tako, kakor velijo dotieni zakoni. Predlog je bil soglasno sprejet in naročeno poslevodeči Zvezi v Zagrebu to solucijo predložiti na pristojno mesto.
V zadevi bolniškega zavarovanja uslužbenstva je predlagala naša Zveza podati Ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu sledečo spomenico.
Po razsulu Avstrije je bila socialdemokratov v Sloveniji prva skrb, okleniti se delavskih zavarovalnic, češ, tu bo opravka z velikimi denarji. Sklenilo se je zbrati ne le okrajne bolniške blagajne v eno samo centralo, marveč pobrati tudi vse zadružne, tovarniškei in enake bolniške blagajne, o katerih se je vedelo, da imajo že velike rezervne fonde naložene. Pri tedanjih pokrajinskih vladah so taki usurpatorji našli poslušna ušesa, in ker se nihče tistih avtonomnih oblastnelžev ni spoznal, kaj je prav, kaij ne, se je vse dovoljevalo, kar so sociji v tej zadevi predlagali, ker pritiskalo se je energično v sve-sti si »sada je čas«, da ustvarimo svojo domeno.
V jalnuarju leta 1919 so začeli na prej! šnjih napravah rukati, poslali načelstvom bolniških blagajn fermane, da je narodna vlada SHS v Ljubljam,i poverjeništvo za socijalno skrb, blagajne razpustilo. Navajali so v to kopico izmišljenih argumentov, fantastičnih čenč, ter hvalili, kaj bo vse dobrega izšlo iz te nasilne akcije. Ondi, kjer so ,se zoperstavljali teinu boljševizmu, so žugali z razpustom' načelstva, po-basali rezervne fonde in šli na delo, katerega posledice danes ves obrtni: stan z delavci vred bridko občuti. Jasno je tedaj, da se je centralizacija bolniških blagajn izvedla nasilnim potom in tudi popolnoma nezakonito.
Zgodila se je torej na škodo obrtništva velika krivica, katere pa merodajni faktorji pod nobenim pogojem niso voljni popraviti. Ta režim je pripeljal do tega, da se je delavsko zavarovalstvo centraliziralo v Zagrebli. Tam. se kopiči' stotine milijonov delavskih in obrtniških žuljev, ki se nalagajo v bankah, te pa s tega denarja oderuškimi obrestmi povzročajo največjo draginjo vsega blaga..
Blagajne so last obrtnikov in delavcev in kot taki jih hočemo imeti zase. Blagajna je zaradi obrtnika in dclavca, ne pa nasprotno za to, da na njej gloda neštevil-tio parasitov in kar ti ne požro’, se daje bankami v roke, da s tem obrtnika gulijo. Protestiramo', da bi se za krvave žulje delavca in obrtnika trpina sladilo življenje posameznih brezvestnežev in mogotcev.
Na različne predstavke od strani obrtništva na ministrstvo za socijalno politiko še za časa ministrovanja gospoda dr. Kukovca in poverjenika g. dr. Ravniharja, katera dva sta bila za pametne in pravične zahtievke vsaj deloma pristopna, se jel odgovarjalo, da se bo skušalo sedanji ustroj preurediti, da se povrne avtonomija blagajnami, ki pa naj bodo radi revizije in denarne izravnave združene v večjo zvezo. Pri tem: je treba gledati, da se kolikor možno sorodne stroke zvežejo, da ne bo preveč cepljenja. In tmu nazoru tudi mi pritrdimo. Gostilničarstvo je najbolj organizirano, osobito v tostranski polovici Kraljevine, strokovno in stanovsko tako številno ter tudi po njega poklicu minogo raz-ličnejše od tovarniških in industrijskih podjetij, da ima vse predpogoje v bolniškem zavarovanju mojstrstva in uslužbenstva voditi lastno samostojno organizacijo pod nadzorstvom države. Tistikrat je bilo tudi govorjeno1, da se hoče v glavnem upoštevati, kaj bo ceneje, in ravno v tem po-gldu je naš boj najbolj upravičen. Izkazalo se je brezpobitno, da je bil prejšnji sistem cenejši, pripravnejši, bolnikom rss-nično uslužen, neodvisen od kartelov in izkoriščevalcev, hitrejši v poslovanju in do najmanjšega pregleden.
Čujerno, da zahteva sedanja organizacija bolniških blagajn menda samo v Sloveniji nad 6 milijonov upravnih stroškov na leto. To je gorostasno, da moramo mi tak aparat rediti z nečuveno visokimi plačevanji in prispevki bolniških blagajn, od česar nima tisti, za katerega pomoč je ta inštitucija namenjena, ničesar, redi se ob tem le velikanska masa uslužbenstva, katero je rekrutirano iz vseh mogočih slojev in v takem številu, da so eden drugemu napoti. Kar je delalo nekdaj 7 ažurnih ljudi, se jih okoli tega dela danes gnete 70 neažurnih, in če pride bolnik po listič za zdravnika in dasi je že letal in leta vpisan kot član blagajne, se ga odpravi praznih rok iskati šele potrdilo gospodarja, da je res uslužben. In ko je tako zamudil 2 do 3 ure z raznim čakanjem, pride do nakazanega zdravnika, ki mu pa tudi kratko zabrusi, sedaj ne ordinujem danes več, pridite jutri.
Takih slučajev je na stotine in kdor noče poginiti vsled takih bolniško blagajniških razmer, se mora zateči k drugemu zdravniku in ga sam kakor tudi zdravila drago plačati.
Računovodstvo je pod vsako kritiko, po tri. mesece se ne pošlje računaj nato pa brez da bi stranka prej zvedela!, koliko ima za plačati, se za zamudo plačila nalagajo obresti in kazni.
Vse te kričeče razmere niso več za prenašati. Gotove činitelje moramo pri-
praviti do pameti. Le varčevanje in pametno gospodarstvo more pripraviti ljudi k blagostanju. S tujim1 imetjem, kakor so bolniško-zavarovalne inštitucije, jei ravnati vestno in štedljivo. Tu pa se štedi tam, kjer je na škodo bolnika trpina, na vse druge načine pa bahato z*milijoni operira.
Vsled tega sklenemo danes na kongresu na Sušaku številno zbrani gostilničarji podati po svojih izkazanih zastopnikih ministrstvu za' socijalno politiko v Beogradu to spomenico z nujno željo, da se korporacijam1, katere žele svoje uslužben-stvo, na podlagi sklenjenih štatut po predpisih sedanjega zakona o bolniškem zavarovanje delavstva same zavarovati, to dovoli ter tako povrne prejšnja avtonomija o zavarovanju delavstva pod po zakonu določenim državnim nadzorstvom'.
Predlog se je soglasno sprejel in potom posle vodeče Zveze v Zagrebu predložil na pristojno mesto.
Novi predpisi za izvrševanje gostilniškega obrta.
S 15. novembrom t. 1. so stopila v veljavo nova določila o gostilniškem obrtu. Svoje mnenje o teh predpisih, ki dosedaj pri nas veljavne v bi,stvu popolnoma iz-preminjajo, smo izrazili v članku, ki je svoj čas izšel v našem' listu, ko je šlo za projekt. V naslednjem se omejimo le na priobčenje glavne vsebine zakona in obeh pravilnikov.
Po novem bomo razlikovali »m e h a-ri e« in »k a f a n e«. Mehana je taka gostilna, ki ima razen prostorov za točenje pijače tudi sobe za prenočevanje potnikov. Če teh nima, se imenuje kafana.
Za izvršvanje gostilniškega obrata je potrebno: 1. mesno (t. j. lokalno) mehansko ali kafansko pravo; 2. lično (osebno) pravo in 3. pravo za točenje pijače.
Mesno mehansko ali kafansko pravo je pravica, da se sme kaka določena zgradba, hiša, porabljati za gostilno. Za podelitev tega prava je pristojno ministrstvo notranjih del po zaslišanju velikega župana. Omejitve na gotovo število ni, marveč se ozira le na potrebe ljudstva in interese države. Hiša mora biti primerna v zdravstvenem in policijskem' oziru, nove zgradbe bodo morale po vrhu tega odgovarjati splošnemu načrtu, ki ga izda ministrstvo za zgradbe. Lastnik mora biti ne-omadeževan. Svoje mnenje oddajo lokalne občinske, politične in finančne oblasti ter komisija (drž. inžener, zdravnik, politični in finančni uradnik). Ta pravica se ne miore prenesti na drugo hišo in ugasne, če se v treh mesecih ne prične z točenjem ali pa prekine za več kot en mesec. Taksa, ki jo mora plačati lastnik hiše, znaša' za Ljubljano in Maribor 3000 Din, v krajih nad 2000 prebivalcev 2500 Din, drugod 2000 Din. Ce se v zgradbah izven Srbije in Črne gore toči nepretrgoma od 6. aprila 1920 dalje, se smatra, da je mesno pravo pridobljeno. Za hiše, v katerih se je začelo točiti kasneje, je treba plačati zgo-rajšnjo takso, ako se to še ni zgodilo.
Lično pravo, t. j. na osebo vezano dovoljenje, daje dotičniku pravico, da se sploh sme baviti s profesionalnim točenjem pijače kjerkoli in kadarkoli. Mogli bi to označiti kot nekako spričevalo o sposobnosti, ker ga dobi proti taksi 200 Din od politične oblasti (županijska vlast, okrožno načelstvo) le oni, ki je za tak posel fizično in moralno sposoben in naš državljan. To velja za gostilničarja samega, pa tudi za njegovega namestnika, odnosno poslovodjo, a ne za služinčad.
Gori označene določbe glede mesnega in ličnega prava veljajo v principu tudi za gostilniški obrt, ki se izvršuje po vrtovih, parkih in barakah.
Oni, ki ima lično pravo, more začeti s točenjem pijače v zgradbi, ki ima mesno pravo, šele ko mu izda finančna oblast (pri nas finančno ravnateljstvo) specijal-no dovoljenje za točenje pijače. To je omejeno izključno na kak določen lokal in se ne more prenesti na drugo osebo ali dati v zakup. Pred odločitvijo se zasliši glede oseb in lokala mnenje pristojne politične cMasti. Za prenos na drugo zgradbo je treba dovoljenja finančne oblasti. Kdor ne namerava ali ne miore točiti osebno (pravne osebe, bolniki), mora prijaviti sposobnega namestnika. Tak,sa za dovoljenje točenja na drobno znaša za vsakega pol leta vnaprej, računši že s sedanjim polletjem in odgovarjajoče kategoriji, v katero posebna komisija uvrsti gostilno: za Ljubljano in Maribor 1500, 1000, 750 in 500 Din, za kraje nad 2000 prebivalcev 1000, 750, 500 in 300 Din, za ostale kraje 750, 500, 300 in 200 Din.
Točenje pijače se rpore vršiti ali na drobno ali na debelo. Pod prvim se razume prodaja vseh ali samo nekaterih vrst alkoholnih Pijač v vseh količinah, za goste v gostilniških lokalih in zunaj teh. Točenje na debelo pa je prodaja vina nad 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in vseh žganj preko 100 litrov, ostalih za-slajenih in nezaslajenih pijač pa najmanj 25 litrov. Za prodajalce pijače na debelo so predpisani še posebni pogoji (protoko-lacija, knjigovodstvo, garancija letnega prometa 200 hi). Pred izdajo dovoljenja za točenje pijače na debelo mora preskrbeti finančna oblast'odobrenje Generalne direkcije. Točenje pijače na drobno se more vršiti v kafanah, mehanah, bifejih, delikatesnih, vinsko-žganjarskih, posla-stičar$Jdh in drugih podobnih obratih, dalje na kolodvorih, ladjah, vojašnicah, kazinih, čitalnicah in drugih zaprtih društvenih prostorih, v zavetiščih in naselbinah ter barakah (kantinah).
Za točenje na sejmih in proščenjih so posebna, a z zgorajšnjim precej identična določila. Specijalnih določb za točenje pod vejo ni. Prodajalci lastnega pridelka na drobno plačajo le nižje takse.
K$zni, ki jih nalagajo politične in finančne oblasti, so občutne (1000, 2000 do 5000 Din). Plača jih lastnik zgradbe, ki se pa more odškodovati napram svojemu najemniku ali za kupcu potom sodišča.
Če je pod političnimi oblastvi razumeti okrajna glavarstva ali pokrajinsko upravo, ni razvidno.
S temi določbami se bo treba vsekakor še obilo pečati. Celega zakona in pravilnika še ni dobiti, ta opis smo posneli po časniških poročilih. Ko je bil ta načrt še v osnovi, smo podali zelo utemeljene ugovore za razne točke ter prepise posla-
li	klubom poslancev s prošnjo, da proti določbam, ki nikakor niso sprejemljive, ugovarjajo, a zgodilo se ni ničesar. Sedaj vemo, da je vsa naša državnozborska delegacija za nič. Za politične strankarske traparije se ujedajo, za gospodarstvene zadeve pa so glupci slabejši kot vsak samouk.
Pravilnik za goste.
Oblastva so nas preskrbela z pravilnikom; za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice itd. izdanem po ministrstvu narodnega zdravja v Beogradu.
Gostilničarstvo in kavarnarstvo pa bi potrebovalo še eden pravilnik in sicer za goste same, v katerem naj bi bilo povedano n. pr., da gost ni lastnik časnikov po kavarnah, marveč ,so mu dani le na razpolago za čitanje. So pa med gosti taki, ki ravnajo s časopisjem tako, kot svinja z mehom in nekako ostetantivno uničujejo na grd način časopisje, sosebno drage inozemske ilustrirane časnike. Ako si dovoli kavarnar ali gostilničar, ki je lastnik na razpolago danega časopisja, gosta prositi, naj ne ravna tako odurno s časopisjem, ker ga je treba tudi še drugim dati v roke, se zadere go>st nad njim, kaj ima za govoriti.
-	Gotovih ošabnežev je obnašanje v lokalih tako ordinarno, da natakar ni v stanu takega suroveža prijazno streči. Prosimo, kdo je v stanu biti s takim gostom, ki ga ni drugega kot surovost, prijazen. Včasih se je reklo, da je človek, kdor ima fino obnašanje, akademično izobražen, dandanes pa bi se kmalu moralo reči, da je akademično posuroven.
Kadar se tak gost prilomi v lokal, je gotovost, da bo nastal tepež in je gostilničar ali kavarnar že v strahu, ko ga za-gleda prilomastiti se skozi vrata. Ako igra n. pr. godba v lokalu lirične komaide, zahteva poskočnic, ako igra vesele in poskočne, zabavlja, zakaj se igrajo samo take, in ako se ga v lepem pozove, gospod, bodite mirni, zarenči nazaj, kdo pa ste vi in kaj imate tukaj za govoriti. Pretepi in razbijanje se povzročujejo največ po taki namišljeni gospodi.
Ne sme se misliti, da je zaradi tistih par dinarčkov, ki jih kedo izda za zavžite jedi in pijače zato gostilničar in vse njegovo trezno in pošteno osobje brezpogojno najponižnejši ,sluga. Tudi pasja ponižnost gre le do gotovih mej.
Ako želiš prijazno in vljudno postrežbo, mora iti temu naprej tudi prijazno in vljudno naročilo. S kričanjem in hrule-njem si gost ne bo pridobil naklonjenosti ne gostilničarjeve niti natakarjeve, ker so časi majoriziranja in terorizma tudi v gostilničarskem poklicu že minuli. Tu velja v polni meri srbski pregovor: »Kakor napito, tako izpito«. K temu poglavju pri-
nesemo v prihodnji številki ilustracijo takih razmer na Češkem in kako se ondi postopa z nedostojnimi gosti.
Reklamacije za volitve v dohodninske komisije.
Koncern tega leta se izloči iz komisije za dohodnino polovico imenovanih in polovico voljenih članov ter ravno isto število namestnikov. Izločitev ,se izvrši po žrebu v navzočnosti enega voljenega in enega imenovanega člana komisije. Dopolnilne volitve se vrše dne 20. januarja 1924. Imeniki volilnih upravičencev bodo razgrnjeni na vpogled pri vseh davčnih okrajnih oblastvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) v času od 13. do všetega 20. decembra t. 1. Imenike smejo vpogledati samo dohodnini zavezane osebe.
Dopustno je tudi imenike prepisovati ali napravljati iz njih izpiske, ako' to ne ovira poslovanja davčnega oblastva. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne
13.	dec. do vštetega 20. decembra t. 1, Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilni imenik še nadalje, do vštetega, dne 12. januarja 1924, da se volilcemi omogoči izbrati kandidate izmed volilnih upravičencev.
Opozarjamo vse trgovce in obrtnike, da se prepričajo tekom reklamacijskega roka, da so vpisani, ker ni izključeno, da vsled tega ali drugega manipulativnega pogreška niso sprejeti v volilni imenik.
—	Ako posamezniki potrebujejo glede reklamacijskega postopanja! še natančnejšega navodila, naj se obrnejo na pristojni grernij, ki je dobil od zveze trgovskih gremiijev izčrpna pojasnila.
Dohodnina postaja od leta do leta večjega pomena. Predpisi se vsako leto stopnjujejo. Za 1. 1920 je znašal predpis še 59,603.725 K, za h 192l že 93,039.645 K, za leto 1922 pa celo 142,183.169 kron, za leto 1923 pa bo predpis vševši izredni 30 odstotni pribitek presegel v,soto kron 200,000.000 kron. Zato dobiva dohodnina veliko važnost, ž njo pa tudi volitve, ki se vrše v januarju 1. 1924.
Raznoterosti.
Smrtna kosa. Preminuli so in se preselili v večnost: Gregor Jeras, po domače Šraj, gostilničar in posestnik v Sp. Ga-meljnih ljubljanske okolice, Anton Putrih, gostilničar in mesar v Ljubljani na Dolenjski cesti in Ivan Zupančič, gost. in posestnik v Ljubljani na Ahacljevi cesti. Vsi so bili še v krepki moški dobi, a po dolgotrajnih niukepolnih trpljenjih podlegli. Zavednim tovarišem ohranimo blag spomin.
Naprodaj je hiša z gostilničarsko obrtjo — (koncesija se odstopi) — v bližini Ljubljane. Pismene ali ustmene pojasnila poda zvezina pisarna, Ljubljana, Gosposvetska c. 16.
Kupovalcem vina, ki žele nakupa! naravnost iz goric, se priporoča Alojzij Vajda, posestnik, trgovec in posredovalec v Stojincih, pošta Ptuj. Oskrbi in razpošlje vsako množino pristnih domačih pridelkov naravnost od producentov letošnjega in lanskega letnika.
Članom gost. zadruge za ljubljansko okolico se naroča, da kateri še niso odposlali na dospele jim položnice zadružne doklade za 1. 1923 v znesku 20 Din, naj to store do konca leta, da odpade nadležno iztirjavanje po okrajnem glavarstvu. — Načelstvo.
Zorica in Zlatica.
Kaj je to? Dve najfinejše marke pravega iz najboljših naravnih vin na francoski način pokipenega »šampanjca«, ki ga prideluje vinogradarstvo in umno kletar-
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pofcallce, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
stvo našega dičnega sodruga gospoda St. Pavlekoviča v Bukovcu pri Zagrebu. Kdor izmed tovarišev potrebuje šampanjca, naj ne naročuje drugod te vrste blaga, ker iz daleka ne doseže finosti in okusa navedenih pridelkov. Tudi cene so povsem! konkurenčne.
i
I
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičevi kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
I
II
I
Jernej Stele
:: LJUBLJANA, Sp- SiJka ::
priporoča svojo zalogo najboljših VII	•
po zmernih cenah.
Pl
1
Senzacija in najnovejši izum je
T0PL0DAR
brez peči, ki ogreva prostor brez kuriva.
150°|0 prihranka na kurivu!
Uspeh velikanski.
Nabavna cena Din 780'-— malenkostna.
Kovinostiskarska industrija.
R. NIPIČ IN DRUG
Izdelovalnlca galanterijskih predmetov ln aparatov Iz kovine
[k, MARIBOR, Slovenska ul. 20. jd
PRISTNI BRINJEVEC
se dobi po primerni ceni pri
FRANC SVIGELJU
na BREGU
p. Borovnica
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih uln Iz dolenjskih, hroatskih In Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
na za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, == z dežele 1 Din. — ■■■ :
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
vseh vrst oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
.e.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine ln sladne cime, bi so kot živinska krma zelo priporočljive.
Zaloga stekla, porcelana in svetnik
Fr.Kollmann
v £jubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
a /• 5»i“ s
II
1
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
u Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. u
H
H
H
N
M
M
M
H
H
M
X
N
1 Mit Ldntt “
pekarija, slaščičarna in
srž
ti
«3
fN
kavarna Stari trg 2!
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
IHh* Irgovta In mtamttja |
Peter Stepic j
S Spodnja SiSka itev. 256
j priporoča p. n. gostilničarjem svojo !
I veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ j vin iz dolenjskih, goriških, istrskih ■ in štajerskih vinskih goric.
Telefon St. 262.	■
S* O O E>
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega jesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repi*
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
r * . *•» . Delniška pivovarna Laško		
■ marčno pivo	dvojno marčno pivo	temno porfer pivo
®----------------------------------------------------V
V
v v ^ * v •>>* v
•s ^
w
v
•> * v v
•X*
v
•'(*
v
v
v
v
Utemeljeno 1908. god.	Utemeljeno	1908.	god.
Hrvatska središnja vinara Zagreb
PODRUMI: Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva*
Največe uzorne pivnice i skladište
odleianth vina lz svlju vinogorja Jugoslavije: dalmatinsko, hrvatsko, srljemsko, banatsko, i ljutomerško vino.
Fina izbrana vina n butiljama iz vlastitih vinograda.
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
jUD
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOL,ARNO IN ST£UGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI.
CENIKI NA RAZPOLAGO!
fcovrs^
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina,
Ceniki na razpolago I "VMS	W Ceniki na razpolago I
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Nizka cena.
6csa9i
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine Iz leta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
sssasscsase
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroii in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD IDIIN 11“ tovarna dvokoles in ., I ll 10 U 11 n otroških vozičkov,
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
FIFlRFIHRHHininiviPllviinHin
Pozor
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
=dalmatinca=
črnega kakor belega, katerega oddajam po
konkurenčno nizkih cenah.
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Oosposka ni. 3 »Zlatorog'". Zaloga Spodnja Sička Kavikova ul. 255.
I000000000000E3E1E1E1
Z vremi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nandzniml In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljena, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
= Velaoražarna za kavo z električnim obratom.	.	-	Zaloga	mineralnih	vod.	=
I
Vrtne zložljive stole
po 50^Din
kakor tudi hišne, gostilniške in vsakovrstne stole iz upognjenega pohištva, pisarniške fotelje po zmernih cenah dobavlja franko postaja Borovnica
stolarna „Kobi“, Breg - Borovnica.
A. & E.
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šlfona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. [slajvečja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in giace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja in zalaga .»Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk,.Narodne tiskarne".