z tlačaBStvom v ozki zvevi, ko se je pa to v aovejaiai čaau odvezalo, mora vsak kmet svoja polja brez prašeaja obdelovati ia zemljo siliti. Sedajai čaai pa tadi zahtevajo tako kmetovaBJe. MBožeče se prebivalstvo, potreba drago polje kolikor mogoče aoaeče storiti, vsled železaic boljše ia hitrejše oddajaaje gospodarskib pridelkov, sedajaa aiža vredaoat de- ljeaje vse to žetev. K teaiu je se ve da misleče glave, dala. Tema gospodarju je ta pomoček vsikdar pomagal tudi Gospodarske stvari. Kako ae da zemlja izporabiii. Preteklo jesea aem obiskal pridaega in mislečega vrtnarja vErlartu ia ta Bii je o porabljeaja svojih zeailjišč sledeče priobčil : Raao spornladi ae seje aa zemljo, ki je dobro gaojeaa ia globoko obdelaaa, salata, meaečaa redkev ia kapus. Salata se, ko hitro prva prereaca pokaže, za dobro ceao deloma proda, deloma preaadi. Med tem, ko se meseČBa redkev piplje, se kolrabe po maleai tako presade, da jecela greda ž njirni aaaajeaa. Potem ko se te porežejo se med zelerijo salata seje in karfiol sadi. Za zadajega se spet z močaiai ia dobro obležaBim gBojem gfloji, ko se tudi te raatlifle poberejo, se še eakrat salata seje. Tako zemlja akoz polletje ne za pol dae prazaa ne leži. Tega se veda ae bo mogel kaiet nikdar doaeci, pa ravao tako ne sme svojib ajiv Beobdelaaih, prašaih pustiti. PrašeDJe je podedovanje iz preatarih časov in je atalo aarja, veee tirjatve države do kaieta, veče potrebe za živsili k drugetnu goapodarjeaju, k poaiaožeaju pridae Voke po- treba, pa aeaiogoče ai, kakor kažejo raaogi priaieri iz vsakdaajega življeaja. K.aj je storiti če krava pri molzenju inleko zadržava'? Amerikaaski gospodarski list ,,The Prairie Farmer" piše o teai, če krava oileko zadržavajo, se od tega lehko ozdravi, če se ji kiaelo aileko piti dava. To priporoča aaaireč aeki skušea gospodar Johasoa, kipravi: Ko je krava aileko popila ia začae lizati posodo, v kteri se je kiselo aileko Babajalo, se aiora začeti molzti ia vsikdar bo rada vse mleko pri oaih kravab, ktere aiso več aaleka paščale, kakor samo dve tretjiai. Oa jini je dal vsikdar piti kiselega nileka ia ko so začele posodo lizati, je je začel molzti ia dobil je vsikdar mleko od krave. Pravi, da jiai je prej skusil davati soli, aioke iB še aiarsikterih drugib stvari, ktere so se mu priporočale ali vse zastoaj, aaaio kiaelo mleko je vsikdar gotovo pomagalo. Posušeno incgo. Če bočeš imeti prav okusno posašeao aieso, moraš oao aieao, ktero bočeš poaašiti, še celo toplo iz zakhme živali vzeti ia taki v že pripravljeao mešaaco vložiti, ktera se mora aapraviti iz 1 lota Ba prašek zdrobljeBega salitra ia iz 1 fuata kahiaske sob, meso moraš v tej mešaaci prav dobro po valjati ia če si to storil, se mora aieso krog ia krog dobro z ržeaiaii otrobi posipati tako da jib kolikor aaj več aiogoče aa mesu prilepljeaib oataae; meso se po teiu ali taki v dim obesi ali pa ae prej s tiakarskiai papirjem obvije ia tedaj v dina obesi. Otrobi odvračajo vse žarke dimove delkeia ubraaijo ob eaem, da ae meso preveč Be posuai. Na ta aačia poaašeao aieso iraa prav lepo črleao barvo, je dosti bolj okusao kakor aa aavadai aačia posušeao ia ae labko dolgo prav dobro obrani. O grobanju. Pred adveatoni seai bil aa svojera posestvu iu jako ae eudil, da sem vvsej okolici le aa eaeai kraju grobati videl; drugi je ,,oslice" aarejal ali prst v dolge kupe pod viaogradom aametoval; tretji pa trto obrezoval. Nehote aii pride pri tej žalostai prikazai Ba aiisel: Človek je aam sebi aaj veči zločia ! Ljadje pravijo, da bo spet 10 let miflolo, predea ae dočakajo tako dobre izvrstae viaske kapljice. Toda v obče Ijudje aič ae vedo, ia ao si saaii aaj veči zločiai, pri tem pa še hudobao predrzai, ker se le aa božji blagoslov operajo, roke pa v krilo polagajo; trdim jaz. Rea je. Bog je ljudem prejšao jeaea dal precej obilao ia prav dobrega viaa; pa tudi prijetao jesea ; k temu ae čvrsto dozorelo trtiao rožje, kar ai vaako leto vzlaati, ko je od toče natolčeao. Grozao se mora človek čaditi aad aamopašaostjo maogib viaorejcev! Meada si raislijo: Viaograde smo grozdja oprostili, si lagve ia pivaice aapolaili — sedaj pa križ Božji ! — Ali amai viaorejec ne misli tako; oa ae zlate priložaoati poprime ia Boga bvali, da mu jo poauja. Strah je votel in prazea, da bi ae jame vode aatekle ia pogrobaaa trta trpela, splesaila ali celo strohaela. Saj vsak amea viflorejec ve, da gre globokojame zagrobaajekopati in trto ae aa trda tla razpoložiti, temačaa rablo dobro prst jo razpeljati, da še dovolj vlaga ali voda, če bi jame zares preslabo potlačeae bile, pod pogrobaao trto se odcejati zamore aa vse straai ali kraje, kar tadi dragiiu bližajim pa slabejim trtam veliko pripomore, da čvrsteje raatejo, ker voda skozi gaoj ia dobro parst še le do vejaika, ali kder se vejaik v jame ae devlje, do zrahlaae prati aapojeao vodo zboljaajo in zrahljajo, kakor dalječ pride. Razua tega se gnoj pred razkroji tu razveže, da bitreje koriati trti v veaelejšo rast, ker trta uima zobov, da bi zamogla gaoj zobati ali ga jesti. Nezapopadljivo je tedaj, zakaj viaorejci ne dado trt a tako zdravim ia lepim rožjem grobati o tako ugodai jeaeai, kakor amo jo iaieli! — Pri tem bi ai tadi viaičarji ia sploh delavai Ijudje kteri krajcar zaalužili, kar jim gotovo no bi akodilo. — Ta aeuaiai izgovor: Dragi tudi ae grobajo: tedaj že ae velja — ae aieai dozdeva proata sebičaa lakomaost, s ktero se pravi. Boljae je drži ga, ko lovi ga! — Verjemi mi, ako boa botel vedao držati, časoma še kaj loviti ae boš imel. Kar se ndragih" tiče, ai rea, da ae bi aaj aekteri pametaeji viaorejci grobali. — Ia če boš vedao aa druge gledal, ae pa zdravega laataega uma ia poskušeaih aaakov ae držal, ki se ti zaatoaj dajajo, ha! Bog me boš a prazaim želodceai ia mošajo ter s kislim obrazom aa cedilu oatal — saj veš star pregovor: Bolj boš groba, vee boš doba. Ako dragi o agodaeai jeaeaskem času ae grobajo, bi meada radi spomladi grobali, pa še trte o pravem čaau obrezati ae bodo raogli, da se ae bi jokala ali sok iz aje tekel, kar jo jako cslabuje; tudi je takrat že večidel viaograška kop pred dveraii: v otepi kopati, pa se pravi, aa pol obrati. Dela ae gre aikoli odlagati, kar se daas lahko dogotovi, ae odlagaj aa jatraj : ae bo te grevalo. Po takem ae boš drugih polae mošnje zavidal, ki ai amijo iz matere zemlje, od koje V8i živiaio ia se redinao, večih pridelkov pridobiti. Nevošljivost je čraib viaokib ia aizokib duš skoraj prirojeaa, vteleaeaa stra8t ia porod vaeh krivic. — Varuj ae tega ko steklega psa, ki ae labko opoaaorea, ako si pravičea, delavea in umea, ae pa leaab ali raztreseaec. Zadoati, če ti Bog kako aesrečo pošlje, ae aarejaj ai še saau veče z aeumaostjo ia vtragljivostjo, aaj že aoaiš svitlo sakajo ali se ograaješ s kožahora. Ti dopolauj dolžaosti avojega staau aa vse plati, da bo tebi v korist, bližaejeaiu v izgled inBoguvčaat: gotovo boš v boljši koži kakor ai. Škoda, da aisem grof ali kaj — da bi zamogel vapesaejše ljudeia oči odpirati ia jih v srečaejši staa aapeljevati; tako aem pa le — Kubar.