0 vprašaiijih pri letošnjem konz. spraševanju. (Dalje.) Kako pa naj učitelj ravna, da bo šolsko braaje dosti prida dalo, razlagajo ravBatelji v dotičnih knjigah, kterih podučevaBJe se da v sledeče točke vkup posneti: a) otroci Baj se napeljnjejo, da razumejo, kar berejo; b~) naj se vadijo lepo giasBo brati; e) naj si zapomaujejo, kar so brali; d~) pri braaju naj se tudi jezik obdeluje ia e) naj se serca otroške žlahtaijo. a^ Da bodo otroci razumeli, kar berejo, treba je, da jim učitelj berilni spis razjasni. Kako naj se spisi otrokom razjasBujejo, se ne da Ialiko splošno povedati; kakor različai so, tako razIiČBO in vselej pritaerjeno jioi more učitelj razlagati. Zerao spisa je dušna lirana za otroke; učitelj pa je srednik med spisom in razuaiflosljo otroško. Po tej se mora on vselej ravBati ia ne previsoko pa tudi ae preaizko lelati. Včasi bo Biogtl učitelj pred brafljeiii vpeljati učeace v to, kar bodo brali, s lem naaireč, da jim pove okoliščifle dogodbe, ali jini pa dogodbo iz glave prav po domače pove in polem jim še le brati veli. Včasi bo pa mogel učitelj med braBJem postajati ib učeacom nerazumljive besede ib izreke razlagati, preden se učeaci brati vadijo. Potem še le razjasBovati, ko so otroci že pred brali, ai dobro, ker se tako aavadijo brez pomislika brati, in preveč aa se zaupajoči, da je s poverlmim braajem vse opravljeno, potem tudi učitelja Be poslušajo. Da bode učitelj izpraševaje v šoli več opravil kot pripovedovaje, mi ni treba dokazovati. 6) Vodilo, da naj se otroci učijo IepoglasBO brati, opira se aa pervo. Kar otroci Be razumejo, ae bodo aikdar občutIjivo in lepoglasao brali. Učitelj aaj tedaj že od začetka, ko se otroci uče zloge in besede glasovati, za to skerbi, da bodo inislili aa to, kar izrekujejo; aaj jina besede razjasnuje in z drugimi zapopadki v stavke, zloge pa z drugimi zlogi ia čerkami v besede veže, post. zapiše naj aa tablo s. Kako se glasi' ta čerka? — (s e), kaj sem zapisal zraven Bje? — kako se zdaj bere ? — (s e r), kako se glasi zdaj zadflja čerka ? — kako se vse vkup izgovori? — Če rečem serna, kaj izgovorim naj pervo? — v kterih besedah se sliši tudi ser? — Poglejte, kaj bom zdaj zapisal — (šen); kdo ve, kako se to bere? — kako se bere perva čerka ? — kako druga? — kako tretja? — Bom zapisal oba zloga vkup — (seršen). Kdo Bii bo to Iepo ia glasno izgovoril? — Ali se kaka cvetica tako imefluje? — kaj iaia ta živalica? — komu je podobaa? — kako pravimo vseia lakim živalicam? — i. t. d. Ako se učijo otroci zraveB branja tudi pisati, se jim lahko veli take zloge vkup ali posaaino prepisovati; med tem se pa uditelj pečii z večjimi učeaci. Pri braBji se mora zmirom terdo na to gledati, da otroci počasi, glasao in čisto s praviai naglasom izgovarjajo, da Be prezirajo ločaic, da pa tudi Be taktirajo, kar se pri pesmili rado godi'. Učitelj, ki kaj otrokom v začetku zaaaša ia to na pozneje odlaša, aapravlja si težo, ker otroci se zmirom ložeje privadijo kot odvadijo. Dobro je pa tudi, da učitelj sam kajigo v roke vzame ia učeacoBi izgledao bere. Če je ob raojster v tem, posBemali ga bodo, če jim ravBo na dolgo ia široko ne razlaga, kako dolgo se niora pri ti in pri uni ločaici ponehati ia kako zavijati; saj se otroci učijo več ix zgledov kot iz mertvih vodil. c) Da otroci zapoaiaijo, kar berejo, treba je, da se njih spoaiia urij aaj se jim daje tedaj že zgodaj, iiepreaehoma in vedao več, da ohraaujejo. Odločujejo naj se za to pesmice, izreki, pregovori, vodila i. t. d. Učitelj naj veli', da jih večkrat lepoglasao nagovarjajo. Kar druge spise v tem oziru tiče, naj učitelj poprašuje po tem, kar so učeBci brali in pocasi naprej stopa (dve uri na ea spis priporoča VTeraaIekea) ; pa tudi naj poprašuje po rečeh, ki so se jih otroci že davao učili. Bolje ko jim bo učitelj take iz spomiaa zbujal, terdaejše se bodo vrastle, ia več koristi bo doaeslo braaje naši mladosti in po nji našemu Biilemu narodu. rf) Že po zgornjih vodilih, ako si otroci zmiroia aovih zapopadkov ia izrekov nabirajo, ia se učijo lepoglasno brati ali govoriti, se jezik otroški obdeluje, da je kaj. S pozaavanjem reči razširja se razgled otroški ia •/, ajim raste tudi ZBioŽBost jezika. Pridružujmo tem pa še kake jezikosIovBe vaje, ib jezik se bo še bolj gladil. Y šolah, kjer se samo v maternem jeziku podučuje, sucejo se vse jezikoslovae i"b spisne vaje okoii braaja; berilo je tedaj vcs zaklad jezikoslovBih in drugih ved za otroke. Po ,,SloveBsko - iiein.ski graaiatiki" ločijo se te vaje že v II. razredu od braaja. Veadar je pa dobro, da se učitelj tudi pri berilnih spisili oy,ira na omiko jezika in jih tako, cno z drugim vezaje, uri v jezikoslovaili vajah, v pravopisji ia v spisji; Ie pri pesiaili ia spisih, ki so zalo , da človeka ganejo iB ga v čednosti vierjujejo, se ne smejo lake vaje rabiti. d) Ves poduk, vsa omika je človeštvu brez koristi in še celd škodljiva, če tega , kar človek za prav ia dobro spozna, ne hoče, ne slori in ne Ijubi. Bog je človeku dal žlahtne čutila in ga je pripravnega storil, da spozaa ajegovo mogočnost, aiodrost, Ijubezea fn neskončnost; ga je po besedah sv. Avguštiaa za se vstvaril: Biorajo se tedaj te žlahtae čatila pri adadosti aiarljivo buditi ia odgojevati. Naj lepša priložnost za to je pri kerščaB.skeai aauku; pa tudi pri branji se žlalitaijo serca otroške, ker že spisi berilni aa to Baaierjajo. Učitelj aaj pri takih spisih ob kratkeoi otroke po zgodbah poprašuje iojiai kaže, kako njega saraega gaae taka povest, kako zeld mu dopade blago delo; vendar naj pa ne beseduje dosti, ker s tim bi otroke oglušil za lepe nauke in otroške outila zatiral. Sploh se ueitelju priporoča, da v šoli le toliko govori, kar je potrebno, če lioče, da ga bodo otroci radi poslušali in ajegove besede zapoaiaili. Vse to je že ,,Tovarš" bolj obširao in uataučno razlagal, ia se aahaja tudi v Herraan-ovih knjigah ,,die Unterklasse" ,,der Spracli - uad Sachunterriciit", v VerBalekea-ovili knjigali: ,,Hilfsbucli zuiii I. Sprach- u. Lesebuclie", ,,Hillsbucli zinn II. Sprach- und Lesebuche", v časniku ,,Schulbote", v letaikili ,,Jahrbuch fiir Lehrer, Aeltern und Erzieber" i. t. d. 10. Poglavitnc točke, v ktere se dajo vso prevdarjanja pri razjasajeBJu števil do 10 ia Baprej po zadevnem napcljevanju za številjeaje aa paaiet posaeti, so te: a) Otroku se morajo števila pokazati, da zadobi prave predočbe ia zapopadke od njili; to pa je le mogoče , ako se jioi pokažc toliko peres, toliko krogel, toliko čert ali toliko drugih reči', kolikoršao število se lioče otroku rajasiiiti. />) \aj se primcrjajo dmgo aiaajše števila s številom,ki ga otrokom kažemo , ia sicer za koliko ali kolikorkrat večje je to število od unega, kolikokrat lo iuanjše štovilo od večjega lahko odštejeino ali kolikokrat jc niaaj.še v večjem zapitpadcao. Vse lo se mora otrokom naj pervo z rečmi' pokazati , ki jili otroci štejejo, potem pa aaj se po zadcvaili sklepih poprašujejo, s koBca zmirom v znanih primerah; pozneje pa naj sklepajo tudi iz primer na abstraktne vezaaja. c) Ko otroci tako število zapoiimijo, naj se jim dajejo rešiti primerae naloge; te aaloge pa naj bodo iz okroga otroškega in naj se tako verste ia spreBiifljajo, da bude veselje za uk, in urijo dušae moči' in k drugiai čednostim Bapeljujejo. d) Naj se učijo vsako zapomnjeno število tudi zapisati, e) od 1. Baprej ia od oaieajenega števila Bazaj šteti, f) sostavljati število Binogoverstao ia #) sostavljati vse dosedaBje števila po štirili znanili načinih. Bolj ko števila narasčajo, maaj natančno jih je mogoče raskladati; dosii je, da jih otroci z eaojaimi zaajo vczati, iu da desetiasko sostavo dobro razumejo. Važao je pri razlagaaju števil, da se vbirajo prilicne primere. Teh aima učitelj nikoli zadosti; vedao more kopati in iskati, da more otrokom zmiroai kaj novega ia spodbudncga povedati. Xaj priaiere aabira iz kajig, ali aaj jih jemlje iz okroga otroškega; verste aaj se težje z ložjimi, da vsi otroci radi poslušajo , ia da vsaki more kaj povedati. Naloga oaj se prej pove, poteai naj se pokliče otrok, ki jo zrajta. Pri številkaaji se pozna aiojster šolski. Pridni učitelj si bo vselej pred šolo nekoliko takih priaier spisal, da mu bo šlo gladko pri poduku; to je posebao dobro (akrat, kadar misli učitelj svoj poduk v skladaaju ia razkladanju števil poaavljati, da gre od rok kakor bi igral. — Svojim dragini bratoai zapisal bom aialo povestico, pokazati, kako bi tudi oni druge tako ia še bolje porabiti znali pri številskem poduku. Neka aiati sede v vertu na klopi, in dva dečka ia dve deklici pri ajih ; govore od lepih cvetic in od Ijubega Boga. — Koliko dečkov je bilo pri materi? — koliko deklic ? — koliko otrok vkup? — koliko oseb z materjo vred? — Ko bi bili še oče zravea, koliko bi jih bilo potem ? — ko bi bili še teta ia stric prišli aa vert? — Stari oče se prikažejo ravao iz germovja, in gredd že sem; koliko bo potem vseh? — aekaj nesejo aa tertaem Iista, kaj je neki! — slive so. Stari oče pridejo ia začaejo govorili: Ljubi otroci! žal mi je, da nisim še eae zrele dobiti mogel, rad bi jo bil dal materi; veadar, razdelite si, kakor veste in znate. Na to vzame starja deklica slive, in jih tako le deli: dva bratca in ena sliva je tri, — dve deklici ia eaa sliva je tri, — eaa aiamka in dve slivi je tudi tri, — tako stori vse lepo po iri. Saiehljaje poterkajo stari oče deklico ua raaie in rcčejo: Ljuba x\linica! ti imaš bistro glavo ia, kar je še lepše, blago serce. Kako so rekli sfari oče? — Zakaj so ncki rekli, Minica inia bistro glavo ? — ia zakaj —¦ blago serce ? — Koliko sliv so dobili aiati ? — koliko pa dečka? — ia deklici? — koliko sliv so bili toraj stari oče priaesli? — Po koliko je dobil vsaki otrok? — Koliko polovic iinate 2 slivi? — tri ? — štiri? — pet sliv? — Ko bi slivo na štiri kose razrezali, kako bi se potem reklo takim kosom? — Koliko četerti iaia ena sliva ? — dve? —tri? — štiri slive ? — Mati so imeli dve slivi, koliko četert? — koliko polovic? — Koliko so imeli aiati več, ko vsaki ofrok ? — koliko več od vsi-li otrok? — Miaica je Ijubila svojo niater, ali materaa Ijubezen je še večja; oai dajo aazaj slive otrokooi, rekoč: ,,Le iaiejte vaše slive, iz serca vaai jih privošim ; bom vidila le, kako vam bodo dišale". Koliko sliv sta imela potein dečka? — koliko deklici? — Povejte veadar, koliko se dobi za dva kr. sliv, če jili je po šest ža ea kr. — koliko pa za dva kr. jabelk po šest /,'& en kr. ? — Ce je štiraajsl hrušek za dva kr., koliko jih je za ea kr. ? — i. t. d. Bolj ko so naloge iz živJjenja, bolj oživljajo podak. l)a je pa tudi ta poduk pripraven, jezik gladiti io otročje čutja žlahtaiti, naj prica zgoraja povest. Otrokoai ne aioremo dati prave oaiike in kerščaaskega čutja po posebaem poduku; ampak vse aaše djanje ia podučevanje more biti polao dobrega dulia, da se ga otroci navzamejo in da bodo kot žlahtno rodovitao drevo zasajeao po našem ljubeai nebeškem učitelju. 11. Na sledeče poglavitne stavke zastraa oblik in vrednostaih sprememb drobov se aaslaaja vse številstvo z drobovi: a) Večji ko je števec pri kakeai drobu , več delov oa aaznaaja, več vredea je toraj drob ; maajši pa ko je števec, aiaaj delov aazaaBJe, manj vredeB je toraj drob. 6) Večji ko je iraenovavec, maajši so kosi, ker je v več kosov celiBa zdrobljena; manji pa ko je imenovavec, v manj kosov je bila celiaa zdrobljeaa, večji kosi morajo tedaj biti. c) Ce povečimo ali množiaio števca, vzameiiio toliko ali tolikokrat več kosov; če pa povečiaio ali niBožiaio iineflovavca, vzaaieaio za toliko ali tolikokrat aianj.še kose. «T) Če pomaBJšamo števca, imaBio potem toliko ali tolikokrat niaaj kosov; če pa poaianjšaino imeBovavca, povečimo ravBo za toliko ali tolikokrat kosce , tedaj tiidi drob. f) Oe vzamemo ravao tolikokrat večjega imeaovavca, kolikorkrat večjega števca smo vzeli, tako iaiamo sicer toliko maaje kose, jih je pa ioliko več, da ostaae vredaost drobova ravBo tista; zmaajšamo pa števca z ravao tisto številko , s ktero saio imeaovavca zmaajšali, imaaio sicer tolikokrat večje kose, jih je pa tolikokrat maaj , da se drobova vredaost čisto aič Be spreaien/. f) Ce množimo kako število z drobom, ki je manj vreden ko 1, mora znesek ali izdelek aianji izhajati, kot je bil naštevavec; če delimo pa kako število z drobom , ki je aiaBJ vredea od 1, postati mora delež ali količnik večji od razštevaaca. 12. V malih šolah morajo se štiri številske verste posebao dobro vaditi i'b otroke aapeljevati, da zaajo vsako Balogo po teh štirih zBaaih načiaih rešiti. To aaj se pa uče bolj na paaiet kot s številkami. Za učeace v takih šolali je večji del ediai poduk, ki ga tukaj dobijo. Ua bi ti otroci pozneje mogli popraviti in vterditi, kar zdaj slabo umejo, se nc more misliti; treba je tedaj, da se olroci v malih šolab v (eia aialeai dobro vterjujejo. Če pomislimo še lo, da se le lake številske verste aaj bolj v življeaju potrebujejo, ia da se vsaka tudi trislavkiaa naloga aa štiri številske verste rešiti da, bi se tristavka iz takih šol lahko za zmirom odpravila. Reševale bi se take naloge tedaj tako le: a) 2 vatla veljata 4 gl., koliko bi 6 vatlov veljalo? Ako 2 v. 4 gl. veljata, bi veljal 1 v. 2 gl., 6 v. tedaj 6 krat 2 gl. t. j. 12 gl. 6) 4 sežae dolga palica, čc jo navpik postavimo, ima 6 sežoov dolgo seaco, kako dolgo seaco bo imela 10 sežnov aavpik postavljeaa palica (ali drevo) ? Ako ima 4" dolga palica 6" dolga seaco, bo imel 1° 1 V<2° dolgo seaca, 10° visoko drevo 10 krat ll/2" dolgo seaco t. j. 15". c) 3° visok steber ima 4" dolgo seaco, kako visoko drevo je, ki ima 10" dolgo seaco? Na 1" seace pride '/4 visokosti stebra, aa 10° seace more prili 10 krat "74 visokosti drevesa, 1. j. 10/4 ali 7'/a". d) 4 delavci koačajo aeko delo v 12 daeh, koliko dni bi 6 delavcov za tislo delo potrebovalo? Ce potrebujejo 4 dcl. 12 dni, bi 1 del. potreboval 48 dai, 6 del. pa 6 krat maiij l. j. 8 dai. — Ravno lako bi se te aaloge reševale pismeno (glej ,,Račuuico", V. razdelek). (Koo.cptih.)