LETO XXIII. — Številka 4
Ustanovitelji:  obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka • in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk , Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar
KRANJ, sobota, 17. 1. 1970 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Seja občinske konference ZK Kranj
Kritična ocena in odločna zahteva
Kranj, 16, januarja — Nekaj po deveti url dopoldne se je v Kranju začela prva seja na novo izvoljenih članov občinske konference zveze komunistov. Razen članov, izvoljenih na konferencah organizacij ZK v občini, so seji prisostvovali tudi član CK ZKS Martin Košir, sekretar medobčinskega sVeta ZK za Gorenjsko Stane Mešič, poslanci iz kranjske občine, Predstavniki družbenopolitičnih organizacij ln skupščine ter drugi.
O dosedanjem delu občinske konference in njenih organov oziroma komunistov v občini ln o delovnem pro-
gramu za prihodnje je uvodoma spregovoril sekretar komiteja občinske konference Franc Rogelj: Dejal je, da je »aktivnost komunistov zadnje leto v vseh dogajanjih izpričal* ustvarjalno vrednost zveze komunistov, njeno sposobnost, da v pogojih razvitih demokratičnih odnosov in po samoupravni poti uveljavi svojo vodilno idejno-politlčno vlogo.« Posebej je poudaril, da je bilo minuli dve leti v ospredju aktivnosti komunistov kranjske občine uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Opozoril je, da ob vrsti uspehov na tem področju ostajajo še
vedno nerešeni problemi, ali pa se nekateri rešujejo prepočasi. Tako se opaža, da nekatere probleme prenašamo iz enega v naslednji delovni program. To so predvsem pomanjkanje dolgoročnih in . kratkoročnih programov razvoja delovnih organizacij, integracijskega gibanja, zboljševanje kadrovskih sestavov, delitveni sistemi itd. Kritično je ocenil ne-uresničitev dogovora na podlagi sklepov 5. seje predsedstva ZKJ o perečih problemih nelikvidnosti in položaju gospodarstva v družbeni delitvi, na podlagi katerih bi
(Nadalj. na 24. str.)
Ujjl<Jui>
Zimska konfekcija
H3 cenejša!
BLAGOVNICA KOKRA — KRANJ OBVEŠČA CENJENE POTROŠNIKE, DA LAHKO KUPIJO
po zelo znižanih cenah
# ženske zimske plašče s krznenim ovratnikom ali brez njega
# ženske krznene plašče in plašče Iz emita-cije krzna
# moške zimske plašče % moške suknjiče
Pri tovrstnem nakupu boste mnogo prihranili!
Obiščite blagovnico —
KOKRA — KRANJ
Stanarine letos nespremenjene
V zadnji številki našega časnika smo obljubili, da bomo sporočili, kakšna bo uradna objava ustreznih predpisov glede višine letošnjih stanarin. Delna negotovost, ali bodo stanarine resnično ostale nespremenjene, je postala znana v sredo. Iz Uradnega lista je razvidno, da bodo letos stanarine osta-
le enake lanskim. Sporočilo o tem je bilo posredovano tudi v sredo na skupni seji sveta za finance, sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter komisije za gospodarstvo kranjske občinske skupščine. Ustrezni odlok o nespremenjenih stanarinah bo na prihodnji seji sprejela tudi občinska skupščina.
A. 2.
Cepljenje proti gripi
Zdravstveni dom Kranj obvešča delovne organizacije in občane, da bo zaradi preprečitve morebitnega spomladanskega vala gripe organiziral cepljenje proti gripi konec januarja in v februarju.
Zdravstveni dom Kranj poziva delovne organizacije, ki so prijavile cepljenje svojih delavcev, da svojo prijavo za cepljenje nemudoma ponovno potrdijo z dopisom, ker bodo le tako vključene v razpored cepljenja.
Cepljenje drugih oseb, kroničnih bolnikov, upokojencev in kmečkega prebivalstva bo v Zdravstvenem domu Kranj. Datum cepljenja bo objavljen naknadno.
Zdravstveni dom Kranj
8M
RADOVLJICA
Iz dosedanjega osnutka delovnega programa radovljiške občinske skupščine jex razvidno, da bodo redne seje skupščin letos vedno ob sredah. V osnutku je predvidenih 13 sej. Na teh sejah pa naj bi obravnavali prek dvajset pomembnih občinskih vprašanj. Tako bodo že na prvi letošnji seji, ki bo v sredo, 21, januarja, med drugim razpravljali o problematiki telesne kulture v občini.
A. 2.
V soboto in nedeljo je republiška konferenca zveze mladine Slovenije organizirala v Bohinju sestanek vseh predsednikov občinskih konferenc Slovenije, na katerem so se pogovorili o nekaterih skupnih nalogah in akcijah. Med njimi je zlasti zanimiv razpis tekmovanja med šolskimi športnimi društvi in razpis tekmovanja med mladinskimi kulturnimi skupinami z naslovom »Naša beseda«. Teknšovanji bosta posvečeni 25-letnici naše osvoboditve, natančnejši pogoji tekmovanj pa bodo še pravočasno objavljeni, Na sestanku so tudi sklenili, naj-predsedstvo republiške konference zveze mladine Slovenije pošlje pismo vsem družbenim organizacijam v občinah, s prošnjo naj zagotove mladinskim organizacijam zadostna finančna in materialna sredstva za delo v letu 1970.
nj
Jeseniški zbornik Jeklo in ljudje
JESENICE
Občinski odbor ZZB NOV Jesenice bo tudi letos februarja organiziral zimski pohod na Stol. Tu je bila namreč 21. in 22. februarja 1942. leta velika bitka med Nemci in partizani. Letošnji pohod bo obenem tudi počastitev 25. obletnice osvoboditve. Organizator podeli vsako leto udeležencem pohoda posebne spominske značke: za enkraten vzpon bronasto, za trikraten vzpon ob tej priložnosti srebrno, letos pa bodo prvič podelili tudi zlate značke. Dobili jih bodo vsi, ki so se že petkrat udeležili zimskega pohoda na Stol.
Računajo, da se bodo letošnjega pohoda udeležili tudi smučarji, ki bodo organizirali zimski smuk s Stola prek Belščice v Javorniški rovt. -jk
TRŽIČ
Vaščanj Loma nad Tržičem si že dalj časa prizadevajo, da bi dobili svoj televizijski pretvornik, saj so eni redkih v tržiški občini, ki še vedno ne morejo gledati televizijskega programa. Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Tržič je že izdelal predračun. Zato bo v nedeljo zjutraj v Lomu javna tribuna, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti denar in uresničiti dolgoletne želje. Vzporedno pa bodo razpravljali še o možnostih boljše elektrifikacije vasi, ki jo sedaj večino napaja zasebna elektrarna.
B.
Le v nekaj stavkih je bilo v eni izmed zadnjih številk GLASA omenjeno, da je izšla na Jesenicah druga knjiga jeseniškega zbornika JEKLO IN LJUDJE, za katero je na Jesenicah in tudi drugod precej zanimanja. V njej najdemo več sestavkov, ki govorijo o 100-letnici Železarne, o nastanku Kranjske industrijske družbe, razvoju železarstva na Gorenjskem, o bohinjskem puntu pred 93 leti, ko je prišlo na zatožno klop kar 62 bohinjskih kmetov in kajžarjev, dalje o gradnji železniške proge Trst—Gorica—-Jesenice—Beljak, o geoloških raziskavah v Karavankah in Julijskih Alpah ter še več drugih zanimivih sestavkov.
Posebno poglavje, ki zanima širok krog ljudi, posebno
Nove naloge Z1H in proračun
V četrtek popoldne je bilo na skupni seji svetov kranjske občinske skupščine pri razpravi o osnutku proračuna občin, skupščine za letos pojasnjeno, da se dotacija občinski organizaciji zveze mladine letos poveča v primerjavi z minulim letom zaradi novih nalog, ki jih ima organizacija v občini. Kaže, da jih nove naloge tudi precej obremenjujejo, saj je predstavnik občinske organizacije ZM utegnil priti na sejo šele v drugem delu razprave.
aže
O bodočih nalogah sindikatov
V petek, 23. januarja, bo v Kranju občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na njem bodo razpravljali o dosedanjem delu m o bodočih nalogah sindikata v občini. Razen tega bodo izvolili tudi
novi občinski svet in nadzorni odbor ter sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. Pred občnim zborom so bile v sindikalnih organizacijah v občini delovne konference, redne občne zbore pa
so imeli tudi strokovni odbori sindikata. Na petkovem občnem zboru bo prisostvovalo okrog 200 članov sindikata iz kranjske občine.
A. 2.
pa nekdanje internirance, se nanaša na nekdanje koncentracijsko taborišče Ravens-bruck. Tu opisuje tovarišica Vida Zavrl nastanek tega taborišča, v katerem je preživelo težka leta veliko število naših slovenskih žena in med temi okoli 40 iz jeseniške občine. Zavrlova podrobno opisuje razmere v tem nacističnem taborišču in težko življenje internirank.
Svoje doživljaje so k temu prispevale tudi tovarišice Jelinčič Anda, Ambrožič Vika,
Rabič Matilda, Kozar Ivanka, Lukan Marija in Curk Cirila.
Nekdanji prostovoljci za severno mejo 1918/19 z Jesenic in gornje savske doline pa z zadoščenjem ugotavljajo, da je v tej knjigi tudi opis bojev v Rožu in Ziljski dolini, kjer je večina teh prostovoljcev sodelovala. Dr. Lojze Ude, sam udeleženec teh bojev, nazorno prikazuje ves razvoj takratnih dogodkov tostran in onstran Karavank.
srš
OBRTNO PODJETJE CERKLJE
*~* razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
4 K V zidarjev
6 NK gradbenih delavcev
Za kvalificirane delavce samsko stanovanje zagotovljeno. ,
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
SOJKI
Usaro
tovarna gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
prodaja osnovna sredstva:
1 mezdrilni stroj
1 samonakladalni prevozni verižni
elevator 1 sod za izpiranje 1 likalni stroj
1 prevozni verižni elevator
2 cepilna stroja 2 oljni črpalki
Vse informacije o zgoraj omenjenih sredstvih so Vam na voljo v nabavni službi obrata IV. SAVE Kranj.
Gorenjski kreditni banki
Z varčevanjem pri
£ — DOSEŽETE
visoko obrestovanje hranilnih vlog ln deviznih računov;
# — STE ZAVAROVANI
ca primer nezgodne smrti in trajne Invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); HH;■''m- ":..
ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE!
BLED m JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA
— POSPEŠUJETE
gorenjsko gospodarstvo ln s tem
— DVIGATE
svoj življenjski standard
TRŽIČ
Premalo denarja za m negospodarske investicije
V proračunu tržiške občine tudi letos ne bo na voljo dovolj denarja za negospodarske Investicije — to je bila osnovna ugotovitev na posvetu, ki ga je sklical v sredo predsednik skupščine Marjan Bizjak z direktorji in predsedniki delavskih svetov tržiških delovnih kolektivov.
Prvi izračuni sicer kažejo, da bo imel proračun letos več dohodkov kot lani ln bo presegel 10 milijonov dinarjev, tako da bo po izločitvi sredstev za izobraževanje — približno 480 tisoč dinarjev — za splošne potrebe ostalo nekaj nad 6 milijonov dinarjev. Vendar pa bi potrebovali, če bi hoteli ugoditi zahtevam
samo tistih potrošnikov proračuna, ki jih mora skupščina financirati, skoraj 7,5 milijona dinarjev. Predstavniki delovnih organizacij so povedali, da so pripravljeni tudi letos v okviru svojih možnosti pomagati pri reševanju najbolj perečih komunalnih vprašanj. Lani so npr. namenili za te potrebe 350 tisoč dinarjev. Poleg namenskih skladov in krajevnih skupnosti, ki razpolagajo s celotnimi sredstvi od prispevka za uporabo mestnega zemljišča, bodo tako tudi letos nastopi-ie gospodarske organizacije kot investitorji programa negospodarskih investicij. Na zborih volivcev se bo treba odločiti, kaj je najbolj po-
trebno, saj je tudi spisek teh potreb precej večji, kot pa bo na vol jo-denarja.
' S. B.
Zadrega s skupščino TIS
- Temeljna izobraževalna skupnost v Tržiču je že dvakrat zaman sklicala letno skupščino. Prvič niso bili sklepčni 24. decembra lani, drugič pa so se zbrali v sredo, 14. januarja, in ugotovili, da je navzočih še manj.
veliku 9191101
RAZPRODAJEA
ženske t moške in otroške
sMe HonfeHrfje od 12 • JAN. dalje
znižanje cen
30 do 60%
pri
•nama*
ljubljana trgovska hiša,elita škofja loka kočevje
Kvaliteten premik na področju tujega kapitala
Na povabilo regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko se jc v četrtek popoldne poslanec zbora narodov S ve t ko Kobal pogovarjal v Kranju s poslanci gospodarskega in republiškega zbora slovenske skupščine ter nekaterimi direktorji in predsedniki gorenjskih delovnih organizacij o udeležbi tujega kapitala v našem gospodarstvu. Poudaril je, da se na tem področju v naših gospodarskih organizacijah v zadnjem času opaža kvaliteten premik. Tuji vlagatelji namreč niso več zainteresirani zgolj za vrnitev vloženih sredstev, marveč tudi za uspehe, ki jih naše delovne organizacije dosegajo s takšnim sodelovanjem na zunanjem trgu. Dejal je, da v 2,5 milijardnih investicijah naših podjetij predstavlja tuj kapital približno eno četrtino. O tovrstnem sodelovanju s tujimi podjetji se pri nas trenutno pogovarja prek 60 naših podjetij, medtem ko ima 14 podjetij sklenjene pogodbe o naložbah tujega kapitala. Menil je, da je zanimanje naših delovnih organizacij za tovrstno sodelovanje zazdaj še vedno majhno. A. ž.
Začele so se razprave o proračunu
Ijal svet za družbeni plan in finance, od 26. januarja do 2. februarja pa bodo o njem spregovorili še na zborih volivcev. Po tej, glavni razpravi o osnutku proračuna, bodo o njem in pripombah ponovno razpravljali; svet za družbeni plan in finance in predsedniki krajevnih skupnosti, dokončno pa bo letošnji proračun sprejela skupščina na skupni seji obeh zborov 18. februarja.
A. Ž.
Podobno kot v drugih gorenjskih (oziroma slovenskih občinah) so se v torek tudi v radovljiški občini začele razprave o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Popoldne je o njem razpravljal aktiv voljenih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, v sredo pa potem še predsedniki svetov občinske skupščine in predsedniki krajevnih skupnosti. V nadaljevanju razprav je sedaj predvideno, da bo o osnutku in dosedanjih pripombah razprav-
Najnižji OD in regresi
Prihodnjo soboto bo v Radovljici redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na njem bodo ocenili dosedanje delo sindikata in se dogovorili za prihodnje naloge. Hkrati bodo izvolili tudi nov občinski sindikalni svet. Predvideno je, da bo na občnem zboru sodelovalo okrog 150 članov sindikata iz 84 sindi-
kalnih organizacij v občini. Dobršen del razprave na občnem zboru nameravajo posvetiti najnižjim mesečnim osebnim dohodkom v občini, regresom za dopuste in razdeljevanju sredstev delovnih organizacij na osobne dohodke in sklade.
A. JL
Kurirski smuk - spomin na padle kurirje
Krajevni odbor Združenja Zveze borcev NOV Javornik-Koroška Bela bo letos že dva-najstič zapored organiziral Kurirski smuk, spominsko prireditev v počastitev žalostnega dogodka, ki se je odigral 21. januarja 1945. leta v Medjem dolu nad Javorni-Škim rovtom. Takrat je na tem mestu po zaslugi izdajalcev padlo pet partizanskih kurirjev karavle G 22.
Kurirski smuk bo 25. januarja letos na Pristavi pri Ja-vorniškem rovtu. Razen članov borčevske organizacije se bodo med seboj pomerili tudi člani in članice ter mladinci vseh kategorij. Letos bodo najboljši borčevski ekipi prvič podelili prehodni pokal partizanskih kurirjev Gorenjske. Organizacijske posle pri Kurirskem smuku je prevzel smučarski klub Jesenice.
•jk
SGP PROJEKT KRANJ
IN PODJETJE ZA STANOVANJSKO
IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
KRANJ
objavljata razpis o
prodaji garaž
v stanovanjski soseski S2 — Vodovodni stolp v Kranju, in to:
11 garaž v I. nadstropju triplex objekta po ceni 9400 din za eno garažo.
Velikost garažnih boksov je naslednja: vel. boksa: 2,45 X 4,80 m višina: 1,80—2,46 (pri vratih) širina vrat: 2,28 m (merjeno pri odprtih vratih)
Dostop do boksov: prek rampe širine 4,30 m in dolžine 12,20 m s 17 % klancem. Uvoz v posamezne bokse je s hodnika širine 6,80 m.
Plačilni pogoji: 100 °/o kupnina ob prevzemu boksa oziroma ključa.
Prodajo, kakor tudi vse informacije posredujeta Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, in SGP Projekt Kranj, Nazorjeva cesta 1.
cREinn
turistično prometno podfe<{« KRANJ
Komisija za delovna razmerja Turistično prometnega podjetja Creina — Kranj
razglaša prosto delovno mesto
skladiščnika
Pogoji:
Srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali kvalifikacija trgovske stroke in 5 let prakse v skladiščih z avtomateria-lom.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovslca služba podjetja do vključno 31. 1.1970.
Plakete za vzorne voznike
Občinska komisija za varnost v cestnem prometu je v četrtek popoldne v Kranju podelila voznikom motornih vozil, organizacijam, prosvetnim delavcem in nekaterim drugim, ki delajo na področju prometne vzgoje v občini plakete, pohvale in denarne nagrade.
Podobna srečanja za sodelavce prometno vzgojne dejavnosti so bila v kranjski obči' ni že v prejšnjih letih. Tokrat pa so na slovesnost prvič povabil tudi vzorne voznike motornih vozil in jim podelili plakete Vzorni voznik. Slednje je do sedaj podeljevala zveza šoferjev in avtomehanikov. Lani pa to podelitev zveza šoferjev in avtomehanikov v Kranju zaradi objektivnih razlogov ni mogla opraviti.
Plaketo vzorni voznik, ki jo na predlog občinske komisije za varnost v cestnem prometu vsako leto podeli najboljšemu vozniku komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve, je v Kranju dobilo tokrat 15 voznikov motornih vozil. 24 posameznikom in organizacijam so bile izročene pohvale, 8 prosvetnih delavcev, ki,v osnovnih šolah v kranjski občini skrbijo za vzgojo otrok v prometu, pa je prejelo denarne nagrade.
Od 1962. leta je v kranjski občini dobilo plaketo Vzorni voznik 72 voznikov motornih vozil. Na četrtkovi slovesnosti pa so poudarili, da je med 12 tisoč vozniki motornih vozil v občini prav gotovo precej takšnih, ki bi jim lahko podelili to priznanje. Zato so opozorili, da je dolžnost zveze šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društev, podjetij in občinske komisije, da tudi v prihodnje izbira in pripravlja predloge za podelitev plakete.
Na slovesnosti smo zaprosili za pogovor dva odliko-vanca.
Tovarišica Teja Marcian, razredna učiteljica na osnovni šoli France Prešeren v Kranju, je mentor za prometno vzgojo na šoli in vodja družine pionirjev prometnikov. Sedaj pa je še predsednica občinske komisije za vzgojo v prometu.
»Prometna vzgoja na osnovnih šolah ni poseben — samostojen predmet. Navadno jo podajamo pri sorodnem predmetu. Vendar pa skrbimo, da učenci dobijo ustrezno znanje o prometni vzgoji v vseh razredih osnovnih šol.«
»In kakšni so rezultati?«
»Učenci so pazljivejši na cestah, posebno odkar pionirji prometniki sami urejajo promet in odkar imamo tekmovanje Kaj veš o prometu. Najboljši rezultat sistematične vzgoje v osnovni šoli pa
je, da v naši šoli lani nismo imeli med učenci nobene hujše prometne nesreče.«
Franc Rozman, avtomeha-nik iz Kranja, je voznik že od 1928. leta oziroma od 1932. leta avtomehanik. Pravi, da je v dolgotrajni vozniški praksi dvakrat imel srečo, da je še pravi čas ušel s ceste neprevidnemu vozniku. Za vzorno vožnjo mu je zveza šoferjev in avtomehanikov že pred dvema letoma podelila zlato značko. Sedaj je dobil še plaketo.
»Kaj predlagate voznikom motornih vozil?«
»Vsak voznik motornega vozila se mora med vožnjo prilagoditi cesti. Vsem pa priporočam izredno pozornost na križiščih in pri prehitevanju.«
A. tt
Na zadnji redni seji tovarniškega komiteja zveze mladine železarne Jesenice so razpravljali o pripravah na seminarje, ki jih bo za področje gospodarstva in politike strokovno pripravil oddelek za izobraževanje odraslih pri železarskem izobraževalnem centru. Na seminarje, ki se bodo začeli zadnje dni januarja, bodo vabljeni tudi mladi iz drugih delovnih organizacij v občini. Na seji tovarniškega komiteja /veze mladine so tudi menili, da je rubrika za mlade v zelezarju premalo pestra in da se o mladih na delovnih mestih, o njihovih problemih, nalogah in dolžnostih premalo piše.
Ob koncu seje predsedstva mladinske organizacije v železarni so še sklenili, da bodo na mladinski sankaški izlet, ki ga bo organizirala društvena komisija, povabila tudi mlade iz Železarn Ravne in Store. -nj
Dražgoške izkušnje skozi današnja očala
Kadar je volja močnejša od ruma in jekla
»šli smo po poti navkreber. Nenadoma se pojavi pred nami bela postava na smučeh, brez palic, z brzo-strelno puško v roki. V hipu je sprožil in zadel moja spremljevalca, enega v glavo, drugega v trebuh. Vrgel sem se na tla in ležal kot mrtev v snegu več ur. Patruljo, ki je odšla daleč pred nami, je bil pokosil neki drug smučar, ki je privozU v divjem smuku po strmini, s kristianijo ostrd zaustavil in oddal s tako naglico in natančnostjo vrsto strelov na patruljo, da so popadali vsi, razen enega moža. Ti partizani niso kmetje in rokodelci, temveč izbrani strelci, pred katerimi imam kot vojak respekt in občudovanje.« (Iz takratne izjave nemškega oficirja)
Od takrat je preteklo že 28 let. Prav preteklo nedeljo je vsa škofjeloška občina in veliko športne mladine Gorenjske skupno z nekaterimi še živečimi udeleženci te bitke, doslojno počastilo ta spomin.
Potek dražgoške bitke je danes znan. Spomini in dokumentacije niso zaprte zgolj za muzejskimi zidovi. Oživele so pisane zgodbe, filmi in mladi rod se celo prek učbenikov seznanja z epopejo tistih januarskih dni pod zasneženimi obronki Jelovice. Po uspelih in neuspelih vstajah v Nomnju, v gornje-savski in Poljanski dolini in mnogih drugih akcijah se je cvet partizanov Gorenjske v reorganizirani enoti Cankarjevega bataljona za novoletne praznike zbral v Dražgošah. Seveda ne za praznovanje. Bila je huda zima in mnogo snega. Začasni odmor v tej vasi so uporabili za načrtno ideološko, zlasti pa za voja-' ško izpopolnjevanje, za elastično prilagojevanje gverilske — partizanske taktike, ki so jo nekateri borci na čelu s komandantom Jožetom Gregorčičem vred preskusili že v Španiji.
Nemci so zvohali, kaj je v Dražgošah in se na to zelo dobro pripravili. 9. januarja se je začelo. Polne tri dni so Nemci naskakovali, dobesedno gonili pijane in zagrizene vojake v smrt, ki je kosila z znane Bičkove skale in iz drugih položajev okrog vasi. Šele zaradi topov, ki so tretji dan grozili uničiti celotno vas, se je bataljon odločil umakniti. *
DESET NA ENEGA
ašc žrtve v samem boju so bile minimalne, če ne štejemo zatem dogodka na Lipniški planini in nemškega maščevanja nad nedolžnimi vaščani, saj so po-strclii,; vse moške in vas uni-
čili do temeljev. Toda Nemci so imeli velike žrtve. Skrivali so jih. Le nekateri domačini na Ccšnjici vedo še danes povedati, kako krvav je bil sneg iz Rudna navzdol, ko so v zabojih in zaprtih vozilih odvažali trupla nekam proti Kranju. Po nekih podatkih so imeli okrog 110 mrtvih in še več ranjenih. Končno pa jim ni šlo za število žrtev. Hud je bil moralni udarec zanje. Prav ko so na svojih zemljevidih označili Gorenjsko kot njihovp vdano deželo, ko so najvišjim vodstvom poročali, da so uničili zadnje ostanke komunističnih tolp, so se njihove elitne enote morale polne tri dni bojevati s partizani in jih s tolikimi žrtvami ob uporabi težkega orožja prisiliti na umik. In vse to v Času, ko so bile njihove armade pijane zmagoslavnih pohodov prek evropskih mest in ruskih ravnin. Vsa njihova poveljstva do Berlina so bila v zagati, kako naj razlagajo, kako naj vsaj med vojaškimi krogi prikrijejo ta dogodek. Med njihovo vojsko, zlasti tisti, ki so bili udeleženi v dražproški bitki, a teh je bilo prek 2000 (proti 220 slabo oboroženim partizanom!) so morda prvič podvomili o lastni, hitlerjevi moči in zmagi. Prav nasprotno pa je bilo na naši strani. Dražgoška bitka je kljub maščevanju n?.d domačini odjeknila m?d ljudmi kot dok^z moči in možnosti boja zasužnjenega naroda.
Iz resničnih dei~>tev so se razvijale ce!o pretirane zgodbe polne domišljije kot o Matjaževi vojski. To je opaziti še danes in bo prav gotovo ostalo še skozi rodove.
Opustimo domišljije in se držimo dejstev. Od takrat je minilo že polnih 28 let. Ce so bile takrat Dražgoše edinstvena partizanska epopeja, kot ohrabrujoči zgled našega upora, kot simbol moralne moči malega naroda, kaj naj
se danes učimo, kaj naj posnemamo iz tistih izkušenj za današnje težnje vseljudske obrambe, o kateri govorimo?
S takim vprašanjem smo se obrnili na nekatere vojaške in politične delavec v Dražgošah ob letošnjih prireditvah.
CIVILNI VOJAKI
Iz razgovora izkušenega partizana, nosilca spomenice 1941, današnjega člana republiškega štaba za splošni ljudski odpor BRANKA JERKICA, je moč povzeti, da v vojni, v obrambi pa sploh, ni najpomembnejše Število vojakov, marveč razpoloženje, delo in povezanost vsega zaledja. Vsi se morajo spremeniti v tako imenovane »civilne vojake«. Po nekih analizah imajo v raznih deželah pregled, koliko ljudi v zaledju mora delati za enega vojaka na bojišču. V ZDA je potrebno 6 ljudi, delavcev v zaledju. V obrambni, gverilski taktiki pa je to še drugače. Vojaku ni potrebno le orožje, obleka, hrana in drugo, marveč tudi moralna pomoč, spodbuda pri slehernemu civilistu. Vse to daje skupno moč, ki se pokaže v določeni oboroženi enoti, v obrambni sposobnosti nekega naroda, ne glede na njegovo velikost. Prav v tem pa je bila dražgoška borba za vzor. Borci so bili iz vse Gorenjske in tudi iz drugih krajev. Vsi so bili navdahnjeni z razpoloženjem ljudstva in iz njega so črpali moralno in materialno pomoč. Samo v tem je skrivnost, da je bataljon lahko vzdržal tako močan naval zagrizene nemške vojske. Zato je tudi potrebno in nujno, da se sedanje, tradicionalne vsakoletne prireditve ob obletnici lega dogodka še bolj razvijajo.
POTEM JE PILO DRUGAČE
Takratni borec v Dra>.a:o-šab, dan?s i/kušeni vo'aški in nolitični d-lavec, CVETO NOVAK, meni, da je bila dražgoška bitka pomembna predvsem s političnega in ne toliko z vojaškega stališča. Pred dogodkom v Dražgošah, kot pravi Novak, so bili ljudje po vaseh dokaj zadržani, niso se zanimali za politiko, za stranke, niti za delovanje komunistične partije. Potem je bilo drugače. Spoznali so, da so komunisti v resnici tisti, ki ne le, da govorijo, da se morajo skrivali pred žandarji, kot je bilo dolga leta v stari Jugoslaviji,
marveč da so komunisti tisti, ki so v resnici pripravljeni se bojevati, padati in umirati za pravice in svobodo naroda. Ko smo pozneje prihajali v vasi, pravi on, so vse drugače gledali na nas. Pokazali so vso naklonjenost in pomoč, spoštovali partizane in komuniste, za katere so vedeli, da so glavni organizatorji in nosilci začete, krvave borbe proti, nasilju in tiraniji. Zlasti ker je bilo znano, da je dražgoška bitka preprečila nameravano izseljevanje.
KRITIZIRATI JE LAHKO
Takratni vajenec, Draž-gošan po rodu in udeleženec tiste in mnogih poznejših borb, današnji podpolkovnik v JLA JANEZ LU-ŠINA, gleda na takratne Dražgoše z današnjo vojaško in partizansko taktiko. Z obeh sirani, z naše in tudi nemške, kot pravi, so bile napake. Vsi so nastopali I frontalno. Današnje soclob-I no vojskovanje, zlasti obrambno, je dokazano najuspešnejše v skupinah po 10 do največ 30 mož. Nemci pa so trdoglavo naskakovali v glavnem iz Rudna navzgor v velikih skupinah. Prav v tem so bili kot ugodne tarče naših zased in so imeli mnoge izgube. Zimsko opremljeni, kot so bili, bi lahko obšli Jelovico in z drugih strani prišli za hrbet. Morda je prav tista njihova frontalna napadalnost vsilila tudi našemu vodstvu, da so frontalno držali položaje. V poznejših bo-i jih in spopadih je bila tudi partizanska taktika bolj elastična, z manjšimi skupinami, z zavarovanjem zaledja.
Kljub vsemu pa je treba re-j či, da je bila organizacija Cankarjevega bataljona odlično izpeljana. Kritizirati danes, po tolikih letih, po tolikih razmišljanjih in izkušnjah, je lahko. Res je, da so se Gregorčič, Žagar in drugi pokazali kot zelo izkušeni. In še nekaj je pomembno. Ne glede na oceno nemškega oficirja je res, da današnje zimsko vojskovanje — kljub vsej sodobnosti helikopterjev in podobno — zahteva, da so borci spretni smučarji. To velja zlasti za našo Gorenjsko.
PREK Al JENOST OKTOBRA IN ŠPANIJE
Takratni mitraljezec, pozneje proglašeni narodni heroj, današnji sodelavec družbenopolitičnih in obrambnih organizacij v Radovljici tovariš DE2MAN TONČEK meni, da je bila velika takratna moč borcev v Dražgošah v izrednem tova-
rištvu in enotnosti, ki so jo mnogi borci razvijali iz oktobrske revolucije in Španije. Takrat so bili v resnici vsi za enega, eden za vse. Dandanes je potrebno bolj gojiti tako tovarištvo med ljudmi, zlasti pa med člani določenih organizacij, sosesk in podobno. Prav tako je bilo v Dražgošah značilno, da je bilo med borci precej izkušenih iz Španije in niso tu doživljali krsta. Najvažnejše, kot meni Tonček, pa je, da v današnjo obrambo vključujemo mladino. Mladi so takrat nosili breme. Ob izkušnjah, zlasti pa ob moralni, politični usmeritvi starejših, so bili mladinci glavna, nezadržna, sveža, nepremagljiva moč. Prav to je potrebno tudi v današnjih teritorialnih enotah narodne obrambe.
ŠE VELIKE MOŽNOSTI
Znani partizanski borec na vodilnih mestih, današnji predsednik občinskega združenja ZB SkcTja Loka, rezervni polkovnik, inštruktor narodne obram'ie tov. MIRKO TOLAR meni, da so še velike možnosti /a preučevanje partizanskih dogodkov in tudi dražgoške bitke, ki jih še nismo izkoristili, j Res je, da že sam naslov vsa-'koletnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice/ nosi v sebi nit revolucije, ki naj bi opominjala na nujnost fizične kondicije, borbenega duha, samozavest in ponos na našo krvavo zgodovino. Današnji šport bi morali na-črtneje povezovati s fizično kondicijo in sposobnostjo samoobrambe slehernega državljana. V ta šport mora biti vtkana tradicija NOB. Precej smo še uspeli. Zlasti to, da je občina Školja Loka prevzela dražgoško bitko za svoj občinski praznik. Vendar pa je ob tem potrebno še veliko, da bi Dražgoše pomenile to, kar v resnici so, in lahko predstavljajo še danes. To že v sami vasi. Preveč so zaposleni s pripravami za organizacijo in postrežbo. Ob tem pa ostaja v ozadju politični pomen takratnega boja in deleža partizanov in Dražgošanov. 2e samo dejstvo, da v Dražgoše pri ha i-.i-jo mnoge šolske in druge ekskurzije, kaže, da bi morali imeti na voljo ustrezne prospekte, nekaj napisanega o vsem tem. šola, krajevne organizacije in drugi bi se morali bolj zavzeti. Včasih pa čutimo tudi pomanjkanje sredstev. To bi morali premagati. 2e samo dejstvo, da so se na letošnjih tekmovanjih izkazali Jeseničani, nam dokazuje, da se domačini pi\N malo načrtno pripravljamo na te prireditve.
Naj bo dovnlj. Dražgoše so bile ln ostajajo. Hiše, kozolci i in podi so še lepši, kot so bili nekoč. Ljudje so ponosni na našo zgodovino, samozavestni samoupravljavci v Železnikih, na Cešnjicl in drugod. Naj velja ugotovitev sekretarja škofjeloškega komiteja ZK na komemoraciji ob letošnji 28-Ietnici, da je volja in težnja po svobodi močnejša od ruma in jekla. ' To se je pokazalo ob takratni bitki in se kaže še danes. j
K. Makuc
»Novi« France Slana
Razstavo del akademskega slikarja Franceta Slane je odprl predsednik ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka. Na sliki od leve proti desni: Franc Leskošek-Luka, predsednik občinske skupščine Skofja Loka Zdravko Krvina, slikarka Dora Plestenjak-Slana in France Slana, ki iz rok pionirja prejema šopek nageljnov. —■ Foto: F. Perdan
Igor Pleško v Mestni hiši
Igor Pleško je v svojem slikarstvu prešel več obdobij, ki smo jih lahko spoznavali na razstavah v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Motivno se je vezal na krajino in figurah ko, tehnično pa na olje, tempero, gvaš, grafiko, fresko in risbo. Pričujoča razstava kaže zadnjo fazo Pleškove razvojne poti. Na razstavi so prikazani motivi morske favne, kot so: ribe, rakovice, raki, jastogi in posebnosti spoznavne samo človeku, močno vezanem na :morje. Prek obdobja upodabljanja tradicionalnih morskih motivov je v svoji tretji fazi na makedonskih motivih uveljavil hotenje graditi na elementarnosti oblike, ki naj ohranja vez z realnostjo, a naj bo kljub temu dovolj izrazna. V svoji drugi fazi pa je obravnaval doživetja iz vojaškega življenja. Svet ob morju, ki je predstavljen na sedanji razstavi, pomeni četrto stopnjo njegovega razvoja. Element ob morju mu je nadomestil prvinski doživljaj in možnosti makedonskega okolja. Ocene prejšnjih razstav predstavljajo slikarja kot očesno razmišljajočega, ki išče težišče v predmetu in njegovem pomenu za svet. Nekaj tega velja tudi še danes, vendar pa je za nas mikavne j ši pogled na njegov razvoj zadnjih let, ki obsega tri obdobja slikanja: v prvem slika morske krajine, v drugem tihožitja značilnih primorskih ognjišč v kuhinjah,
Te dni je v avli celjskega gledališča odprta kolektivna slikarska razstava jeseniških slikarjev organiziranih v DOLI K pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice. V Celju se
kjer pripravljajo ribe. V letošnjih delih pa ga zamikajo samo ribe in druge morske živali, ki jih slikar občuduje kot sadež morja. Premik v razvoju pa ni samo snoven, pač pa je predvsem v barvi tosti in v pojmovanju predmeta. Ce je prej z risbo zasledoval plastične elementarne oblike in je bila barva le spremljevalec oblike, so sedaj privrele na dan intenzivne, žive in čiste barve, ki izražajo vitalnost. Plešku gre, lahko bi rekli v tej fazi, da bi resnično slikal, ne glede na sezonsko modernistična strujanja, kajti slikar meni, da se po neki človeški renesansi, človek sam vrne v renesanso, (kjer pa ne mislimo na slogovno pojmovanje). Pleškov opus, ki ga je pokazal na tej razstavi, povezuje dosedanjo racionalnost s poudarjeno emocionalnostjo. Prav zato ga tihožitje z ribami kot tema osvobaja. Verjetno se temu hotenju pridružuje tudi izrazita privrženost pri-povednosti, s katero bi hotel slikar razkriti vsa svoja čustva in doživljanja ob pogledih na te sadeže morja. Prav čustvena plat Pleškovega slikarstva se ujema z jasno barvitostjo, podobno fovističnim pristopom, risbo pa podreja v svojem slikarstvu in jo postavlja v drug plan. Tema, ki jo obravnava, ga osvobaja znotraj njegove dejavnosti, ki ga zgrabi do tolikšne men', da ob pogledu na njegova dela občutimo določeno afini-
s svojimi deli predstavlja kar 17 slikarjev. S tem doli-kovci vračajo obisk celjskim slikarjem, ki so decembra razstavljali na Jesenicah.
Je
teto in s slikarjem emocionalno podoživi j amo. šele tako iskanje ustrezne izrazitosti ob doživljanju mu je omogočilo dostop do žive barvitosti. Iz poti, ki jo je prehodil Igor Pleško, spoznamo, da gre za poglobljeno ustvarjanje, za kvalitetno višje ustvarjalno vračanje k elementarnosti, katero je nekoč zapustil.
A. Pavlovec
Tematsko in taktilno so dela akademskega slikarja Kamila Legata raznovrstni in mikavni pogledi na krajino, zdaj vzvalovani in nemirni in drugič mirni, kakor da so ogledalo tišine ali pomirjenje slikarja, ki se je izživel v globino svojega instinkta in intenzivnost izraza njegove notranje dimenzije. Morda zaslutimo včasih bojazen slikarja, ki ni šel za modnim strujanjem in se je raje odločil za pot iskanj na temelju strogega in zbranega umetniškega prizadevanja.
Ker pa likovna umetnost vendar razpolaga z močnimi izraznimi sredstvi, s katerimi lahko podaja življenje, življenje človeka, živali, pokrajine, rastlin, ali vsaj sledove življenja na snovi, v kateri poteka, je razumljivo, da slikar z barvami in s svojimi čustvi lahko podaja vsebino svoje misli, svoj pogled na lepoto, tudi v preprosti pokrajinski sliki. In če išče v tem svoj smisel, ga doseza samo ob delu, ki je plod srečanja in stvarniškega spopada med življenjem in umetnikom, ter gledalec lahko doživlja očaranost in zavzetje ob rezultatu — sliki.
Legata zamika široko odprta krajina vedutnega zna-
Besedica »novi«, ki sem jo prilepil v naslov, ni zgolj plod ugotovitve, da se akademski slikar France Slana tokrat predstavlja z opusom likovnih del, kakršnih doslej pri njem nismo bili vajeni, ampak bolj posledica nespornega dejstva, da te novosti v umetnikovem iskanju svežih rešitev pomenijo velik korak naprej. Na večini olj, razobeše-nih po stenah galerije, je sicer osnovni motiv še zmeraj rožni šopek, star in priljubljen predmet Slanovega likovnega izpovedovanja, vendar ga avtor obogati z golim ženskim telesom. Pravzaprav so vse slike razen nekaj izjem (na primer Apnenica, Mlin v grapi, Petelinček itd.) samo variacije na temo, ki bi ji lahko rekli »žena in cvetje«. Oba elementa — akt in šopek — se prepletata. Včasih izstopa prvi in mu drugi rabi le za ozadje ali celo popolnoma izgine. Avtor cvetje ponekod zamenja z razpenjunim vodovjem, z jaso v gozdu ali s pisanimi odrskimi kulisami in ga tako povsem podredi figuri. Ta del zbirke je obi-skovalcu^dostopnejši, saj realistično izdelani dekliški liki nadvladajo abstraktno podlago. Zato pa so podobe, kjer pomanjšani -akt lebdi sredi razkošnih barv, kjer je avtorjevo roko spet vodil okus »starega« Slane, bolj pestre, bolj iskrive, saj govorica barv preglasi govorico oblik.
Razstava deluje izredno celovito. Obiskovalcu se zdi, da slike rastejo druga iz druge, da si sledijo v skoraj logič-
čaja, tako da bi bilo mogoče govoriti o mottu njegovega slikarstva: klasično krajinsko slikarstvo, ki se oplaja na podlagi trdne konvencije vedutnega slikarstva. Ob polni meri realne danosti motiva pa občutimo slikarjevo željo stopiti korak naprej predvsem v kolorističnem pogledu. Prav tu se pokaže slikar kot izredno discipliniran ko-lorist, ki posebno uspešno uporablja hladno zeleno barvitost z vsemi možnimi registri niansiranja od prednjega plana in ozadja, kjer razprostira svinčene modrine. Prav kontrasti med zelenim in modrim se Legatu najbolj posrečijo in zato njegove krajine v zamolklih rdečih barvah celo prezremo. Znotraj tako postavljene barvne kompozicije se včasih bolj in drugič manj posrečeno uveljavljajo prefinjeni odtenki svetlih barv kot akcenti, ki so takrat, ko so ekonomično uporabljeni, poglavitni slikoviti učinek. Barvna analiza pokaže zelo ekonomično barvno skalo, s katere pobira zelo premišljeno osnovno podlago svojim krajinam. Legat ne pojmuje slikarsko nalogo kot lagodno registracijo realnega
nem zaporedju. Kot nepretrgan tok misli so, misli, ki nastajajo ob premlevanju nekega problema in ki ta problem osvetlijo z različnih zornih kotov, čvrst, a hkrati prefinjeno eleganten splet potez na platnih vzbuja občutek naglice. Nepoučeni bi utegnil sklepati, da je likovnik vso množico triinpetdese-tih olj ustvaril v enem samem dnevu, s hlastajočo hitrostjo, podobno bliskovitemu pretakanju idej po vijugah, človekovih možgan. In vendar so plod dveletnega trdega dela. Nemalokrat izražajo slikarjevo osebnost, značaj in trenutno razpoloženje. Ob ženi, ki razposajeno, dvignjenih rok, brodi po morju, visi podoba deklica, ležečega sredi pravkar vzcvele trate, ki sanja o ljubezni, desno od obeh pa razkošen šopek modrih cvetic z modrimi pec-I j i in sinjim ozadjem osvaja poglede mimoidočih.
Naj razmišljanje o razstavi, ki so jo odprli minuli torek zvečer in ki si jo je že v prvih urah ogledalo rekordno število ljudi, zaključimo z besedami direktorja Loškega muzeja, umetnostnega kritika Andreja Pavlovca: »Jasno je, da slikar s poštenjem iskrenega ustvarjalca tega (da je dosegel popolnost, op. p.) še ne more priznati, kajti v tišini ateljeja se pokaže v pravt luči: nemirni duh se sprele-tava za novimi in novimi rešitvami in del iz velikega opusa nam. govori o novi misli v Slanovem slikarstvu.«
I. GuzeJj
motiva, temveč skuša najti sintezo med barvnimi oblikami v naravi in atmosfero, ki jih obdaja. Čeprav ima izhodišče v pokrajini slovenskega realizma, ne gre za golo opisovanje, ampak mu je snov, ki jo slika, tudi sredstvo za čustveno vrednotenje barve. > Prav pri barvi kot nosilki določenega vzdušja pa je v nekaterih slikah dosegel mikavno romantično vzdušje, ki bi ga najlaže ponazorili, če bi zapisali, da je kar nekoliko soroden Bocklinu.
Manj so se mu posrečile tiste krajine, kjer je naslikal nekatere dele pokrajine kot kubične predmete in se približal čisti dekorativnosti. Vendar pa vrednost celotne razstave ta dela ne zmanjšujejo, ker se nam je Legat končno predstavil kot izrazit slikar, ki svoj odnos do sveta izpričuje s čistimi slikarskimi sredstvi, in skuša najti nove vrednosti v našem kra-jinarstvu. če še povzamemo besede, ki smo jih zapisali na začetku, si je Legat zadal tudi najbolj nehvaležno nalogo: iskati opravičilo svojega umetniškega obstoja v iskanju novih možnosti na podlagi tradicije in konvencije.
A. Pavlovec
Jeseniški slikarji v Celju
Kamilo Legat v Prešernovi hiši
OTROŠKA OBLAČILA po znižanih prodajnih cenah od 50 do 70 %
prodaja otroška trgovina BABY
na Titovem trgu 23
ŽENSKA IN MOŠKA ZIMSKA OBLAČILA po znižanih cenah v prodajalni KONFEKCIJA na Titovem trgu 7 in KONFEKCIJA
na klancu, Vodopivčeva 7 KONFEKCIJA na klancu ima stalno zalogo
oblačil po znižanih cenah! Za nakup konfekcijskih
oblačil odobravamo posojila brez porokov! Nudimo brezplačne krojaške storitve.
Če želite opremiti vaše stanovanje z zavesami, preprogami itd. ali jih želite obnoviti, obiščite specializirano prodajalno BALA v Cankarjevi ulici 10 ki vam iz bogate zaloge
ZAVES, PREPROG, POSTELJNINE, PRTOV, GARNITUR in BRISAČ nudi nakup po ugodnih pogojih na enem kraju. Pri večjih nakupih odobrava posojila brez porokov!
V objemu ledenih kapnikov
Dva mlada fanta sta se za novo leto povzpela visoko v Julijske Alpe, vse tja do previsne pečine, s katere so viseli veliki ledeni kapniki. Fotograf je ovekovečil čudovit prizor, v katerem se združujejo mladost, radost, led, sneg in strme pečine. Hrabrost ali neprevidnost? Kaj bi dejali k temu prizoru?
Le brez skrbi. Ledene kapnike lahko vidimo marsikje tik ob cesti, pa je tudi ta slika nastala vsega dva metra od glavne ceste. Torej posredi nI bilo nobene hrabrosti niti nevarnosti, le občudovanje narave, ki nam pričara tako lepe podobe in nas spominja na podobe iz sanj, bajk ali pa filmskih prizorov. 3. Vidic
Peči
ne bodo ugasnile
Znano je, da bodo pomanjkanj« kurilnega olja, ki je bilo pred kratkhn posebno hudo v Srbiji in na Hrvatskem, omilili s takojšnjim uvozom 50.000 ton kurilnega olja. Težave s kurilnim oljem so nastale predvsem zato, ker podjetja niso pripravila dovolj zalog predvsem za december in Januar. To je povedal član zveznega izvršnega sveta Dušan Gllgorijevič. Zgodnja zima Je proizvajalce kurilnega olja presenetila, tako da je dnevna potrošnja presegla poprečno potrošnjo značilno za ta Čas. S tem pomanjkanjem v zvezi omenjajo, da bi morali s predpisi določiti obvezne rezerve kurilnega olja tako za proizvajalce kot za porabnike.
Koliko kurilnega olja porabimo pri nas? Leta 1968 smo v Jugoslaviji pokurili 300.000 ton kurilnega olja, lani pa 420.000 ton. To količino smo pokurili v okoli milijon pečeh na olje, od tega je polovica v privatnih stanovanjih. Nekaj pa ga je pogorelo tudi v avtomobilskih motorjih.
V Sloveniji se rodi letno blizu 30.000 otrok. Leta 1964: 29.184, leta 1965: 30.587, 1966: 30.941. Podatki za ieto 1969 še niso izračunani. Zato vas bo morda zanimalo, v katerem mesecu (podatki so samo do oktobra) je bilo največ rojstev. Marec: 2546, april 2480, maj 2454. — In kako jc s porokami? Največ jih je bilo maja 1969: 1472, slede avgust: 1469, april 1374 . ..
V mesečnem statističnem pregledu SR Slovenije (letnik 18, str. 12, december 1969) smo zasledili naslednje podatke. V sezonah 1967/68 in 1968/69 je kranjsko Prešernovo gledališče imelo v dvorani s 352 sedeži 95 predstav, od tega 27 gostovanj. Predstave je obiskalo 25.095 obiskovalcev. Vsekakor zavidljiv uspeh ...
Glej, da ga boš tako očistil, da bo tak kot nov!
Največji proizvajalci pohištva vam bodo predstavili
V DRUGI POLOVICI MESECA JANUARJA NA JESENICAH
SALON POHIŠTVA SUPERMARKET UNION JESENICE
Vsa znamenja kažejo, da je pogumno in strašno preizkušeno ljudstvo Biafre po dveh letih in pol nadčloveškega odpora in nečloveškega stradanja izgubilo boj za svojo neodvisnost. Biafrski voditelj polkovnik Ojukvvu je sredi razsula odlctel iz dežele. Dejal je, da ga bodo nekateri morda imeli za dezerterja, da pa on ne zapušča svojega ljudstva. »Vrnil se bom,« je dejal.
V Biafri vlada popolna zmeda. Po silnem topniškem obstreljevanju, na katerega lačni in raztrgani biafrski vojaki niso imeli s čim odgovarjati, se je »fronta« zlomila. Zadnje večje mesto Overi je padlo, osvojeno pa je bilo menda tudi letališče Uli, edina večja zveza med Biafro in zunanjim svetom. Po nekaterih poročilih so zbežali vsi predstavniki mednarodne pomoči. Ostali so baje štirje zdravniki, ki niso hoteli zapustiti ranjencev in umirajočih: trije Francozi in en Jugoslovan. Kolone prestrašenega prebivalstva bežijo v grozi, ker so ljudje prepričani, da se bodo zvezne nigerijske čete maščevale. Toda bežati ni več kam.
Veliko vprašanje je, ali se je s tem končala glavna tragedija blafrskega ljudstva. Računajo, da je med državljansko vojno pomrlo za lakoto in boleznimi en milijon ljudi, medtem ko jih je po drugih ocenah umrlo kar dva milijona, že ta »negotovost«; ki jo je mogoče izmeriti z milijon
Konec Biafre
človeških bitij, je pošastna, ; Vojna je tudi pobrala štirideset odstotkov mladega rodu V Biafri.
Zdaj bodo po vsem svetu pisarili o vzrokih državljanske vojne in poskušali ugotoviti kdo jo je zakrivil. Zmagovita stran — ln zmagovalci po navadi pišejo zgodovine, kakor je dejal neki zgodovinar — bodo valili vso krivdo na polkovnika Ojukwuja ln njegove sodelavce. Ni dvoma, da so usodno napako ali napake zagrešili Nigerijci sami, ker se niso znali sporazumeti in brez orožja izgladiti svoje spore. S tem so omogočili tujim silam, da so se vmešale zaradi svojih »interesov« ln še poslabšale položaj.
Tako je bilo v Kongu, tako je bilo drugod, kjer so lahko tujci ribarili v kalnem. V Nigeriji in v njeni državljanski vojni sta bili predvsem zaple-tednl dve državi: Velika Britanija, nekdanja gospodarica v Nigeriji, ki je hotela ohraniti svoje interese — predvsem petrolejske, in Sovjetska zveza, ki si je hotela okrepiti svoj položaj v tej afriški deželi. Obe sta izdatno podpirali zvezno vlado v Lagosu z lahkim in težkim orožjem, brez katerega državljanska vojna sploh
ne bi mogla tako dolgo trajati.
Zdaj je najnujnejše, da tisti, ki bi lahko pomagali ali so hoteli pomagati Biafri prej, storijo vse, da se ne bo zmagovalec znesel nad zdesetka-nim ljudstvom Biafre in da bo vsaj zdaj začela z vso naglico pritekati pomoč v hrani, obleki in zdravilih.
»Begate nas, arabski prijatelji. V vaše dobro in v dobro vaših prijateljev vas pozivamo, da se o nečem sporazumele. Naj bo vaš sporazum minimalen ali maksimalen. Ni pomembno, o čem se boste sporazumeli, toda spo razumite se o nečem.«
Tako je govoril sovjetski premier Kosigin v Moskvi iraškemu ministru za notranje zadeve generalu Mahadi Amašu, kakor piše glavni urednik »Al Ahrama« Hcjkal. Kosigin je mislil predvsem na zadnji arabski »vrh« v Rabatu, s katerega so se najvišji predstavniki arabskih držav ponovno razšli ne samo brez sporazuma, ampak celo sprti.
To priznanje je vsekakor ena izmed »senzacij« preteklega tedna na Srednjem vzhodu. Toda maroški »Opinion« je poskrbel še za eno zanimi-
Načelnik biafrskega generalštaba general Filip Efiong je podpisal brezpogojno kapitulacijo in s tem Biafre ni več. Nigerijska federalna vlada v Lagosu je sporočila, da so njene enote zmagale in so zato ukazali prekinitev vseh akcij. Red bo vzdrževala policija. Vlada je zagotovila varnost beguncem, predvsem pripadnikom plemena Ibo, ki so se zatekli v džunglo. Vsi zdravniki francoskega RK, ki so delali v bolnišnici v mestu Avo Umama, so živi, med njimi tudi jugoslovanski zdravnik Radoman
vo novico. Ta list piše, da j« predsednik Naser v razgovo ru z delegacijo palestinske osvobodilne organizacije, ki jo je vodil Jaser Arafat, de jal, da je še vedno mnenja, »da bi nas politična rešitev na Srednjem vzhodu rešila ne-slutene katastrofe«. Opozoril je člane delegacije, da je Izrael močnejši predvsem v zraku, toda ne zaradi letal, ampak zaradi pilotov. Pet let bodo potrebovali arabski piloti, da bi bili kos izraelskim. »Toda Izrael v tem času ne bo sedel križem rok,« je dejal Naser.
Ljudje in
dogodki
# Preden je minuto soboto predsednik občinske skup-' ščine Zdravko Krvina s pritiskom na gumb spustil v pogon tekoči trak v novem obratu stavbnega pohištva tovarne . Jelovica, se je eden od vodilnih uslužbencev pod' jetja nagnil k novinarjem in zašepetal:
»Tokrat vam ne bo treba pisati, kako župan striže vrvico. Nalašč smo mu nastavili ,knof'.«
Možak je bržkone imel v mislih članek kolege Čolnarja objavljen v novoletni številki Nedeljskega dnevnika, kjer piše, da Krvina leta naokrog s škarjami v žepu.
9 Naš Glas je znan po vsem svetu. No, ja vsaj po Evropi. Pa veste, kdo ima veliko zaslug za to? Nihče drug kot naša znana pevka Tereza Kesovija. Kar poslušajte, kako poje: »Tvoj glas ... tvoj glas...« Skoda je le da ne more glas zapeti z veliko začetnico.
9 Cesta postaja vedno bolj nevarna. Vsak dan je več vozil, več novih voznikov. Vozniki in pešci, pazite na modro tablico L (avto šola), zakaj štirje naši časnikarji se učijo voziti in hočejo postali dobri vozniki. Trenutno že obvladajo prestave. Seveda, če avto miruje. Na cesti, pa razumljivo, ne morejo misliti obenem na prestave, na druga vozila, pešce in kaj bodo pisali o voznikih.
32
KRANJ
Veletrgovina Živila Kranj
* veleprodaja
* maloprodaja
* gostinstvo
so priporoča cenjenim
Potrošnikom
Po vse) Gorenjski
(Nadaljevanje in konec)
Naj povem, da se z večino, predvsem starejših Madžarov, ni težko sporazumeti. Ne v madžarščini seveda, ampak v nemščini, ki jo sicer le redki popolnoma obvladajo, razumejo pa toliko, da se z njimi lahko pogovoriš večino stvari. Zato mi je prišlo moje skopo znanje nemščine presneto prav. Mlajši pa dobro znajo rusko, saj je učni predmet v njihovih šolah. Prijetno pa sem bil presenečen, ko me je neki možakar na trgu v Budimpešti ogovoril srbohrvat-sko. Ob vprašanju, čc imam kaj dinarjev, zamenjal bi jih po zelo ugodni ceni, mi je pojasnil, da je po rodu Srb in da že dalj časa' živi na Madžarskem. Povem naj še, da sem v Budimpešti srečal tudi nekaj turistov iz zahodnih držav.
JEZNORITI MLADENIČ
Ko sem prvi večer bivanja v Budimpešti s skupino prijateljev pohajkoval po mestu in pasel svojega »firbca«, se nam je priključil mladenič devetnajstih ali dvajsetih let. Navdušeno nas je začel ogovarjati in pozdravljati. Očitno je spoznal, da nismo domačini. V težko razumljivi nemščini nas je spraševal, od kod smo, kaj delamo in kam smo namenjeni. Povedali smo mu, da smo iz Jugoslavije in da nas žene žeja v gostilno, kjer bi lahko namočili naša suha grla. Ker v bližini ni bilo gostinskega lokala, smo ga vprašali, kje bi nam lahko izpolnili v tem trenutku največjo željo. No, fant je bil dobrega srca in se nam je pridružil. Celo pot do gostilne je prijatelju nekaj razlagal, ga prepričeval in krilil z rokami, vendar smo s skupnimi močmi le komaj sproti razvozlavali njegovo prepričevanje in besedičenje. Ker je bil fant v delovni obleki in ne bi smel v tisti del restavracije, kjer so sedeži, je odvihral domov, se preoblekel in vrnil. Takoj nam je spet začel nekaj pripovedovati in dokazovati. Omenjal je potne liste in dolarje ter risal po prtu nekaj postelji podobnega. Na koncu smo s skupnimi močmi pogruntali, da bi nam za dolarje pre-skrbel prenočišča. Tudi dekleta bi nam preskrbeli Kmalu se je fant tako okadil, da se je začel na vse pretege razburjati na naše organe, ki so mu preprečili pobeg v Avstrijo ali Italijo in ga vrnili madžarskim oblastem. Gostje, gotovo domačini, so nas začeli zaradi fantovega »ročnega govorjenja« in razburjenja opazovati. Spoznali smo, da je najbolje, če gremo. Ko smo odhajali, nas je fant še nekaj časa spremljal in pripovedoval, kakšno neznansko napako smo zagre-
Madžarska, nepregledna ravnina,
sredi katere je vas enaka vasi, hiša hiši, drevo drevesu...
šili, ker nismo sprejeli njegovega povabila in s tem zamudili »edinstveno« noč na Madžarskem.
DVE BUDIMPEŠTI
Po Budimpešti sem nekaj časa taval brez pravega cilja; po glavni ulici, pa spet po stranski itd. Nekajkrat sem moral pošteno pogledati okrog sebe, ker bi se drugače gotovo izgubil. Hotel sem v trgovski del mesta, pa sem zašel prav v nasprotnega, v del, kjer ni bilo veliko trgovin, niti ljudi, ampak mogočne sive in rjave stavbe s tablami najrazličnejših mini-: strstev, vodstev organizacij in podobno. Neredko so se pred vhodnimi vrati sprehajali lepo urejeni -vojaki, ki so vsakega mimoidočega premerili od glave do peta. Nekateri so nas prijazno pozdravljali v za nas nerazumljivi madžarščini in se nam nasmihali.
Vreme se je v tem času ravno toliko otoplilo, da je bilo na cestah in pločnikih veliko tajajočega se snega, kar nas je prisililo, da smo morali pri preskakovanju luž in pravih snežnih bajar-jev pokazati svoje atletske sposobnosti. Številni delavci in delavke cestne očiščevalne službe snežni brozgi niso bili kos, posebno zato ne, ker je stalno pomalem rosilo.
Hoje po mestu, kjer ne srečaš veliko ljudi in kjer so ti edini spremljevalci visoke in masivne stavbe, se kmalu naveličaš. Zato sem se z žep-
no karto Budimpešte pedal | v trgovski del mesta. Pravo nasprotje. Trgovine in lokali so bili polni. Ljudje so kupovali najrazličnejše reči, od živil do pijače in ostalih za življenje potrebnih stvari. Lete niso drage in zato niti Madžar z nizko plačo (800 ali 1000 forintov) pri tem nima težav. Dobro založene košare in cekarji madžarskih gospodinj so me presenetili, saj so mi nekateri pred odhodom dopovedovali, kako drago je na Madžarskem potrošno blago in kako slabo so založene trgovine. Res, z našimi se ne morejo primerjati, vsaj glede izbire ne, vendar najdejo domačini v njih vse, kar lahko kupijo in kar prenese njihov žep. Presenetilo me je, da je v Budimpešti veliko samopostrežnih trgovin, okusno urejenih in čistih. Pri tem pa ne smem pozabiti na nekaj, kar me je posebno prijetno presenetilo. Disciplina kupcev v trgovinah. Kljub gneči nobenega prerivanja, nestrpnosti in negodovanja. Prav tako na pošti, avtobusni postaji in vseh javnih mestih, kjer se zbirajo ljudje. Na pošti sem hotel kupiti znamke za razglednice. Pred okencem je bila že precej dolga vrsta. Ker se mi je mudilo, sem postal nestrpen in začel nervozno stegovati vrat in se ozirati naprej in nazaj. Pomirili so me jezni pogledi, v dolgi vrsti čakajočih ljudi. Ozrl sem se in videl, da jih bo moralo precej čakati še dlje.
FULBEVALO JANTARBOL ALI UHANI IZ JANTARJEVE SMOLE
Tale madžarska beseda mi je že pred odhodom stalno zvenela v ušesih. Zakaj! Na Madžarsko sem odšel s »prijetnim« naročilom, naj za vsako ceno prinesem iz te države uhane in ogrlico iz dragocene jantarjeve smole. Ti izdelki naj bi bili na Madžarskem izredno poceni, veliko cenejši kot pri nas, ko se povrhu vsega še izredno težko dobijo. Nesrečni fulbe-valo jantarbol sem si zapisal na poseben list, ki sem ga med tekanjem " po galanterijah vztrajno molil prodajalkam pod nos. Vsaka mi je pokazala zares čudovite jantarjeve uhane, ogrlice, obeske in temu podoben nakit iz jantarja. Kar všeč mi je bil. Verjetno bi kaj takega tudi kupil, če ne bi imel vsak od teh artiklov na posebnem lističu napisano ceno. Ob pogledu nanjo me je bila skoraj groza! čeprav so bili izdelki zares lepi, sem se premislil. 500, 600 ali 700 forintov za ogrlico je pa malo preveč!
Ko sem tistim, ki so želeli, da jim prinesem izdelke iz jantarja, zvedeli za ceno, so me kar razumeli in se poto-
lažili. Tudi ostali iz naše skupine so imeli podobno dirko za jantarjem in so zaradi podobnega vzroka podobno kot jaz, obupali.
Neprimerno cenejši so krzneni izdelki, ki se jih Jugoslovanom res splača kupiti!
PRED MEJO SMO IZPRAZNILI ŽEPE!
Kaj hitro je napočil trenutek, ko se je bilo treba posloviti od Budimpešte in jo mahniti na dolgo pot proti domu. Pot se je vlekla in vlekla. Spet vožnja po utrujajoči ravnini ter zaledeneli cesti. Dan se je hitro iztekal. Upanje, da bi še podnevi prišli do Blatnega jezera, je splahnelo. Zelja, da bi jezero vsaj videli in v njem namočili roke, se nam ni izpolnila. Tako smo se debelo uro in pol, skoraj dve uri, vozili mimo 60 kilometrov dolgega Balatona. Vedeli smo le, da je jezero streljaj od ceste na desni strani, ker smo na več mestih videli odsev luči v vodi. »Dolgo močvirje«, kot pravijo Madžari Blatnemu jezeru, smo si lahko le zamišljali in upali, da bomo imeli drugič več sreče in videli glavni in razvijajoči se turistični center Madžarske tudi podnevi. Za uteho smo kupili nekaj razglednic z motivom Blatnega jezera.
Letenie, mesto na madžar-sko-jugoslovanski meji, kjer Drava razmejuje obe državi, se je vztrajno bližalo. V žepih-se nam je valjalo in žvenke-talo še nekaj forintov. Kaj bi z njimi, smo dejali. Bili smo enotni: nič drugega, kot zapraviti jih bo treba, saj jih v domovini nimamo kje porabiti. V mestecu, nekaj kilometrov pred mejo, katerega imena se ne morem spomniti, smo se ustavili. Napotili smo se v trgovino in kupovali vse mogoče reči: miniaturne stekleničke s pravimi madžarskimi pijačami, spominke, ogrske salame, poljsko medico, rusko vodko itd., itd. Po lepi stari slovenski navadi smo razveselili tudi bližnjega gostilničarja. Za nameček smo se še pošteno najedli. Na voljo so bile vse mogoče domače in tuje jedače, le ocvrte ogrske salame niso imeli, čeprav je bih* gostilna poleg trgovine, kjer jo je bilo na pretek! *
Cariniki si z nami niso belili glave: Prisrčen pozdrav in skorajšnje na svidenje.
J. Košnjek
REPORTAŽA • REPORTAŽA •  REPORTAŽA #  REPORTAŽA • REPORTAŽA
Y4
— Zdaj pa se morava posloviti, saj vidiš, da prihaja ženin.
— Za zdaj sva varna. Težava pa bo, ko bodo krmili zebre.
— Nero, ne bodi no tako ljubosumen.
1	(1 t	\
		~ /• J.,
— O, ne, najdražja, najprej delo, potem pa vse drugo.
KRVOSES
22
»Vendar nam niste hoteli privoščiti niti odgovora. Ali bi bili tako prijazni, Mr. Mason, in pozvali svojega klien-na, naj nam končno omogoči odvzem prstnih odtisov?«
»K temu ga nikakor ne morete prisiliti,« je odvrnil Mason, če hočete na vsak način imeti prstne odtise od Mr. Bedforda, potem izstavite pravilen ukaz za aretacijo in nato Mr. Bedforda zaprite.«
»Kakor veste, to lahko storimo.«
»Da, toda nadrobili si boste proces zaradi omejevanja svobode. Nič me ne bi bolj veselilo kot sprejeti od vas plačilo kot odškodnino za vaše pretirane zahteve.«
Seržant se je obrnil k debeluhu. »Je to tisti moški?«
»Najlaže bi to povedal, če bi ga videl s klobukom na glavi.«
Holcomb je šel k obešalniku, vzel tam klobuk in ga posadil Bedfordu na glavo. »No, poglejte ga zdaj!«
Možak je natančno ogledoval Bedforda. »Da, to bi utegnil biti on!«
»Zdaj pa se nekoliko ozrimo še tu naokoli,« je dejal seržant Holcomb kriminalnemu komisarju. Ta je potegnil iz žepa usnjeno torbico in vzel iz nje razne doze z obarvanimi praški, prijel pepelnik ln ga začel zna/.iti s krtačko iz kameljinih dlak.
»Do tega nimate pravice,« je dejal Mason.
»Potem nam pa preprečite!« je odvrnil Holcomb. »Nobenega človeka ne poznam, ki bi mu jo raje zagodel kot vam. Pri tem smo, da bi zbrali dokazilen material, če nas boste ovirali, bi utegnili doživeti marsikaj!«
Holcomb se je obrnil k Bedfordu. »Dajmo, dajmo, torej! Priskrbeli ste si za dvajset tisoč dolarjev potovalnih čekov. Kaj ste nameravali z njuni?«
»Ne odgovorite ne to, Mr. Bedford, dokler se razgovar-jajo z vami v takem tonu, ki ni primeren vašemu družbenemu položaju!«
»Te čeke je nekdo vnovčil v pičlih dvanajstih urah,« je nadaljeval Holcomb. »S kakšnim namenom?«
Bedford je sedel mirno s stisnjenimi ustnicami.
»Najbrž ste plačali izsiljeni denar neki prav rafinirani tolpi. Hoteli so preprečiti, da bi plačali z zaznamovanimi bankovci. Zato so si ti tiči dali Izstaviti potovalne čeke, ki so jih lahko sami vnovčl-11.«
»In so s tem pač zapustili sijajno sled za policijo, kajne?« je serkastično dejal Mason.
»Ne bodite vendar nespametni, Mason! Pri načinu, kako so menjavali čeke v denar, ne bi Binnevu Denhamu prišli na sled sto let. če bi ne bilo umora, bi zadeve nikdar ne zavohali.« ,
Kriminalni komisar je pregledal nekaj prstnih odtisov na pepelniku s povečevalnim steklom. Nenadoma je pogledal seržanta Holcomba in mu pokimal.
»No, kaj ste našli?« je vprašal Holcomb.
Odličen prstni odtis, ki je indentičen s tistim, ki smo ga...«
»Ne povejte ničesar!« ga je prekinil Holcomb. »Meni že to zadostuje. Pripravite se za odhod, Bedford, aretirani ste.«
»In kako utemeljujete to aretacijo?« je vprašal Mason.
»Zaradi suma umora.«
»Lahko vodite preiskave dalje lahko obtožite Mr. Bedforda umora in ga nato zaprete, ne smete ga pa zapreti zaradi sumnje same.«
»Morda tega res ne bi smel, toda postavite se lahko na glavo, pa bom vseeno storil. Greva stavit?«
»če ga boste aretirali, bom vložil proti vam tožbo.«
HoScomb se je zmagoslavno smejal: »Le vložite jo, le, gospod zagovornik! Preden jo boste vložili, bom jaz že zdavnaj imel njegove prstne odtise, če mislite, da mi celo še zdaj, ko razpolagam s tako obtežilnim dokaznim materialom, lahko naprtite pro-cez zaradi protizakonite aretacije, ste še večji norec kot sem doslej o vas mislil. Na pot tedaj, Bedford! Ali nam boste privoščili taksi, ali naj pokličem službeni voz za zapornike?«
Bedford je pogledal Masona.
»Dajte poklicati taksi,« je dejal Mason. »Ne dajajte pa nobenih izjav v odsotnosti svojega advokata.«
»Zaradi mene tudi lahko molčite, če hočete,« je dejal Holcomb, »zadostovala mi bo največ ena ura, pa bom trdno v sedlu, kar se tega problema tiče. če boste v tem času lzposlovali odločbo, naj zapornika spet izpustimo, ste več kot Čudodelnik, Mason.«
Steward Bedford se je nenadoma izravnal in dejal: »Rad bi dal Izjavo na protokol.«
»Ne storite tega,« je dejal Mason. »Ne dajajte zaenkrat nobenih izjav!«
Bedford ga je pogledal hladno in odločno: »Mason, Imenoval sem vas sicer za svojega advokata, toda kar se tiče moralnih vprašanj, mi ne bo nihče ničesar predpisoval!«
»Se enkrat vam priporočam, premislite dobro, preden boste spregovorili,« je dejal razdraženo Mason.
»Tu ste v svoji pisarni, Mr. Bedford,« je pripomnil Holcomb. »če se vam zdi prav, da bi Mason zapustil ta kraj, kar recite. Po najkrajši poti ga bomo postavili na hladno.«
»Ne, tega ne želim. Rad pa bi samo izjavil, da sem se včeraj res peljal v motel »Pri mirnem počitku«.«
»No, torej!« je dejal Holcomb, pritegnil stol in sedel: »Prosim, na dan z besedo!«
»Mr. Bedford morda trenutno   mislite,   da imate prav,« je dejal Mason, »toda —«
»Poslušajte, fantje!« je vzkliknil svojim tovarišem. »Če bo Mason poskušal ovirati Mr. Bedforda pri njegovi izpovedi, ga bomo vrgli ven. Prosim, govorite zdaj dalje, Mr. Bedford! Prav gotovo vam bo odleglo, če se boste enkrat znebili vsega.«
»Ta Binnev Denham me je izsiljeval,« je dejal Bedford. »V moji preteklosti je neka temna točka, o kateri sem želel, da ne bi prišla na bel dan.«   • ,
»Kaj pa je bilo to?« je vprašal Holcomb.
Mason je odprl usta, da bi ugovarjal, vendar se je vzdržal in molčal.
»Nekoč sem na vožnji pobegnil,« je dejal Bedfcrd. Zadeva je stara zdaj že šest let. Bilo jc nekega temnega deževnega večera. Nekaj sem sicer pil, vendar sem kljub temu Imel popolnoma jasno glavo ln poleg tega niti nisam bil jaz kriv. Starejša ženska v temni obleki je šla prek ceste. Opazil sem jo šele, ko jc bilo že prepozno In sem jo s polno hitrostjo povozil. Takoj mi je bilo jasno, da je tu vsaka pomoč zastonj, kajti priletela je na tlak s strahovito silo.«
Kje se je to zgodilo?« je vprašal Holcomb.
»Zunaj na cesti Figuerosa. ženska se je pisala Sara Blggs. Poročilo si lahko preberete v aktu o prometnih nesrečah. Kot rečeno, sem' izpil nekaj kozarcev, vendar se dobro zavedam, koliko si lahko dovolim, če sem alkoholiziran. Nikoli ne sedem za volan, če sem pil prek mere, tako da bi utegnila moja sposobnost v upravljanju vozila ali pa moja prisebnost biti okrnjena. Tista nesreča nikakor nI bila posledica nekaj kozarčkov konjaka, vendar sem se zavedal, da dišim po alkoholu, ženski nisem mogel več pomagati, cesta je bila popolnoma prazna in tako sem se odpeljal dalje. Nato sem v časopisih bral o nesreči, ženska je bila takoj mrtva. In lahko mi verjame« te, gospodje — bila je res sama kriva. Nenadoma je prečkala cesto v temni noči — In celo na križišču, kar je bilo še bolj lahkomiselno. Kaj vem, kaj ji je padlo v glavo. Kot sem kasneje zvedel, je bila to stara ženica, od glave do peta v črnem«
SOBOTA — 17. januarja 197"
Radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 19.30.
SOBOTA
17. JANUARJA
$M Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Cez bele poljane — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopina igrata pianista Tamas Vasary in Vladimir Aškonazi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih viž —• 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — ' "15.40 Poje basist Miroslav Cangalović1 — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino
— 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Eurodisc parade
— 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
14.05 Revija zabavne glasbe
— 15.00 Jazz na drugam programu — 15.35 Glasbeni va-rietc — 16.40 Sobotni mozaik
— 17.35 Naš podlistek — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Od popevke do popevke — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Za prijeten konec tedna — 20.05 Ljudje med seboj —20.30 Okno v svet — 21.15 Operni koncert — 22.30 Popularni mojstri sodobne glasbe — 00.05 Iz slovenske poezije
NEDELJA j
18. JANUARJA
6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalec — 8.04 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za
EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 14.05 Slovenska zemlja v besedi in glasbi — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo koncert
— 17.30 Radijska igra — 18.12 Nekaj ansambelske glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavna glasba iz studia RTV Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 11.35 Svetovna reportaža
— 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 S popevkami po svetu
— 14.35 Revija majhnih ansamblov zabavne glasbe — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Z zborom in orkestrom Ray Conniff — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Medij — opera — 23.05 Nočni koncert — 00.05 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
19. JANUARJA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Cc se pleše — suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Graunkc — 15.40 Poje zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Francija Puharja — 20.00 Beograjske glasbene slavnosti 1969 — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Beograd — 23.40 Z orkestrom Paul Mauriat
Drugi program
14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 15.35 Glasbeni va-riete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z orkestrom in zborom — 18.00 Priljubljeni pevci zabavnih melodij — 18.35 Plesni zvoki današnjih dni — 19.05 Ponedelj-
kova zabavna skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva —• 20.15 Sonata za klavir — 20.30 Svet in mi — 21.15 Večer umetniške besede — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije
TOR
20. JANUARJA
8.04 Operna matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Z ansambloi Atija Sossa — 9.45 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.00 Na današnji dan — 12.10 Glasba Isaaca Albeniza
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere Trubadur
— 17.05 Beethoven v izvedbi domačih ansamblov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu— 18.15 V torek na svidenje
— 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.10 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe 23.40 Godala v noči
Drugi program
14.05 Za šolarje — 14.35 Iz filmov in glasbenih revij — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni varielc
— 16.40 Melodije za vsakogar
— 17.35 Z orkestri — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Festival v Bergenu 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije
SREDA
21. JANUARJA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcema Jožico Svete in Rafkom Irgoličem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Crne maske — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne in ponarodele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad
imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera
— 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno *-23.15 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Rolan-do Roriv
Drugi program
14.05 Za šolarje — 14.35 V ritmu /..majhnimi ansambli
— 15.00 Melodije iz filma Ple-s ru» vodi — 15.35 Glasbeni vai iete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Ravmond Lefevre — 18.00 Melodije mediteranskih de/el — 18.35 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Trije chansoni — 20.30 Radijska kinoteka —- 20.45 Slovenske narodne v zborovskih izvedbah — 21.15 Iz kon-certantnega opusa — 21.40 žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije
ČETRTEK
22. JANUARJA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Koncert za violončelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki nred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19 15 Minule z ansamblom Mojmi-ra Šepeta — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napc-vov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz vrst naše povojne skladateljske generacije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia radia Sarajevo
DrugI program
14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 Sodobni ritmi z majhnimi ansambli — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob jukc-bo.xu — 17.35 Veliki valčki in uverture — 18.00 Popevke s tujih festivalov — 18.35 Z orkestrom Mon-tini — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Stara italijanska glasba za flavto — 21.15 Ognjeni ptic — baletna suita — 21.35 Visoka maša v h-molu — 00.05 Iz slovenske poezije
PETEK
23. JANUARJA
8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Boruta Lesja-ka — 9.45 Dalmatinske narodne — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Spominski listi — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Don Juan — simfonična pesnitev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje —> 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute t ansamblom Toneta Kmctca — 20.00 Poje Akademski zbor in zbori iz Gdanska — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazž-klub
Drugi program
14.05 Za šolarje — 14.35 Filmska glasba — 15.00 Popevke V instrumentalnih izvedbah — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje
— 19.00 Odmevi z gora 19.20 Igramo za razvedrilo -*» 20.05 Radijska igra — 21.15 I/, sodobne francoske glasbe
— 22.00 Flandrijski festival 1969 — 23.35 Simfonija št. 1
— 00.05 Iz slovenske poezije
Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči ne) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno Številko 50 para. Mali oglasi: be sedal din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
Športne prireditve
OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča
Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, člane smučarskih klubov in skupin.
Informacije:
CREINA Kranj telefon 21-022, 73-120
~1
Televizija
SOBOTA
17. JANUARJA
14.20 Smuk za moške — posnetek iz Kitzbuehla (RTV Ljubljana) — 15.30 Košarka Lokomotiva. : Crvena zvezda (RTV Zagreb) — 17.40 Poročila, 17.45 Glasba ne pozna teme — II. del, 18.15 Propagandna oddaja, 18.20 Tartarin v Alpah — nadaljevanje, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Novi rod — serijski film, 22.40 Evropsko prvenstvo v kegljanju na Bledu in veleslalom na Pohorju, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba, 18.20 Serijski film, 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
ECREinfl
NEDELJA
18. JANUARJA
8.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.00 Narodna glasba  (RTV Zagreb)
— 9.30 Prvi slalom za ženske
— prenos s Pohorja (RTV Ljubljana) — 10.30 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 11.15 Propagandna oddaja, 11.20 Otroška matineja, 12.00 Drugi slalom za ženske, 13.00 Slalom za moške — prenos iz Kitzbuehla, 14.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.00 Crna gora v letu 1970 (RTV Beograd) — 17.50 TV portret, 18.15 Izmena straže — film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) - 20.35 Sorodniki — humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) - 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK
19. JANUARJA
16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.15 TV obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00
TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 OTHELLO na deželi — madžarska TV drama, 22.05 Lutkar Jiry Trnka ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) — 18.15 TV vrtec, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
20. JANUARJA
17.45 Nove dogodit ščine Huckeleberrvja Finna — film, 18.15 TV obzornik, 18.3U Srečanje v studiu 14, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Računovodstvo po variabilnih stroških, 19.30 Vozniške sposobnosti in zmožnosti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Hirošima, ljubezen moja — francoski film, 22.00 Veselje v glasbi, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta. 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
SREDA
21. JANUARJA
15.45 Veleslalom za moške — posnetek iz Kranjske gore (RTV Ljubljana) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.50 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Karavana, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Na poti po Posavju, 21.20 Gospod Bruschino — opera, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.20 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK
22. JANUARJA
15.15 Slalom za moške — posnetek iz Kranjske gore, 16.45 Madžarski TV pregled, 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Človek — poljudno znanstveni idlm. 19.00
Propagandna oddaja, 19.05 Tema tedna (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerry Leviš (RTV Beograd) —19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bratje Kara-mazovi — nadaljevanje, 21.20 Kulturne diagonale, 22.10 She-nandoah — serijski film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Zakonska posvetovalnica (RTV Beograd) — 19.20 Zabavna oddaja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV
23. JANUARJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Tik-tak, 18.15 Obzornik, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Igra ali življenje — ameriški film, 22.15 Ouiz 70, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Popularna oddaja, 17.50 Serijski film (RTV Zagreb, 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
Meha priporoča
Čez zimo ste vozilo spravili v garažo. Da bi avto ostal brezhiben tudi, ko ga ne uporabljate, priporočam naslednje: vsakih deset do štirinajst dni morate vžgati motor, da se pregrejc. V pogon morate spraviti prav vse agregate vozila; menjalnik, diferencial, zavore, krmilni mehanizem in kolesa, če imate vozilo na podstavkih, je to preprosto, sicer pa morate vozilo premikati naprej in nazaj v garaži ali na dvorišču. S tem se boste izognili mnogim težavam, ki bi se lahko pojavile, ko boste vozilo spet redno uporabljali.
Gorenjska bo v soboto in nedeljo gostiteljica najboljših evropskih kcgljačev na ledu. Danes se namreč na Jesenicah prične XX. jubilejno evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu.
Kranjska gora pa bo v sredo, 21. in v četrtek, 22. januarja, gostiteljica najboljših alpskih smučarskih tekmovalcev.
Jesenice: spored evropskega kegljanja na ledu je naslednji:
danes ob 7.30 slavnostni pri-četek tekmovanja, ob 8. uri moštveno in posamezno tekmovanje v bližanju in zbijanju vse do 18. ure.
v nedeljo se ob 8. uri tekmovanje nadaljuje. Ob 16. url pa bo v Festivalni dvorani na Bledu slovesen zaključek evropskega prvenstva.
Spored tekmovanja za pokal Vitranc je naslednji:
torek, 20. januarja: od 10. do 12. ure trening na progi za veleslalom;
sreda, 21. januarja, ob 10.30
prvi tek veleslaloma, ob 13.30 pa drugi tek.
četrtek, 22. januarja, ob 10.
uri je start prvega teka slaloma, ob 12. uri pa start drugega. Ob 16. uri v hotelu Pri-sank razglasitev rezuiiatov in slovesen zaključek.
Ostale prireditve:
JESENICE — Sanka.ška zveza Slovenije priredi jutri (v nedeljo) republiško prvenstvo na naravnih progah s tekmovalnimi sanmi. Tekmovanje bo na gorski cesti Plav-ški rovt—Žcrjavcc. Pravico tekmovanja imajo starejši člani, člani, mladinci in članice in mladinke. Spored tekmovanja: sobota od 9.30 do 12. ure trening enosedov in dvosedov, ob 18.30 žrebanje startnih številk; nedelja ob 8. uri: prvi tek enosedov, ob 9.15 drugi tek enosedov, ob 10.30 prvi tek dvosedov, ob 13. uri tretji tek enosedov, ob 14.15 četrti tek enosedov, ob 15.30 drugi tek dvosedov, ob 17. uri v hotelu Pošta na Jesenicah razglasitev rezultatov.
KRANJ — Jutri se prične V Kranju občinsko prvenstvo v košarki. V prvem kolu se bodo srečali: KK Kranj : Ko-krica, Šenčur : KK Triglav II, KK Basket : AK Triglav.
(-dh)
Loterija
Neuradno poročilo o žrebanju 3. kola srečk Jugoslovanske loterije.
Srečke S končnicami
0
03080 08140 57070 187510
11 81 37291 266881 273391
|. 82 0632 89842 335722 586372
3
11633
89653 048243 517593
so zadele din
6
2.006 506 1.006 10.006
20 10 500 50.010 10.000
10
200 2.000 10.000 10.000
6 506 506 10.006 10.006
4
74164 97094 657514
95 385 25765 91035 793255
96 826 6016 350086 423956 615136
77 10657 74237 233527 637037
08 62278 332738 384708 78958
79 22529 27389 157719 329269
6
1.006 506 10.006
20 50 1.000 500 10.000
10 100 200 150.000 10.CD0 10.000
10
500 1.0G0 10.000 10.000
10 500 10.000 10.010
500
30 500 1.000 10.000 10.000
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. tovarna pohištva v Železnikih, 7. veliko mesto v severni Italiji, gospodarsko središče, 12. starogrški filozof, ki sc je nastanil v južni Italiji in osnoval svojo šolo (580—500 pr. n. š.), 14, puč, prevrat, 15. oznaka za neznanca, 16. temeljni glas tonovske lestvice, 18. nadav, predujem, 19. vzvišena lirska pesem, 21 mednarodni umetni jezik, 22. zli duh, slab človek, 24. ženska garderoba, 26. muslimansko moško ime, 27. pripadnice germanskega plemena, 28. čebula, 29. struja, 31. ploskovne mere, 32. mestece v Romuniji, blizu jugosl. meje pri Vršcu, 35. veznik, 36. predpona, ki pomeni pojem v kmetijstvu, 38. znana tekstilna tovarna v Kamniku, 40. kitajska provinca v porečju osrednjega toka reke Hvvang Ho, 41. dogovor, pogodba (množ.).
Navpično: 1. gradbeni material, 2. ameriški letalec, ki je 1927 prvi preletel Atlantski ocean na progi New York—Pariz (Charles Augustus), 3. kratica za »pleno titulo«, 4. vrsta razcvet ja, 5. sebičnost, samoljubnost, 6. preiskovalna igla, globi-nomer, 7. poljska cvetica, 8. kemični znak za lutecij, 9. cerkvena oznaka za krivoverca, ki je častil nagoto, 10. etnografija, U. luka v Alžiru, 13. splošna zemljepisna oznaka za reko, 17. otok na Donavi, ki ga je zalila voda zaradi gradnje hidrocentrale v Djerdapu, 20. tovarna pletenin v Lescah, 23. španski spolnik, 25. učenje, 26. zlodej, hudič, 27. mestece na Irskem, zahodno od Dublina, 28. lijak, 30. domače žensko ime, 33. vrhunski športniki, 34. domače moško ime, 37. osebni zaimek, 39. nikalnica.
£     Rešitve pošljite do četrtka, 22. januarja, na naslov Glas, Trg revolucije 1, z oznako nagradna križanka. Nagrade: #     L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din,
Koncert
Danes, 17. januarja, bo ob 19.30 v dvorani doma Svobode Podnart koncert. Pel bo mladinski mešani zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Matevža Fabja-na.
Orion z Jesenic
Fantje iz zabavnega ansambla Orion igrajo skupaj pol leta, pa so osvojili že veliko poslušalcev z Jesenic in okolice. Za sabo imajo le precej nastopov, predvsem na Jesenicah.
Ansambel sestavljajo: znani jeseniški pevec Franci Reber-nik, kitaro igra Marjan Žagar, bobne Franc Gasar, trobento Vili Fehcijan, orgle-harmoniko Jože Ilumerca, ki je obenem tudi vodja ansambla.
Trije člani ansambla sodelujejo pri pihalnem orkestru jeseniških /elc/.arjev. Igrajo zabavno glasbo, predvsem popevke, na željo poslušalcev pa tudi narodne.
V načrtu imajo kupiti močnejše ozvočenje, pripravljajo pa zabavni glasbeni večer z nekaterimi drugimi ansambli.
TRADICIONALNA
maškarada
maSkarada V DOMU
maškarada Partizan
maškarada v Stražišču
maškarada \jQ 7 jj 70 maškarada
NAGRAJENE MASKE!
Rezervacije sprejema gostilna Benedik v Stražišču
Za zadnfo križanko
so bili izžrebani
Rešitve nam je poslalo 75 reševalcev, od katerih so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada — 30 din: Matjaž Friško-vec, Kranj, Smledniška 60 B; 2. nagrada — 20 din: Jože Cuderman, Tupaliče, p. Preddvor; 3. nagrada — 10 din: Goršič Ančka, Kranj, Moše Pijade 9/1. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti.
Kino
Kranj CENTER
17. januarja sovjetski film ZOSJA ob 10. uri, nemški barv. film KOCA STRICA TOMA ob 16.30, in 19. uri, premiera amer. barv. filma VEČER NASLEDNJEGA DNE ob 21.30.
18. januarja itali j.-franc. barv. VV film PRINCU JE POTREBNA DEVICA ob 14. uri, nemški barv. film KOCA STRICA TOMA ob 16. in 18.30, premiera egipt. filma GREH ob 21. uri
19. januarja premiera amer. barv. CS filma MOJI, TVOJI, NASI OTROCI ob 16., 18. in 20. uri
20. januarja amer. barv. C S lilm MOJI TVOJI, NAŠI OTROCI ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj STORžIč
17. januarja itali j.-franc. barv. CS film PRINCU JE POTREBNA DEVICA ob 16. in 20 uri
18. januarja itali j.-franc. barv. CS film OKOVI STRAHU ob 14. in 18. uri, italii-franc. barv. CS film PRINCU JE POTREBNA DEVICA ob 16. in 20. uri
20. januarja egipt. film GREH ob 16., 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
17. januarja italii.-franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 19. uri
18. januarja italii.-franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16. in 19. uri
Tržič
17. januaria franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI ob 17.30 in 19.30
18. Ianuaria franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI ob 15., 17. in 19. uri
Kamnik DOM
17. ianuarja amer. film PRERIJA V PLAMENU ob 17.30 in 19.30
18. ianuarja amer. film PRERIJA V PLAMENU ob 15. in 17. uri, nastopa ansambel Mihe Dovžana ob 19.30
Dovje Mojstrana
17. ianuaria franc. barv. film LEPOTICA DNEVA
18. ianuaria franc. barv. film MLADI VOLKOVI
Kraniska gora
17. ianuarja amer. bnrv. film MOJI, TVOJI, NAST OTROCI
18.
barv
fi',- NEVARNEJŠE OD MOŠKIH
Javornik DELAVSKI DOM
17. januarja franc. barv. film MLADI VOLKOVI ob 19. uri
18. januarja amer. barv. film MOJI, TVOJI, NAŠI OTROCI ob 17. uri
Radovljica
17. januarja z ah. nemški barv. film V KREMPLJIH OPIJA ob 18. uri, italij.-nem. ški barv. film DNEVI JEZE ob 20. uri
18. januarja franc. barv. film SKRIVNOST LABORATORIJA ŠT. 4 ob 16. uri, amer. barv. film DAN NEVARNE PIŠTOLE ob 18. uri, zah. nemški barv. film V KREMPLJIH OPIJA ob 20. uri
19. januarja itali j.-nemški barv. film DAN JEŽE ob 20.
Bled
17. januarja amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 17. in 20. uri
18. januarja amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 10., 15., 18 in 20. uri
19. januarja franc. barv. film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 17. in 20. uri
20. januarja franc. barv. film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 17. in 20. uri
škofja Loka SORA
17. januarja amer. barv. film V NOČNI VROČINI ob 18. in 20. uri
18. januarja amer. barv. film V NOČNI VROČINI ob 15., 17. in 20. uri
19. januarja amer. barv. film NOC GENERALOV ob 17.30
20. januarja franc.-itali j. barv. film PRINCU JE POTREBNA DEVICA ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
17.—18. ianuarja amer. film TARZAN ZMAGUJE
19. januarja franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKO-KU
20. januarja amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV
Jesenice PLAVŽ
17.—18. januarja amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV
19.-20. januarja amer. film TARZAN ZMAGUJE
Prešernovo gledališče v Kranju
NEDELJA — 18. januarja,
ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, ob 16. uri za IZVEN Minoli-Grun: VILIN-CEK Z LUNE
TOREK   —   20. januarja,
ob 19.30 za red PREMIER-SKI P. Kozak: LEGENDA O SVETEM CHE, gostuje SNG — Drama iz Ljubljane
Gabarden z enobarvnim telovnikom iz bombažnega ripsa
MODA 1970
TEKSTIL INDUS KRANJ
Če je Andraž rekel, da se razume na glasbo, potem je to držalo. Znal je igrati več inštrumentov in iz njih je znal izvabiti tako lepe melodije, da ga je bilo veselje poslušati. Najbolje pa je igral harmoniko, to je tudi sam vedel, a se s tem ni nikoli bahat.
Odprl je Andraž okno, vzel v roko harmoniko in raztegnil mah. Prisluhnile so sosede lepi melodiji, ki je plavava po soseski, celo vsakodnevni klepet so prekinile.
Po cesti je prišel moški srednjih let, v lepo zlikani obleki. Obstal jc in prisluhnil. Usmeril je korak proti oknu, od koder jc vrela Andraževa pesem. Ni si dal dvakrat reči in že je stal pred Andražem iz oči v oči.
»Da potrebujete muzikanta kot sem jaz?« se je čudil Andraž in s silo zadrževal usta, ki so mu lezla v nasmeh.
Nekaj je brundal predse, mencal in sam ni vedel, kaj naj reče. »Seveda, muzikant, to bi pa res bilo nekaj. Igral bi, igral, izvabljal lepe otožne, ali pa vesele melodije . . .« ja, to bi pa res bilo nekaj.
Seveda je Andraž sprejel ponudbo, kako ne bi? Šli bodo na morje, cel orkester bo, ta, s katerim se je zmenil, pa je Miro, vodja ansambla. Od veselja bi Andraž skoraj zavriskal. »To bo nekaj, ja. Skladiščnik, železničar, zidar, kurir, vse to je bil, ampak biti muzikant, to je nekaj čisto drugega, to je nekaj za Andraža.«
Razteg il je meh in poskočil s prsti od tipke do tipke, da je poskočna melodija planila skozi okno in napolnila sosesko.
Čez teden dni je z ostalimi, ki so igrali v ansamblu, prispel na morje. Strmel je Andraž v to neskončno maso vode, v to lepo plavo morje, du-hal njegov vonj in čutil, da bo tu zares srečen. »To bo Življenje!« si je govoril in si ogledoval dekleta, ki so se v bikinijih nastavljale sončnim Žarkom. Kar ni mogel verjeti, da je imel res tako srečo.
Pričeli so z vajami in po nekaj dneh že igrali na terasi, pozno v noč pa v baru. Saj ni bilo tako lahko igrati, nobeno noč ni spal, ampak Andraž je ob igranju užival, čutil v sebi vsak ton, ki ga je zaigral, živel z melodijo, ki so jo igrali in tako pozabil na ves svet okoli sebe. »Ej, lepo je biti muzikant,« si je nič kolikokrat dejal.
Veliko novih stvari je videl Andraž, take stvari, da se mu prej o njih še sanjalo ni. Privadil se je barskega življenja, privadil klepetanju striptizet in prostitutk. Tudi take moške, ki imajo radi moške, je lahko videl tu. Gabili so se mu, pa tudi smilili.
Z dekleti se je dobro razumel in kdaj s katero tudi šel. Andražu je bilo zares všeč, zelo všeč.
Nič se ne spremeni, če je danes ta gospod, jutri oni gospod, ostali pa zmeraj odspod.
Z lačnim je hudo, s presitim še huje.
Kdor ima vse v pesti, nima ničesar v glavi.
Socializem brez človečnosti je kakor poljub brez ljubezni.
Hudiča si najprej naslikamo, potem se ga pa bojimo.
Velike resnice izgovarjamo velikokrat šepetaje.
Najbolj od vsega namuči zakonce zvestoba.
Na vaji so se včasih malo sprli. To Andražu ni posebno ugajalo, a mislil je, da Že mora tako biti. Včasih se je spomnil kako lepo melodijo in predlagal, da bi jo igrali. Vedno so ga zavrnili, da ima preveč stare nazore, so dejali. To ga je bolelo, a je molčal in igral tisto, kar so izbrali ostali. »Kaj bi se prepiral,« si je govoril. »Kdor zna igrati, lahko vse igra, vsaka pesem je lepa. Samo treba je znati, človek se mora ves posvetiti igranju, šele potem lahko lepo igra.« Ej, znal je Andraž zaigrati lepo melodijo, znal.
Začuden jc Andraž strmel vanj, ha t o v vizitko in sam ni vedel kaj bi. Vizitko je seveda spravil, to se spodobi.
Ko se je vrnil k ostalim muzikantom, je bil med njimi nov, Andražu nepoznan obraz. Vneto so se pogovarjali z njim, ko pa so zagledali Andraža, so utihnili.. Zvečer, ko so igrali na terasi, je sedel neznanec pri njihovi mizi, pa tudi v bar je šel z njimi. Vse to se je zdelo Andražu sumljivo, a ni vedel, zakaj. Marsičesa se je v času igranja naučil, tako da je
Muzikant Andraž
S. Knific
Tako so minevali dnevi. Kadar so se prepirali, je bil Andraž vedno žalosten. Tudi to so mu očitali, da se premalo razume na moderno glasbo.
Razumel se je na glasbo, o tem je bil prepričan, a je molčal. »Le zakaj bi se prepiral z njimi?« si je vedno dopovedoval.
Kadar je bil prost, je šel med ljudi. Imeli so ga radi, posebno dekleta. Ena od njih mu je dala spominsko knjigo, naj vanjo kaj nariše in napiše. Rad je to storil, saj je znal tudi risati, zelo lepo risati. Ko ji je knjigo vrnil, jc bil z njo tudi oče. Ta si je sliko natančno ogledal, potegnil iz žepa vizitko in mu jo dal. »Ko ne boi več muzikant, se oglasi pri meni, če hočeš seveda,« je dejal, potem pa še pohvalil Andraževo delo.
tudi opazovati znal drugače kot prej. Bilo mu jc enostavno sumljivo pa pika. Ni minil teden, ko so se resno sprli. Vzrok je bila neka Andraževa pesem. Ni se hotel prepirati, zato je rekel, da je pač ne bodo igrali in stvar je rešena. Pa ni bila.
Rekli so mu, da je sedaj tega dovolj, da z njim pač ne morejo igrati, da ima preveč stare nazore, da se ne razume na moderno glasbo in še vse mogoče so našteli. Celo Miro, vodja ansambla, je mislit tako. »Imamo že novega, boljšega,« je rekel Miro na kraju in sedaj je Andraž razumel, zakaj je bil tisti tujec pri njih.
Andražu so sc tla zamajala pod nogami in mislil je, da ga bo konec. »Tako lepo je biti muzikant, sedaj pa naenkrat  konec«  Tega pri
najboljši volji ni mogel razumeti. Prizadelo ga je, da še nobena stvar tako, pa tudi jezen je bil.
»Saj prizna, da se na moderno glasbo ne razume naj-bolie, ampak muzikant je dober, to vedo tuđi om, a bodo vzeli drugega, ker je njihov prijatelj. Ej, Andraž, nikoli ne boš mogel razumeti ljudi, vedno jim podležeš,« je premišljeval in vzel v roko harmoniko. Namenil se je na teraso.
Precej miz je bilo že zasedenih in Andraž je sklenil, da tem gostom še enkrat zaigra.
Strmeli so ljudje v Andraža in poslušali. Popolna tišina je zavladala na terasi, le Andraževa pesem je plavala nad njo in parala tišino. Tako lepa, tako otožna in žalostna je bila melodija, ki je vrela iz Andraža, da so ljudje onemeli. Dolgo je tako igral z zaprtimi, solznimi očmi. »Tako lepa melodija mora privabiti solze v oči,« si je mislil in ni ga bilo sram solza.
Ko je končal, je na terasi završalo in preplavil jo je miren aplavz. Pospravil je harmoniko v kovček, čeprav je slišal s terase klice, naj še igra. Hvaležen jim jc bil za to, a igral ni več. Svojo pesem je odigral in s tem je bilo zanj igranja konec.
Tudi ostali iz orkestra so bili že na terasi. Andraž je videl, da so osramočeni. »Vedo, da so mi naredili krivico,« si je dejal in to jc bilo dovolj, več kot dovolj.
Šel je mimo njih in videl, kako so umikali poglede.
Andraž pa njihovih pogledov sploh ni več iskal.
Večerna obleka iz terlenke v beli barvi
IZBRALI SMO ZA VAS •  IZBRALI SMO ZA VAS •  IZBRALI SMO ZA VAS
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV, DEL
»Ivan Cankar?« spreleti ŠtcTi, ker jo Srebrni-čeva omenitev Ivana Cankarja spomni na tisti aprilski dan, ko je spoznala Lehmanna in se srečala s Cankarjem v Ljudskem odru, kjer jo je pisatelj nagovori) kakor kako staro znanko, potem pa se opravičil, da jo je zamenjal za neko, njej na las podobno svojo prijateljico, vseeno pa se je nekaj časa z njo pogovarjal in jo z zanimanjem poslušal, ko mu je pripovedovala o sebi, in ji potem celo rekel, da bi se še rad pogovarjal z njo in če bi se lahko zato zvečer po njegovem predavanju sešla. Obljubila je, a je potem pred hotelom Central zopet naletela na Lehmanna in na obljubo pisatelju Cankarju popolnoma pozabila, hote pozabila in potlačila vase, in se spomnila šele na to srečanje ob Cankarjevi smrti, na svojo dvojnico, za katero jo je zamenjal Cankar (takrat mu ni verjela), pa ob Slavkovem pripovedovanju, da je na Cankarjevem pogrebu malo-dane stekel k neki ženski, tako zelo podobni njej, da je šele, ko jo je videl od blizu, spoznal, da ni ona.
»Da, Ivan Cankar! A njemu Etbin Kristan, ki |e menil, da je bil Kari Marx pravi pisateljski talent. Kristan je znal angleško in bral spomine Vlarxove hčerke Eleonore, žene Edvarda Avelinga in aktivne sodelavke v angleškem in mednarodnem delavskem gibanju, poudari Srebrnič in pri tem pogleda Štefi, kakor da bi ji hotel dati Eleonoro Marx za vzgled. »Da, tudi žene so za naše gibanje pomembne,« preleti s pogledom svojega, trinajst let mlajšega prijatelja Žagarja, da bi videl na njegovem obrazu, če ta morda ne podcenjuje vloge žena pri družbeno političnem delovanju, a je zadovoljen, ker na prijateljevem obrazu opazi pritrjevanje.
»Prav gotovo! Zakaj bi bilo tako delovanje samo privilegij moških? Vsek'j sem bil za enakopravnost in emancipacijo žena,« pravi učitelj in prav tako kakor štefi čaka, kaj bo Srebrnič povedal o Elconori Marx.
»Etbin Kristan je bral Eleonorine spomine na očeta in pripovedoval pokojnemu Cankarju, da je bil Kari Mam baje že v deških letih edinstven in vsaj za hčerko Eleonore nedosežen pripovedovalec. O tem so Elconori že pripovedovale tete, torej Marxovc sestre, do katerih jc bil po njihovem zagotavljanju pravi tiran. Baje so morale početi vse, kar je terjal od njih, pa naj jih je zapregel kot konjičke, ki so morale dirjati na vajetih pred njim navzdol po Markovem hribu v Tricru, ali pa pojesti kolačke, umazane kolačke, ki jih je spekel sam iz umazanega testa .. .«
»To so otroške igre,« se smeje učitelj.
»Že, vendar ne preveč prijetne za dekleta,« pravi Štefi, ki je v otroških letih doživljala nekaj podobnega kakor Marxove sestre, 'e da je bil njen brat Anton še večji 'tiran', saj jo ni vodil kot 'konjička' na vajetih, marveč jo je enostavno prijel za dolgi kiti, ki jih je morala nositi spuščene vse do konca hrbta in ki jih je kasneje, čim je prišla v Trst, morda prav zaradi svojega sovraštva do kit, takoj ostrigla v spogledovanje mnogih, saj so bile takrat ostrižene ženske celo v mestih redke, kaj šele na deželi, kjer jim ostrižene ženske še sedaj ne gredo v račun. Mar je marsikatera odjcmalka v njeni trgovinici v Borjani še danes ne nagovarja, naj si pusti rasti lase in jih splete v kite, da ne bo vzbujala pohujšanja.
»Prav gotovo, lake igre niso prijetne za dekleta,« se strinja s štefi Srebrnič. »Vendar Mantove sestre niso preveč tožile in so vso bratovo 'tiranijo' rade prenašale, kadar jim je obljubil, da jim bo potem pripovedoval zgodbe. Njegove zgodbe so bile plačilo, s katerim je plačeval potrpežljivost sestra, ki so si želele od njega vedno novih in novih zgodb,« pripoveduje Srebrnič o Marxovem pripovednem talentu, ki mu je ostal vse življenje, čeprav se je s poezijo in literarnimi poizkusi nehal ukvarjati že po svojih študentov-skih letih v Bonnu in Berlinu, kjer je študiral
pravo, zgodovino in filozofijo, svojo ljubezen do leposlovja pa spremenil v branje odličnih pesnikov in pisateljev, čim je v svojih zadnjih pesniških stvaritvah odkril, da je 'kraljestvo prave poezije kakor daljna vilinska palača' in da se je ob pogledu v to kraljestvo vse, kar je doslej v poeziji sam ustvaril, sesulo v prah. »Tako je baje devetnajstleten pesnik pisal iz Bonna očetu Hein-riehu Marxu in potem v naslednjih štirih letih nehal biti pesnik. Etbin Kristan je baje obžaloval, ker Marx ni več ustvarjal leposlovja, pokojni Cankar pa ga je zavrnil in rekel, da bi potem Mark ne napisal Komunističnega manifesta, marveč nekaj podobnega, kar je v »Hlapcu Jerneju in njegovi pravici« napisal on. Bila bi zgodba, ki bi jo vsak jemal za izmišljeno, za plod pesnikovega čustvovanja in domišljije, ne pa za program, ki je napovedal preporod sveta in jasno pokazal pot, po kateri naj bi delavstvo šlo in ta preporod uresničilo. Delavec naj bi kakor Cankarjev hlapec Jernej po brezuspešnih romanjih in iskanju pravice prižgal strašno bakljo in zažgal staro družbeno stavbo, to 'hišo laži, hinavščine in razboj-ništva' ... Res, kritik Ivan Prijatelj ima prav, ker je Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegovo pravico imenoval prepesnjeni Marxov Komunistični manifest...«
»Da je bil Kari Marx tudi pesnik, tega mi nisi nikoli pripovedoval,« bi učitelj Žagar, ki se je v učiteljiščniških letih sam ukvarjal s pesništvom in se še vedno ukvarja, čeprav doslej ni objavil še nobene pesmi, rad vedel.
«Da, pesnik je bil, čeprav je kasneje svoj pesniški dar uporabljal samo še za izmišljanje zgodb, s katerimi je zabaval na sprehodih svoje otroke in jim tudi na ta način lajšal izgnanstvo v Angliji. To so bile zgodbe, ne razdeljene na poglavja, marveč na milje, kakor se šegavo spominja njegova najmlajša hčerka Eleonore. Na milje zato; ker so njegove hčerke vselej zahtevale, naj jih jim pripoveduje še eno miljo daleč. Baje so bile te zgodbe tako polne poezije, duhovitosti in humorja, da bi jih bilo vredno zapisati. Posebno zgodba o nekem čarovniku Hansu Rbcklu, čarovniku, o kakršnih je pisal tudi znani Hoffmann. Marxov Rockle je imel trgovino z igračami, a je bil kljub temu vselej suh in reven kakor cerkvena miš ...«
Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (13)
»Ležiš, ležiš, debelo rit rediš...«
Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek, katere sliko smo ob javili v prejšnji številki Glasa, nam je ostalo še precej zani mivih drobcev, za katere bi bilo škoda, da ne bi zagledal^ belega dne. Konec zvezka je popisan s »storijami«, s pripoved kami in pravljicami, od katerih bo mogoče katera za objavo, j vse pa ne, zakaj med njimi so tudi take, ki so znane ali že večkrat objavljene v knjigah. Pred njimi pa je še precej takega, kar sodi v našo rubriko. Za začetek danes objavimo zapis s strani 57 o delu dekle na kmetiji. Takole piše Frančiška Krek:
»Zjutraj je dekla vstala, prinesla vode, nalila lonce in napravila ogenj. Potem je šla v hlev krave molzt. Ko je prišla nazaj, se je že gospodinja sukala pred pečjo.
Če gospodinje še ni bilo, ker je zaspala, še vsa trudna, ker -je tako malo spala ponoči. Otrok ji je nagajal in je imela opraviti z njim. Tedaj je dekla v veži zapela:
Sem zgodaj vstala,
sem čebričke, lončičke nalila,
sem prišla, ni blo nič.
Ležiš, ležiš,
debelo rit rediš
ko ena potrč.«
Ce ste doslej pozorno prebirali te zapise, ste verjetno opazili, da je Frančiška Krek zapisala veliko rekov in tudi pesmic v zvezi, s cerkvijo in
bogom, pravzaprav v zvezi s kmetovo pobožnostjo. Reke smo objavili, pesmic pa v glavnem ne, saj gre pri večini od njih za izrazito cerkvene pesmi, ki so jih peli v cerkvi ali doma ob različnih priložnostih in ki jih ljudje prav tako dobro poznajo tudi še danes (pesmi ob veliki noči, božiču, ženitovanjih ipd.).
Prav tako pa je Krekova kar precej krat zapisala izraze, kakršne od pobožnega, malce starokopitnega kmečkega človeka ne bi pričakovali, da jih bo v tuji družbi izrekel ali celo zapisal. Taka besedica je na primer v zgornjih verzih »rit«. In kot nekako v opravičilo za to je Frančiška Krek že skoraj čisto na kon-
cu zvezka zapisala tole:
»Marsikaj je tu zapisanega, pa vendar še veliko opušene-ga, ker ne gre vse, da bi se pisalo. Imeli so dosti takih stvari na jeziku, ki so nečedne. Ni zameriti kmetu, če brez skrbi rabi besedo drek ali podobno, saj ima dosti opraviti z gnojem.«
Ta odstavek, ki bi mu po pravici lahko rekli opravičilo ali pojasnilo, nadaljuje Krekova še z enim pojasnilom jezikovnega značaja, ki pa je zanimivo, obenem pa kaže, kako ostro je znala opazovati vse okrog sebe. Takole piše:
»Stari ljudje so zlo rabili besedico ta, to, kakor nemški der, die, das. Ta velki, ta mali. Ta sam, pa ta sama, pa vsi Štirje niso hotli, je rekel nekdo.
Gorenjski kraji
in ljudje %
Besedi sam in sama namesto on in ona so tudi zlo rabili. To je pač samec in samica. Kot ptiči.«
Zdaj pa poglejmo zapis z naslovom »Na Brnoževem« s strani 59. V njem opisuje kraj ob Luši, kjer so se otroci včasih igrali in ki so ga pozneje spremenili: prej je voda tekla po sredi travnika, po sredi doline, tudi pot je bila tam in jelše so rasle zraven, potem pa so ljudje pot in potok prestavili pod hrib, da so po sredi doline, na ravnini, dobili več obdelovalnega sveta. Takole piše Krekova:
»Pod prekopo, ki je tekla po nji voda na malin, je bil precej velik travnik, če se vzame prostor od Brnožovega znamenja do Črnivca, je segel od jezu do polovice doline. Takrat ni tekla voda pod hribom. Kolovozna pot je šla bolj po sredi doline ln voda je tekla v bližini poti. Po dolini so rasle velike vovše (jelše) kot bukve. Vmes j; pa trava rasla, živini za pašo. Blizo hriba, onstran vode, je bila stara vovša, šlrolo razraščena, in pred njo p-> cej trave. Tam so taborili cigani, kadar so prišli v Lušo. Fod mejicami je bilo tudi precej trav^ in tu je bilo igrišče za pr štirje ln otroke. Tam smo nebeška)!, metali cveke in postavili veje (cilje)
■■■■■■■■■■■■iHmsiiuSSSfiSB
In se lovili. Na vovšah pa smo delali figure. Z noži smo zrezovall na vovšah vse sorte stvari: dedce, babe in kar je še komu prišlo na misel. Konja še nismo znali, ker je bil še tuj v Luši. Mislim, da je prišel prvič v Lušo takrat. Zagledali smo ga na Stancš-niku, pa smo ga ves čas gledali, ko je šel memo Medveda in pod bregom. Potem smo leteli, da smo ga videli še, ko je šel okoli Ovivnika in čez most po dolini dokler ni izginil v les, proti Grogco-vi žagi.
Pa so se spomnili, da so vovše posekali, svet otrebili, dali vodo in pot pod hrib, za-gradili svet in naredili velik travnik, po vsi dolini do Črnivca.
živina Je potem hodila po poti na popoldansko pašo, v Podravno in na Ledine.
Najpred je Grogca kupil konja ln fural z njim. Pozneje sta jih imela tudi Kveder in Starman.«
Za objavo priredil: A. Triler
r
Tovariš Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega..potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se jc odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko.
Amerika... Amerika...
v.
Pripovedujte nam, kje in kako ste se srečali s staro Ameriko. Dejali ste, da se ameriška preteklost zrcali v sedanjosti, o priseljencih ste nameravali govoriti.
Da. Ta — vaša kot ste jo poimenovali »druga dežela« je nastala v zadnjih 200 letih. Tja je prihajala
— v vsakem primeru določena vrsta ljudi. Prihajali so izkoreninjeni sloji, zlasti tisti, ki so v Evropi na kakršenkoli način že prišli v nasprotja s takratno evropsko družbo, ali pa v Evropi niso našli svoje bodočnosti. V novern svetu so bili v bistvu vsi enaki in vsi — zaradi življenjskih razmer nemara
— so bili pripravljeni v novem svetu storiti vse, samo da bi obstali... V tej nastajajoči deželi ni bilo ustaljene družbene strukture, ni bilo ustaljene družbene in intelektualne elite, navajene na užitke, na življenjske sladkosti, kakršna je dajala ton živ-, ljenju v Evropi. Ti prišleki, enaki po položaju, a različni po svojih sposobnostih in zmožnostih, so bili vsi skupaj bolj ali manj nesentimentalni, njihova skrb je bila hitro zaslužiti, ustvariti si eksistenco. Ti revni sloji (bogatim v Ameriko pač ni bilo treba), so si sicer pomagali med seboj, tako so urejali večino zadev, a,, razmere, v kakršnih so živeli, so jih silile v silno ustvarjalnost. Države, ki bi »skrbela« za vse alt vsakogar — v Evropi so tisti čas vladali absolutistični monarhi — tako rekoč ni bilo. Dejal bi, da je ta nekdanja, prvobitna Amerika prisotna še danes. Američani se še danes niso, vsaj kot družba ne, naučili uživanja, mnogim ni cilj lepo življenje, privlačijo jih stari puritanski ideali, delo, ustvarjalnost. Moderna, tehno-kratska, vsega sita Amerika se s to staro Ameriko srečuje.
Marsikaj in marsikdo se ob tem zlomi!
Za revne Evropejce Je bila Amerika obljubljena dežela. Ko so — to je že daleč — grški vojaki po
bojih s Perzljci prišli k morju — so padli na tla ln vzklikali »Thalassa, Thalassa!« (Morje). Tako je bilo tudi nemara s priseljenci v Ameriki. Spomnili bi se radi filma: Amerika, Amerika, ki ga je pred, petimi leti posnel Elia Kazan. Kazan nam je pokazal poprečnega človeka iz »starega sveta«, ki odide prek Atlantika iskat dostojnejše življenje. Amerika je prag v nov svet.
Da, toda to je bilo pozneje in že malce drugače. Tudi kasnejši priseljenci so pravzaprav prihajali enako. A tam je že bila Amerika, stara, trda puritanska Amerika s svojo tradicijo, vrednotami — in sposobna vso to novo kri asimilirati, stopiti v sebi. Obstoječ ekonomski sistem je vse, o čemer sem že govoril, še stopnjeval. Vendar jc dejansko prihod v Ameriko za večino bil prag k nečemu dostojnejšemu. Pogosto je bilo tako. Vidite, ljudje, ki so nekoč, pred kakimi 100 leti, prekoračili zapeljivo reko Missourri, si prisvojili plodno zemljo, so v nekem trenutku svojega skupnega življenja začutili, da potrebujejo svojo šolo za otroke, svojega policaja in še marsikaj »skupnega«. Vse te reči je v Evropi dajala država. Tu v tem novem svetu pa je bilo drugače, vse jc nastajalo prirodne-je, rastlo je nekako od spodaj navzgor, torej spet isti položaj, kot ob izkrcanju iz ladje »May Flovver«. 1. 1620. Ta miselnost je precej prisotna še danes: šola, policaj, igrišče — vse to je »naša skupna zadeva«, ne pa stvar države. Tam so na svojo mestno šolo na primer ponosni, z njo običajno upravlja šolski odbor, ponosni so na šolsko nogometno moštvo ... in, prepričan sem, da se nikakor ne bi mogli sprijazniti, če bi jim vse to odrejala država. Ob tem pa, ali bolje nad tem, nad to staro ostalino, pa se je v zadnjem stoletju razvila moderna, organizirana, v bistvu tehnokrat-ska, stalno krepeča se država.
Lepota umetnin iz marmorja, bleščeče okrasje, mozaiki in podobe očarajo slehernega obiskovalca.
V muzeju katedrale so spravljene miniaturne cerkvene knjige, mašni ornati, stare podobe in čudovite flamske stenske preproge, za katere sta naredila osnutek na karton Rubens in Nicolas Pous-sin ob koncu 17. stoletja.
Znamenita je tudi Palača malteških "vitezov iz 16. stoletja z lepimi dvoranami s kipi vitezov in slikami znanih mojstrov. Zbirka orožja in opreme uživa sloves ene najstarejših tovrstnih zbirk sveta. Stene v palači so prekrite s preprogami z motivi iz zgodovine Reda. Najlepša v palači jc Soba za posvete z zbirko gobelinov, poznanih kot »indijske stenske preproge «.
Palača Parisio jc bila v času Napoleonovega bivanja na otoku v letu 1798 glavni vojaški stan. Poslopje je sedaj preurejeno v glavno pošto. Zanimivo je vedeti, da so oto-čani pred slavnim vojskovodjo poskrili številne dragocenosti in jih s tem rešili pred zaplembo.
Pod večer 27. oktobra smo izpluli. Za nami so ostale grozljive čeri, ob katerih je za vedno končala svojo pot že marsikatera ladja in kjer je
nja. Naenkrat se nam je zazdelo, da viharji le niso bili tako srditi in morska bolezen tako huda, kot smo mislili še pred kratkim. Nehali smo premišljevati o preslanih naporih, ko smo hodili na izlete oslabljeni od morske bolezni, s koleni, ki so se šibila od zibanja na ladji. V skopo odmerjenem času smo si morali ogledati kar se da mnogo zanimivega, pazljivo poslušati razlago vodnikov, dosti pešačiti, nenehno vstopati v avtobuse in izstopati iz njih. Mnogi so trpeli zaradi hitro se menjajočih višinskih razlik, saj smo se večkrat v pičlih nekaj urah povzpeli tako visoko, da nam je brnelo po glavah zaradi redkega, ostrega zraka. Piv/ali smo na motive in jih lovili na celuloidni . trak, preračunavali denar v najrazličnejše valute in morali biti na tekočem o vrednosti tujega denarja. Organizator potovanja nam je olajšal delo s prirejanjem informativnih sestankov in dnevnim izdajanjem biltena, ki nas jc seznanjal z najpotrebnejšimi podatki o krajih, najnujnejšimi tujimi izrazi in menjalni vrednosti raznih valut. Med popotniki jc zaradi utrujenosti in vročine nekajkrat prišlo tudi do izmenjave mnenj v precej ostrem  tonu.  Taka besedi-
lica pregnala lepo zdravo bar vo. Trebuhi kovčkov,- torb in potovalk so bili izdajal ;ko okrogli. Sodeč po spominkih in darilih, ki so tu in tam kukali na svetlo, so bili okusi in interesi potnikov zelo pestri: kuščar z Madcirc z vrsto ostrih zob v zevajočem gobcu, bodeči kaktusi iz Španije, obredna maska in bobni iz Afrike, vzorci lave z Ltnc, Tencrifeja in Gran Canarie poleg baterije vinskih steklenic in še marsikaj, kar naj bi vzbudilo slrmenjc ali zeleno zavist tistih, ki so ostali doma. Bilo je tudi nekaj kletk s kanarčki, ki so nam z ljubkim žgolenjem krajšali dolge ure na odprtem morju. Nekatere potnike je že skrbelo, kako bodo spali na postelji, ki se ne bo gugala in kako se bodo ponovno priučili hoji na kopnem. Morda se bo najteže sprijazniti s hladom in oguljeno jesensko pokrajino, saj smo prihajali iz krajev, kjer leto in dan cveto najlepše rožice in kjer ptičje petje nikoli ne utihne. Toda, ko smo zapluli v vode Jadrana, smo spoznali, da. nikjer ni bolj modrega morja od našega, ne lepših krajev od domačih. A vse premalo znamo ceniti in izrabiti lepote naše domovine. Pogosto prav mačehovsko zametujemo darove, s katerimi nas je na-
Na Kanarske otoke
/j
ugasnilo že mnogo človeških življenj. Tako smo zapuščali poslednjo luko na našem potovanju, ki se jc bližalo skorajšnjemu koncu.
Zadnja številka ladijskega glasila nas jc poučila, da smo porabili tono sadja, skoraj 10.000 jajc, tono in pol mesa, nekaj manj kot dve toni zelenjave, 12001 sadnega soka in 360 kg suhega mesa. Za nas je skrbelo 11 oficirjev, 2 komisarja, zdravnik, 15 natakarjev, 4 šefi strežbe, pek, skladiščnik, šef kuhinje, 4 glasbeniki, frizerka in 14 boyev.
V organizaciji ljubljanskega Turista smo obiskali ozemlje Italije, Španije, Vel. Britanije, Maroka in Malte. Plačevali smo z italijanskimi lirami, španskimi pesetami, portugalskimi eseudi in maroškimi dirhani.
Program izletov je bil z obiskom Malte izčrpan. Črnoglede napovedi glede plovbe skozi Otrantska vrata se niso uresničile in v dokaj lepem vremenu smo zapluli med obale italijanskega škornja in Albanije v Jadransko morje. Našemu brezskrbnemu življenju v plavajočem hotelu so se iztekale ure. Kmalu bomo morali dati slovo sončenju, kopanju, zabavam. Nič več nas ne bodo udarci na gong vabili k bogato obloženi mizi, konec je z dopoldansko juhico, servirano na krovu in s popoldanskim čajem ob glasbi. Začeli smo pozabljati na tenčne strani potova-
čenja niso bila prijetna, a včasih prav zabavna za one, ki sc prepirčkov niso udeleževali in so raje modro molčali. Nesporazumi so se hitro ugladili, odveč pa je pričakovati, da bo tako velika skupina ljudi vedno enotnega mnenja, saj pogosto niti dvojica ne soglaša. Spominjali smo sc prireditev na potovanju, posebno uspele maškaradc, ko so se za nagrade potegovali enooki morski razbojnik, mala črnska deklica, s fotoaparati ovešena turistka, brodolomci z rešilnimi pasovi, ponosni indijski maharadža, okroglolični kuhar, Pika Nogavička, Miss Jugoslavije, arabska plesalka trebušnega plesa, Rdeča kapica in drugi.
Najimenitnejša je bila noč od 28. na 29. oktober, imenovana kapitanov ali poslovilni večer. V slavnostno okrašeni dvorani so na belo pogrnjenih mizah že čakala darila: ovratne rute za udeleženke in lutke za moške udeležence potovanja. Natakarji v paradnih uniformah so prinašali na mizo izbrana jedila. Medtem ko smo se ubadali z jastogom, kaviarjem in fazanom, so misli marsikoga od nas skrivoma ušle domov k skledi žgancev s kislim zeljem.
Potniki, ki sd se zjutraj nameravali izkrcati v Splitu, so postajali nemirni. Že sama misel na skorajšnji prihod carinikov je z marsikaterega
rava obsula. Veliko bi sc lahko naučili od ljudstev, ki so po našem mišljenju primitivna, a morda prav zaradi tega nagonsko vedo, kaj je lepo in privlačno. V teku let bo lov za dobičkom preoblikoval tudi te preproste, nepokvarjene in ljubeznive ljudi v hladne računarje. Intimni, nedotaknjeni kotički, po katerih sodoben človek zavestno ali podzavestno hrepeni, bodo postali redkejši od zakladov, ki so jih iskali pustolovci in sanjači na samotnih otokih vseh morij sveta. Med najbolj občutena doživetja in spomine s potovanja lahko štejemo prav tista, kjer nas je nedotaknjena lepota narave prevzela tako silno, da bomo vedno znova s hrepenenjem v srcu pomislili nanjo. In ti spomini so dragocenejši od blestečega niza biserov z Otokov, biserov, o katerih pripovedujejo, da so čudovite solze, ki jih je v bolečinah iz-jokalo morje v skrivnih globinah svojega neizmernega prostranstva. '*
Konec
Ani Bizjak
SOBOTA £ H, januarja 1970
Smučanje
Pozno jeseni je bilo in zrak je že dišal po snegu. Komaj sem čakal, da se bo narava Odela v belo. Nekega hladnega popoldneva je končno le začelo snežiti. Drobne snežinke so nalctavale tako nalahno in neslišno kot sanje. Ves navdušen sem si pripravil smuči, ki so čez poletje ležale na podstrešju.
Že naslednji dan sem odšel k sosedu, da bi skupaj speljali progo za smučanje in naredili skakalnico. Kmalu Smo končali z delom. Sklenili smo, da bomo takoj pričeli smučati. Ves vesel sem se Povpel na vrh hriba in se f spustil po bregu. Slo je kot Veter. Bal sem se, da bom Padel, toda do cilja sem srečno pripeljal. Bil sem zadovoljen in sem sklenil, da se bom drugič spustil čez skakalnico, šel sem na vrh in se spustil po progi. Srce mi Je burno utripalo. Bolj ko sem se bližal odskočišču, večje sc mi je zdelo, čeprav je bilo visoko le nekaj centimetrov. Ves tresoč sem se pognal čezenj. Toda sreča mi ni bila naklonjena. Obe smuči sta se mi ob doskoku zapičili globoko v sneg. Padel sem na glavo in izgubil zavest. Ko sem sc spet zavedel, sem bil v sosedovi sobi. Vsi so stali okrog postelje, na kateri sem ležal, in mi brisali potno čelo. Na njem sem imel rano, ]z katere je enakomerno curljala kri.
Od takrat se vedno grem smučat na lepše terene. Cez skakalnico ne bom nikdar v°č peljal tako brez skrbi, kot tistega nepozabnega dne, ko bi se mi lahko zgodilo še kaj hujšega.
Marko Oblak, 4. razred
os. š. Gorenja vas
GLAS * 17. STRAN
poslal nazaj v posteljo. Ura je bila šele eno. Nisem se dal ugnati in ko jc oče spet zaspal, sem se znova spravil k pisanju. To pot mi jc uspelo. Zjutraj ob šestih, ko je oče vstal, da bi šel v službo, je bila moja naloga gotova. Zelo čudno sva se pogledala. Na moje veselje me ni poslal nazaj spat. Odšel je na delo, jaz pa kmalu za njim na smuče. Bilo jc zelo lepo, čeprav sem bil čisto sam sredi belega sveta.
Smučam nadvse rad, toda nalog ne delam več ponoči. Težko čakam nedelj. Takrat se odpravimo vsi trije, oče, bratec in jaz na smučanje. To jc veselje.
Pavli Škofic, 1. razred
os. š. Staneta Žagarja,
Radovljica
»
Posmojke
«
Veselo pričakovanje
Boma sem na Gorici. To je Majhna vas, ki leži na vrhu briba. Samo stopiš iz hiše in imaš pred seboj lepe smu-caiske terene.
Letošnjo zimo sem zelo težko Čakal, že to, da pade sneg, ^e za nas otroke veliko vesele, jaz pa sem dobil še no-Ve. lepe rdeče smučke. Bile ^o Že pripravljene, ko je zajčjo snežiti. Iz šole sem pri-x'l ves navdušen in s pred-°gom, da grem drugo jutro smučat. Vendar sta me oče ln mami spomnila, da me zjutraj čaka naloga in učenje.
N sem spat, v postelji pa pe'n skoval poseben načrt. °čakal sem, da sta starša °gla. Prepričan, da spita, stanem, vzamem zvezek in v<nčnik ter se spravim k na-
.°8i. seveda bom
namenom, da naslednji   dan lahko Jnučal celo dopoldne. Toda malu me je zalotil oče in me
Zima je stopila v deželo in s seboj prinesla sneg in mnogo veselih uric na njem. Br-zeli bomo po strminah na sankah ali smučkah, se kepa-li, delali snežake in bunkerje...
Naš ati nam ni hotel kupiti vsakemu svoje sanke ali smučke. Raje je nabavil velike sani, imenovane posmojke, na katerih se lahko peljemo vsi hkrati in še je prostora za tri ali štiri druge otroke.
Ob nedeljah je na Selškem klancu vse živo. Večina otrok iz naše vasi se namreč hodi tjakaj sankat. Včasih naredimo vlak, ki ga sestavljajo naše posmojke in še nekaj manjših sani. Posmojke so vedno lokomotiva. Ko se spuščamo po dolgem klancu, se deremo in pojemo. Večkrat nam pripelje nasproti avto. Nekoč, ko je bil za »krmilom« vlaka Janez, se je ob srečanju z avtom ustrašil in I zavozil vstran. Tako smo se j prevrnili, da smo komaj pri-I lezli iz snega, še bolj smo se smejali.
Ati mi obljublja nove smuči, toda ne vem, kdaj bo obljubo uresničil. Anči Markelj, 4. razred os. š. Bled
Jelka v zimskem gozdu
Zima je čas miru, razmišljanja, pa tudi boja vsega živega, boja proti mrazu in smrti.
Gozd je bil tih, kakor brez življenja. Le tu in tam se je z zasneženih dreves odtrgala kepa in se zamolklo zarila v belino na tleh. Preobložene veje so se osvobajale bremena, premagale navidezno otrplost in silile kvišku. Še je bilo življenje tod — kljub mrazu, ki je zagospodaril v gozdu. Prek poseke je gazila
srna. S težavo se jc prerivala skozi visok zamet h krmišču in ni vedela za lepoto zime krog in krog sebe. Vedno znova sc jc udiralo. Žilavo, vitko telo je omahovalo v belem objemu. Kako dolgo še? Srnina živa nežnost se je borila z mrtvim snežnim svetom. Je krmišče prazno? Ali se človek, ki tako obilno izkorišča plodove zemlje, zaveda svoje dolžnosti, da mora nastopati kot čuvaj in hranitelj?
V snegu so bile vidne krepke stopinje in odtisi smuči, ki so peljali do koče lovskega čuvaja. Mož se je dan pred novim letom spomnil lačnih živali in jim pod krošnjo borovca natrosil poln koš dobrot.
»Naj ima tudi divjad svojo jelko,« si je mislil. Tone Pogačnik, 8. razred, os. š. Stane Žagar, Lipnica pri Kropi
Spet sneži
V šoli sem nekajkrat pogledala skozi okno. Deževalo je. Ko sem zopet pogledala, se mi je zazdelo, kakor da sneži, kakor da padajo na zemljo bele snežene zvezdice, ki se poigravajo v zraku, potem pa tiho pristanejo na tleh. Dimniki so si zares kmalu nadeli lepe snežene kuharske kape, z dreves pa so viseli beli kraguljčki. Vso pokrajino je nenadoma zagrnila megla.
Popoldne mi je mamica dovolila, da sem se šla sankat. Toda raje sem vzela smuči. Ko sem prišla do vznožja hriba, sem opazila, da sneg še ni poteptan. Začela sem teptati in poteptala ves breg. Potem sem se spustila po hribu navzdol. Ravnotežja ni bilo. Nagibala sem sc v levo in desno. Začel me je sprclcta-vati srh in nenadoma sc mi je zameglilo. V hipu sem se znašla v snegu. Ni bilo hudo. Dvignila sem se in obstala pred bratcem. Bila sem živi sneženi mož. Nekoliko sram me je postalo, vendar sva se oba začela na ves glas kroho-tati. Hitro sva šla domov. Mamica me je kregala, ker sem bila vsa mokra. Anka Damijan, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata
Nič več ne tekmujem
Sonce. Vročina. Sneg se je topil pod nagami. Otroci na griču smo tekmovali. Izbrali smo si težko pot. Vodila je tudi skozi gozd. Tu je šlo kar dobro, saj je bil sneg zmrznjen. Znojne kaplje so mi drsele po hrbtu, a vendar sem bila na čelu skupine. Do cilja je bilo še daleč.
Prišli smo na odprt svet. Na smučeh se mi je kar naenkrat nabralo toliko snega,
Pionirji, pozor!
Spet objavljamo pol ducata prispevkov na razpis Smuk v zimo. Naj vam povem, da jc to le majhen del plazu, ki se dan za dnem zgrinja na mojo pisalno mizo. Zares pridno ste zastavili peresa, saj imam v predalu spravljenih že blizu sto rokopisov. 25. januarja, ko se izteče rok, bo številka gotovo še precej večja. Upam, da razumete, da vseh člankov ne moremo priobčiti. Ampak brez strahu! Pri določanju nagrajencev bomo neobjavljene stvari pretehtali prav tako natančno kot objavljene, storije, ki so zagledale beli dan v Glasu, smo namreč izbrali čisto naključno..
Znova bi rad poudaril, da izločimo vse dopise, ki jim manjka označba Smuk v zimo. Izločimo kajpak tudi tiste brez naslova (in več jih je kot bi si lahko mislili), zato ne bodite pozabljivi!
Tovarna Elan nam je poslala sliko smuči, ki čakajo šesterico najboljših. Vabljiv prizor, kajne? Predstavljajte si jih na snegu. Morda pa ni več daleč dan, ko si boste z enim od prikazanih parov obtežili noge ln zdrveli po zasneženi strmini.
UREDNIK
da sem že komaj hodila. Tekmeci so me začeli prehitevati. Kmalu je gruča izginila za prvim ovinkom. Ostala sem sama. Počasi sem šla naprej. Tam nekje daleč je na gladki deski pisalo CILJ. Slišala sem vriskanje in smeh. Ko sem prismučala skozi, me niti opazili niso.
Ža razpis: Smuk v zimo
Potrta sem sc vrnila domov. Od tistega dne ne tekmujem več, smučam pa še vedno rada.
Ela Ijorenčič, 7. razred, os. š, Tržid
vezenine
Tovarna čipk in vezenin Bled ima v novi kolekciji tudi boljše kombi-neže. Izdelane ao iz ter-Iona v šarmes vezavi. Bordura Je vezena prav tako iz terlona, vendar iz tanjše niti. Kombi-neže ao v celoti izdelane doma, vključno z apreturo in barvanjem. Izdelujejo jih v beli, rožnati in črni barvi. Te vrste kombineže, ki jih pri nas Izdeluje samo tovarna čipk In vezenin Bled, ao že v prodaji.
Majda M. Iz Ljubljane — Po dolgem oklevanju sem se opogumila, da vas prosim za nasvet pri izbiri kroja za obleko. Stara sem 33 let, temno kostanjevih las in oči. Visoka sem 163 cm in tehtam 60,30 kg.
Na vas se obračam zato, ker sem ilo sedaj vedno nosila krila s puloverji in bluzami ali pa lahke kostime. Želim si obleko za službo (pisarno), pa se nikakor ne morem odločili za kroj. Resnično ne vem, kaj bi mi pristajalo. Za nasvet najlepša hvala.
Marta odgovarja — Obleki, ki sem ju narisala za vas naj bosta krojeni iz toplega volnenega blaga. Kroj ni oprijet, tako da se boste v taki obleki prijetno počutili.
Levi model je rezan nekoliko pod pasom, zapenja pa se spredaj. Pod pasom sta nakazana dva žepa. Lahko pa /ašijete majhen žep samo na zgornji del obleke.
Desna obieka se zapenja na hrbtni strani z zadrgo. Slepo zapenjanje na sprednji strani je le v okras. Ta zadnji model bi bil imeniten, če bi ga sešili iz kvalitetnega enobarvnega jerseva, ki ga lahko kupite v ljubljanskih trgovinah.
Lahko pa si omislite tudi obleko brez rokavov in s koničastim izrezom, pod katero bi lahko nosili bluze in puloverje. Te vrste obleke so trenutno zelo cenjene in so krojene tako kot domača halja ali pa se zapenjajo dvovrstno kot plašč. Izberite kvalitetno volneno blago.
Marta odgovarja
Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic?
Poleg pubertete je za pravilno odločanje velika ovira tudi neznanje o samem sebi. V našem primeru je zlasti pomembno nepoznavanje svojih lastnih sposobnosti in lastnosti. So področja in posamezniki, ko se sposobnost in uspeh le v teh letih ujemata: nadarjen risar ima' odlično oceno v likovnem pouku in razred ga nesporno prizna za »umetnika«. Sposoben matematik se odlikuje tudi v šoli. Učenec s splošno glasbeno nadarjenostjo se z uspehom uči nekega instrumenta in vsi vedo, da tudi ie igra v nekem ansamblu. Toda — imamo otroke, ki jim šola ni razvila njihovih sposobnosti v taki meri kot jih imajo. To se opaža posledično — učenci, ki so bili v osnovni šoli poprečni, so na šolah druge stopnje zelo uspešni.
Mnogo učencev pride na posvet, ker dvomijo o svojih sposobnostih, dvomijo ali bodo na neki šoti uspešni. Dvomijo o uspehu, ki je v spričevalu. Poleg tega je štirinajstletnika kaj lahko zbegati v njegovem mnenju o sebi. Lahko ga pregovorimo za neko »tretjo šolo* (Če nismo ravno njegovi starši) ali pa mu mnenje o njegovih sposobnostih povečamo ali zmanjšamo. Mladostnik samega sebe malo pozna, kljub navideznemu zavračanju nasvetov starejših. Pač pa dosti raje sprejema nasvete »neosebnih« svetovalcev kot staršev.
(Dalje prihodnjič)
Zdravnik svetuje
Kolcanje
Prepona loči prsno votlino od trebušne in s spuščanjem ter dviganjem pomaga pri dihanju. Kadar nastopi naraščajoč krč prepone, ki ga spremlja istočasno zapiranje glasilk, nastane pri tem značilen krčevit in trzajoč zvok v grlu. Običajno sledi prvemu cela vrsta krčev prepone in značilnih zvokov v približno enakih časovnih presledkih. To je kolcanje. Ne moti nas preveč, če se nam zakol-ča le nekajkrat. Zelo neprijetno pa Je, če traja kolcanje dlje časa in se ne .ustavi, posebno če smo v družbi ali na delovnem mestu.
V večini primerov Je vzrok za krčenje neko draženje prepone: vroča Jed ali naglica pri jedi, prevelika količina zaužite hrane, razširjen ali pove-šen želodec, želodčni katar, vnetje potrebušnice, obolenje jeter (vnetje, rak). Neredko opažamo kolcanje pri kroničnih alkoholikih, včasih muči kolcanje tudi nosečnice v zadnjih mesecih nosečnosti, pri pljučnici ali drugih obolenjih v prsni votlini.
če upoštevamo pestre možnosti, ki povzročajo kolcanje, nam bo razumljivo, da je to znamenje, ki ga ne smemo pustiti vnemar. Vodilo resnosti naj bo trajanje, zato brez panike, če se nam zakolca Ie včasih. Pri dlje časa trajajočem kolcanju moramo k zdravniku, ki bo s pregledi skušal ugotoviti pravi vzrok in ustrezno zdravljenje. Za ustavljanje kolcanja je med ljudmi znanih mnogo načinov, učinkoviti pa so le včasih: globoko, mirno in enakomerno dihanje, globoko zajamemo sapo in jo dlje časa držimo ali pa če naglo popijemo v enem po-žirku čim več mlačne vode. Nekaterim uspe zaustaviti kolcanje, če izzovejo bruhanje. Zanimivo je opažanje, da kolcanje često preneha samo od sebe, ko obrnemo pozornost na nekaj, kar nas močno pritegne.
dr. Tone Košir
Letošnja moda Je še posebno navdušena nad žametom, saj Je iz tega blaga pogosto sešit tudi večerni komplet, kot tale na sliki. Hlače so dolge in malo širše, suknjič pa se vi-
soko zapenja ln je brez ovratnika. Spodaj se nosi srajčna bluza iz čipkastega ali kakega drugega dragocenejšega blaga.
7 y\J Jrc^/c'Jftt
rva t/a.
y
Prešernovo posvetilo Krsta pri Savici — prijatelju Smolnikarju (1.1836)
Nekaj novih pridobitev Prešernovega spominskega
muzefa
Kar v navado nam je že prišlo, da se vsako leto, pred obletnico pesnikove smrti, ozremo na pretečeno dvanajst-mesečno obdobje z vprašanjem — ali smo kaj obogatili in izpopolnili naš muzej, ali smo kaj tehtnega prispevali v prešernovsko zakladnico?
Srečni smo, da lahko sleherno leto, vse od ustanovitve muzeja, na taka vprašanja vsaj s skromnim sporočilom odgovorimo. •
Resda ne odkrijemo kake nove podobe, niti kakega novega rokopisa. To ne. Toda več malenkosti, ki so v taki ali drugačni zvezi s pesnikom, njegovim življenjem in delom, pa le lahko sporočimo zvestim bralcem te Glasove sobotne strani in drugim prešerno! j ubom.
Pri tem nam pred očmi lebdi misel, ki jo je zapisal zaslužni pesnikov rodoslovec Tomo Zupan že 1. 1880: da imajo tudi drobtinice za pravega pesnikovega častilca svojo slast; da se o velikih možeh morajo ohraniti tudi malenkosti »sploh v njihovem spremstvu malenkost jenja biti malenkost.«
In tako že poldrugo stoletje, vse od pesnikove smrti, znašajo učeni prešernoslovci pa tudi preprosti njihovi sodelavci drobne kamenčke vednosti m spoznanj. Da bi čimprej sestavili dragocen mozaik, ki bo prikazoval edino resnično duhovno podobo velikega umetnika, čudovitega Človeka, plemenitega in nesrečnega moža doktorja Franceta Prešerna...
Zato pisec tega zapisa prosi bralce, naj v naslednjih vrsticah sporočene nove pridobitve, bere preteklega leta, jemljejo v vednost le kot malenkosti, kot drobtinice, kot kamenčke, ki bodo morda kdaj vdelani (ali pa tudi ne) v nrcšemovski mozaik.
ELZA PREŠEREN
Vgalerijskih prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju sta lani (od 28. junija do 17. julija 1969) razstavljala celovška slikarja Kurt Schmidt in Werner Tatschl.
V prospektu, ki sta ga slikarja sama sestavila in dala natisniti v celovški tiskarni, beremo, »Kurt Schmidt, daljni sorodnik znamenitega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, rojen 1. 1917 v Celovcu ...«
Seveda smo postali pozorni nanj. Saj nam je pokazal še eno od svojih razstavljenih oljnih podob: »To je portret moje tete Elze Prešeren!« Se bolj nas je — za nekatere morda kar preveč zagnane gorečneže — sicer nemško čuteči, slikar osrečil, ko nam je umetniško sliko kar podaril za naš Prešernov spominski muzej. Velikost podobe je 50 x 50 cm.
Hkrati se nam je seveda odprla nova naloga: raziskati, kako je s tem sorodstvom ali soimenjaštvom?
DVA KIPA
Kipar Ivan Sajevic nam je za muzejsko zbirko podaril patinirano mavčno poprsje (višina 57 cm) Prešernovega rodoslovca Toma Zupana (1839—1934). Poprsje je kipar modeliral 1. 1929 po živem modelu. Kipar je bil tedaj profesor risanja na kranjski gimnaziji, kip pa je modeliral na Okroglem. Naročnik poprsja je bilo županstvo Ljubljane, ki se je hotelo oddolžiti svojemu častnemu meščanu in zaslužnemu raziskovalcu pesnikovega življenja. Kipar je po tem mavčnem poprsju izklesal kip v karar-skem marmorju. V vojni vihri je bil kip uničen, mavčni model pa se je k sreči
ohranil v kiparjevem ateljeju-
Drugi kip — mavčno poprsje prve slovenske pisateljice Josipine Turnograjske (1833—1854) izdelek F. Saitza (1821—1888), očeta kiparja Ivana Zajca — smo dobili kot razbitino v kotu mavzoleja pri gradu Turnu nad Preddvorom. Rcstavrator je kipec (višina 68 cm) obnovil.
Povedati še moramo, da je Josipina Turnograjska v svojih pismih ohrarula edini opis Prešernovega prvega groba.
SPOMINSKI MEDALJI
Franjo Kristan iz Ljubljane nam je za muzejsko zbirko poslal v dar spominsko medaljo (s slovensko trobojnico v trikotu), kovano iz oplemenitene medenine. Medalja ima na eni strani miniaturni ljubljanski pesnikov spomenik v reliefu in napis: Dr. Fran Prešeren JO. 9. 1905. Na drugi strani pa je v lovorovem vencu napis: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. — Medalja je bila kovana v spomin na odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani. — Premer medalje je 30 mm.
Drugo* prešernovo medaljo pa smo dobili iz Avstralije. Tamkaj je imelo Slovensko društvo Sydncy »Prešernov tabor« dne 30. marca 1969. Prireditev je bila pod geslom: Prvi na naši — slovenski zemlji v Avstraliji. Društvo je namreč kupilo večjo parcelo in jo imenovalo kar — slovensko zemljo v Avstra''ii!
Medalja je masivna iz dou-ble litine z vdelano slovensko trobojnico v emajlu. Napis: Sydney 30. 3. 1969 - Prešernov tabor na slovenski zemlji. Premer medalje je 34 mm. — Hkrati z medaijo so nam prijatelji in Prešernovi častilci v daljni Avstraliji poslali tudi okusno tiskan program prire-
ditev s pesnikovo sliko na čelu.
BLAZNIKOV RAČUN
začetku marca 1. 1969 me je prijetno presenetilo pismo prijatelja iz Ljubljane: pridi po dvoje izvirnih listin, ki sta očitno v zvezi s tiskom Prešernovih »Poezij«. Seveda sem pohitel in glej: resnično dragoceni listini s podpisom Jožefa Blas-nika. (1800-1868.)
Prva listina je v prešerno-slovju že znani obračun stroškov za natisk 1200 izvodov »Poezij«. Datiran je z dne 1. julija 1853.
Druga listina, nekak recept za prej navedeni obračun pa predstavlja za prešernoslovje novost. Kajti v konceptu so podrobnosti, ki jih v Čistopisu obračuna ni. Zanimiv je posebno pripis z datumom.
O obeh za Prešernov spominski muzej pridobljenih, listinah sem bolj natanko poročal v Glasu 29. marca 1969.
PESNIKOVO POSVETILO
rešernoslovje pozna že nekaj posvetil, ki jih je pesnik lastnoročno vpisal v nekatere izvode Krsta, katere je velikodušno podaril svojim prijateljem.
Taki sta, npr., znani posvetili: »Gospodu. Smuku. Naj štejejo vsi drugi d'nar, za vino pev'c da pesem v dar.« — Mecenu in bratu dohtarju Hrovatu.«
Pred dnevi .pa mi je prof. Ivan Zika iz Kamnika poslal fotografski posnetek Prešernovega posvetila iz primerka Krsta, ki je v knjižnici univerze Harvvard v Cambrid-geu, Massachusctts, ZDA. — Prešernovo knjižico, izšlo leta 1836, je harvvardska univerza dobila iz zapuščine Georgine Lovvell Putuam dne 1. julija 1914.
Posvetilo je pesnik napisal s svojo lepo kaligrafično pisavo — v bohoričici — na hrbtno stran notranjega naslovnega lista, na levo od soneta Matiji čopu. Glasi se pa:
Vrednimu Gospodu Bernardu Smolnikarju Benediktlnarju in Profesarju v Zelovzl
Dr Prešertn
Seveda bo naše bralce gotovo zanimalo, kdo je bil mož, ki mu je pesnik napisal tako spoštljivo posvetilo?
Andrej (z redovnim imenom Bernard) Smolnikar se je leta 1795 rodil v Kamniku. Prešeren se je seznanil z njim 1. 1832, ko, se je v Celovcu
pripravljal na odvetniški in sodniški izpit. Takrat je bil Smolnikar profesor za biblijske vede v celovškem bogoslovju.
L. 1837 je Smolnikar odšel v Ameriko, kjer je postal glasnik verskih in družbenih reform. Prof. Ivan Zika je v Kamniškem zborniku (1. 1960) zaključil svoj obsežni in temeljiti članek o Smolnikarju takole:
»V slovenski zgodovini je Andrej Bernard Smolnikar edinstven primer socialističnega utopista, ki je kot izobraženec, potem ko je že zgodaj spoznal krivičnost tedanjega družbenega reda in iskal pota, kako bi na krščanski podlagi in z mirno evolucijo reformiral družbo, ustanavljal po Ameriki naselbine v okviru nekakšnih komun ali zadrug s skupno lastnino in skupnim uživanjem vseh dobrin. Zanimivo jc tudi dejstvo, da je Kamničan Smolnikar res poskušal preprečiti ameriško državljansko vojno.«
Vsekakor bomo morali kdaj tudi v Glasu kaj več napisati o tem\ učenem možu, Čopovem in Prešernovem' prijate-lju, umrlem v zapuščenosti in siromaštvu v neki bolnišnici daljne Philadelphije. Bilo je to 1. 1869. Naj veljajo te vrstice kot obolus Glasa za minulo stoletnico Smolnikarje-ve smrti.
(Nadaljevanje sledi)
Črtomir Zoreč
Jezik ni kar tako
Vrsta dosedanjih obrtniških podjetij sc bo kmalu pretvorila v industrijska.
Več dosedanjih obrtniških podjetij, se bo kmalu spremenilo v industrijska.
Odnošaji med kolektivi so zares prijateljski.
Razmere med kolektivi so zares prijateljske.
Dobro delovno silo je za to delo sila težko dobiti.
Dobro delovno moč (dobre delavce) je« za to delo zelo težko dobiti.
O formiranju kulturne skupnosti smo že razmišljali.
O ustanovitvi kulturne skupnosti smo že premišljali.
Odkupne cene so se povišale, povrhu tega pa je tudi cena prevoza precej višja.
Odkupne cene so se zvišale (so narasle) pa tudi prevoz je precej dražji.
Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprt« stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodoviriska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akademskega slikarja Igorja Pleska.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan-šarska kultura na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja akademski slikar Kamilo . Legat.   ;:j!iftttjt)#tM *
PRIHODNOST
knjiga, ki je razburila svet in postala najbolj brano delo leta 1969! Delo posreduje slovenskim bralcem založba Mladinska knjiga!
pnno
ALI SO BILI BOGOVI ASTRONAVTI?
Utopija nase preteklosti ali problem, ki mu znanost še ni kos? Erich von Daniken je prepričan, da so nase prednike obiskala bitja z drugih planetov, iz drugih sončnih sistemov — in sicer ne enkrat! Gradivo o tem Je objavil v knjigi SPOMINI NA PRIHODNOST.
CENA: 40 DIN
Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa jo pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga s spodnjo naročilnico.
Naročilnica g-i
Ime in priimek Natančen naslov
Nepreklicno naročam knjigo SPOMINI NA PRIHODNOST.
Ceno 40 din bom plačal (a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 20 dinarjev — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1.
Datum:
Podpis
GLASBILA
GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst
HERGETH
KLAGENFURT — CELOVEC, Burggasse 23 ——————————
ZA PITANJE PRAŠIČEV
IZDELUJE
DROGERIJA LJUBLJANA
MiiiiiiiiiiiiiuimiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiii
STO LET ZABAVE IN ČTIVA ZA ŠTIRI DINARJE NOSI IN SKRIVA V SEBI LEPA KNJIŽICA — PAVLIHOVA STOLETNA PRATIKA!
KMETOVALCI
Ko pridete v Kranj, vas vabimo, da si ogledate traktorje, traktorske priključke, kmetijske stroje in rezervne dele v skladišču KZ SLOGA KRANJ, cesta 1. maja št. 65 (pri Mlekarni čirče).
Pri ogledu boste dobili strokovna pojasnila. Tako boste lažje kupili najkoristnejši stroj, kadar se boste za to odločali. Na vašo željo vas obiščemo na domu. Za kratka pojasnila kličite po telefonu št. 21-545
KZ SLOGA KRANJ
V prodaji februarja! Naročila sprejema
»PAVLIHA« p. p. 208-IV LJUBLJANA
iiiiimiitniiimmiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimm.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
ENOTA KOMERCIALNI SERVIS
razglaša
prosti delovni mesti
1. administratorue
— v prodaji kmetijske mehanizacije
2. kmetijskega strojnika
— v prodaji kmetijske mehanizacije
t
Poleg splošnih se zahtevajo še posebni pogoji:
— pod L: dvoletna administrativna šola,
— pod 2.: kmetijska strojna šola ali poklicna kme-
tijska šola z izpitom za voznika motornih vozil F ali B kategorije,
— poizkusno delo traja 30 dni,
— nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Razglas ostane v veljavi do zasedbe delovnih, mest. Pismene ponudbe z opisom dosedanji!) raposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema KtK Kv.mi, enota Komercialni servis v Kranju, Cesta JLA 2, do 24. 1. 1970.
Kompas Kram
VAS VABI NA
Cotktail
drsalno revijo v Celovcu od 5. do 15. februarja
Samo za 15 din -en dan zimskega veselja!
Za 15 din si lahko privoščite neomejeno uporabo žičnic in vlečnic, topli obrok hrane (enolončnico), pa še prevoz na smučišča Ljubelja in Zelenice. Oglasite se v poslovalnici KOMPASA KRANJ.
Vse informacije dobite v Kompasov! poslovalnici — Kranj tel. 21431
9900
Prodam
Prodam PRAŠIČA za zakol. Praprotna polica 18, Cerklje 149
Prodam PEČ na olje EMO 8. Tatinec 7, Preddvor 162
Prodam SLAMOREZNICO tempo s puhalnikom, eno manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom, KULTIVATOR z vzmetmi, VPREŽNO KOSILNICO in ELEKTROMOTOR pet in pol KM. Srednje Bitnje 18, Žabnica 163
Prodam OVCO z mladičem. Voglje 107, Šenčur 164
Prodam KRAVO, dobro mlekarico s teletom. Zg. Duplje 47 165
Prodam mlado brejo KRAVO. Knific Andrej, Svetje 38, P- Medvode 166
Prodam BIKCA in enoosno kiper PRIKOLICO ali zamenjam za BCS KOSILNICO. Poljšica 3, Podnart 167
Prodam večjo PEČ lutz (za delavnico) za 100 din in malo rabljeno deško KOLO. Naslov v oglasnem oddelku
168
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA  za  zakol  in SLAMOREZNICO. Glinje 13, Cerklje 169
Prodam PRAŠIČA, bacon, okrog 100 kg težkega. Golnik 62, Malijevo 170
Prodam komplet hišno ČRPALKO za VODO. Jenko Tone (pri Dalmatinki), Zg. Bitnje 115, žabnica 171
Prodam r.ad 200 kg težkega PRAŠIČA. Praše 14, Kranj
172
Prodam drobni in jedilni KROMPIR igor, češnjevek 27, Cerklje 173
Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Praše 4, Kranj
« 174
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Visoko 14, Šenčur 175
Prodam KRAVO po izbiri. Ljubno 20, Podnart 176
Prodam PRAŠIČA za zakol, kašelj 17, Preddvor 177
Prodam 12 tednov brejo SVINJO in SADILEC za Krompir (filfargeret). Sp. Brnik 10, Cerklje 178
Prodam nov ŠIVALNI stroj 2 motorčkom, po ugodni ceni. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 179
Zaradi selitve ugodno pro-aam otroški italijanski KOŠEK, OLJNO PEČ emo 6 Jer kompletno SPALNICO, ^irnaver Rafko, Gradnikova JL Kranj 180
Ugodno prodam GLASBENI APARAT, GAŠPERČEK, SESALEC za prah, VRTNE MIZE in STOLE za gostilno, expres STROJ za kavo in KOMBI. Mihelič, Golnik 25
to 181
"rodam zelo dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ singcr v Tržiču. Naslov v oglasnem °ddelku 182 .Prodam KRAVO s TEU2-rOM in trifazni ELEKTROMOTOR 3,5 kVV, 1440 obratov. 5P. Besnica 50 183
Prodam 200 kg težkega PRAMCA in VOZ v dobrem sta-niu. Jama 16, Kranj 184
Prodam lažjega, 6 let starega KONJA, in 140 kg težkega PRAŠIČA. Bezlaj, Zg. Pirniče 124 a, Medvode 185
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 43, Cerklje 186
Prodam ZIMSKA JABOLKA, SLAMOREZNICO s puhalnikom, VPREŽNE GRAB-LJE, KOSILNICO, motorno gnoj nično ČRPALKO in navadni VOZ. Voklo 44, Šenčur 187
Po ugodni ceni prodam nov avstrijski OTROŠKI VOZIČEK. Nežka Metelko, Cesta na Klanec 37, Kranj 188
Poceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK judita, licenca sicmens, in dva emajlirana pomivalna korita z omarico. Jakelj, Ljubljanska cesta 2, Kranj 189
Prodam 10 tednov brejo SVINJO. Nasovče 10, Komenda 190
Prodam 500 kg težkega VOLA. Sp. Brnik 33, Cerklje 191
Prodam mlade PUJSKE. Dvorje 28, Cerklje _ 193
Prodam 4 leta starega KONJA ali zamenjam za starejšega, manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom in večjo količino krmilne PESE. Jenko Janez, Pivka 15, Naklo
194
Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 43, Kranj 195 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšata 16, Cerklje 196
Prodam svinjsko MAST in »ŠPEH«. Žabnica 15 197
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 80 kg. Velesovo 35, Cerklje 193
Prodam brejo KRAVO po izbiri. Srednja vas 45, Šenčur 199
Ugodno prodam ELEKTRIČNO KITARO. Litrop, Medetova 1, Kranj 200
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku
Poceni prodam ŠTEDILNIK na drva velenje, ELEKTRIČNI KUHALNIK na 3 plošče. Kranj, Koroška 49 (pri Godler Mariji) 201
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Trbojah. Naslov v oglasnem oddelku 202
Prodam semenski KROMPIR vesno in igorja. Trboje 70, Smlednik ' 203
Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Naklo 104 204
Prodam KRAVO, ki bo v enem mesecu teletila. Zabije 2, Golnik 205
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Kokrica 17, Kranj
206
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke jadran. Ogled vsak dan od 11. ure naprej. Kotnik, Gradnikova 4, Kranj 207
Prodam dobro KRAVO s teletom. Breg ob Savi 7, Kranj 208
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 25, Cerklje 210
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA .Meršol, Hraše 24. Lesce 243
Kupim
Kupim suh rezan LES, hru-šov in črni gaber. Mizarstvo Mengeš, Gorenjska c. 10 209
Kupim nekaj metrov smrekovih in borovih PLOHOV. Sušnik Janez, Goričane 24r Medvode 211
Kupim droben KROMPIR. Janhar Matevž, Lahovčc 42, Cerklje 212
Kupim navadno 3- ali več-tonsko HARMONIKO. Vopo-vlje 7, Cerklje 213
Kupim ZAZIDLJIVO PAR j CELO blizu gozda Strahinj-Kokrica. Naslov v oglasnem oddelku 214
Kupim KAMENJE za betoniranje. Trboje 65, Smlednik 215
Kupim dobro SENO. Trboje 70, Smlednik 216
Motorna vozila
Prodam FIAT 750. Šenčur 174 217
Prodam TOVORNJAK ki-per, 2 toni in karamboliran MAJOR R8. Aljančič Karel, Bistrica pri Tržiču 39 218
Prodam dobro ohranjen AVTOMOBIL VARTBURG 1000, s prevoženimi 22.000 km. Plačljivo tudi s čekom. Naslov v oglasnem bddelku 219
AVTO TAUNUS 12 M, letnik 1967, odlično ohranjen, prodam. Vprašati v popoldanskih urah po telefonu 23 079 220
Prodam   MOTOR avtoma-tik. Ratkovič  Nenad, Ulica j Tatjane Odrove 4, Kranj 221 I    Prodam  AVTO  FIAT 750, ; letnik 66. Naslov v oglasnem oddelku 222 I    Prodam NADOMESTNE \ DELE za topolino A. Naslov I v oglasnem oddelku 223 Prodam AVTO FIAT 750 po zelo ugodni ceni. Albreht Štefan, Nova vas 89, žiri 224 Nasproti sodišča oddam za določen čas GARAŽO. Kranj, Gregorčičeva 19 225 V Kranju vzamem v najem GARAŽO. Telefon 23-310 152
Oddam STANOVANJE za fanta. Naslov v oglasnem oddelku 232
Zaposlitve
Izgubljeno
Stanovanja
Oddam opremljeno SOBO. Drulovka 20, Kranj 226
Prodam starejšo HIŠO, takoj vseljivo, blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 227
Iščeva   neopremljeno dvosobno STANOVANJE v škof-ji Loki. Ponudbe proti nagradi oddati pod »stanovanje« 228
OPREMLJENO SOBO oddam ženski, zaposleni v Pod-nartu, Otočah. Naslov v oglasnem oddelku 229
Prodam visoko pritlično HIŠO, takoj vseljivo. Žanova 28, Kranj 230
Iščem neopremljeno SOBO v Kranju za eno leto. Ajdovec Zdenka, Staneta Žagarja 29 a, Kranj 231
Prevzamem strojepisje na domu. Gril Marija, Bohinjska Bela 13 233
F R IZ E R K O , sposobno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 234
Kvalificiran ŠOFER s sedemletno  prakso tovornega prometa išče službo. Ponudbe oddati pod »nealkoholik« 235
Sprejmem ŽENSKO za dopoldansko VARSTVO 4-letne-ga otroka. Tratnik, Mrakova 1, Kranj 236
Ženitve
Moški, star 43 let, začasno zaposlen v Nemčiji, lepe postave, dobrosrčen, nealkoho-lik, visok 173 cm, želi spoznati dekle, lepe postave, srednje velikosti v starosti od 28 do 31 let, zaposleno in dobro gospodinjo. Fotografija proti vrnitvi. Ponudbe poslati pod »resno« 237
Najdena bala topli pod se dobi pri Reberniku Vidu v Šenčurju 371 238
9. novembra 1969 se je izgubil PES TERIER črno sive barve, spodaj svetlo rjav z belo liso, kratek rep. Kdor ga zasledi ali ga je kupil, prosim naj mi sporoči proti veliki nagradi. Bjegovič, Kranj, Kidričeva 27 239
Od Brnikov do Vopovelj je najdena denarnica. Poizve se Sp. Brnik 31, Cerklje 240
Ostalo
POLAGAM vse vrste PODOV,  tapisome, kakor tudi .vse plastične mase. Oblagam tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Krašnova 3 241
Prireditve
GOSTIŠČE PRI JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO S PLESOM. Igra trio ORFEJ. Vabljeni!
242
POSREDUJEMO PRODAJO
1. volksvvagen 1300, letnik 1966
Začetna cena 10.000 din
2. škoda 1000 MB, leto izdelave 1967
Začetna cena 2800 din
3. zastava 1300, letnik 1969, prevoženih 4000 km Začetna cena 17.500 din
Ogled vozil pod 1 in 2 je možen vsak delovni dan od 10.—12. ure pri Zavarovalnici SAVA PE KRANJ v Kranju, pod 3 pa pri Rudolfu Miklavčič-Kožar v Podnartu št. 7.
Pismene ponudbe z 10 % kavcijo sprejemamo do dne 21, 1. 1970, do 12. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ
Zahvala
Ob boleči smrti naše drage mame, stare mame
Ane Kozjek
roj. Šenk
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vašča-nom in znancem, sodelavcem, nadz. ZTP škofja Loka za venec, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo spremili v nepričakovanem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Boštarjevim in Krtovim za pomoč, dr. Novaku za zdravljenje in g. župniku Pavlinu za tako lepe pogrebne obrede, še enkrat vsem iskrena hvala, ki ste jo spremili k zadnjemu in večnemu počitku.
žalujoči: sinovi Matevž z ženo, Jože z družino in Franc ter hčerka z družino
Zg. Besnica, Kranj, Predoslje. Tatinec, dne 9. januarja 1970
6. februarja odhod iz Kranja ob 6. uri skozi Trbiž, ,tam
CENA 80 din
14. februarja odhod iz Kranja ob 7. uri čez Ljubelj CENA 70 din
V CENO JE VRAČUNANO: prevoz, vodstvo in vstopnina
OREinfl
TURISTIČNO PROMETNO
PODJETJE KRANJ
Pojasnilo
V 3. številki Glasa, 14. januarja, smo na 23. strani objavili poročilo o športnih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice. Pisali smo, da je na nočnem slalomu v Železnikih nastopilo le 25 tekmovalcev, čeprav jih je bilo kar 85. Organizatorju, smučarskemu klubu Alples Železniki, se zaradi neljube pomote vljudno opravičujemo. Upamo, da nam prireditelji napake niso preveč zamerili. Tekmovanje je namreč izredno uspelo.
D. Humer
Dva pretepa
V torek, 13. januarja, okoli pol devete ure zvečer je prišlo v gostilni Francke Mi-helčič na Golniku do pretepa, ki se je nadaljeval še na cesti pred gostilno. Tu je 20-Ietni pacient golniške bolnišnice Barjo Velič iz Ljubljane z nožem zabodel Luka čabrajo, starega 35 let, iz Slapa pri Tržiču. Cabraj je bil hudo ranjen, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti.
Z zamahom noža se je končal tudi prepir med Vencesla-vom škerjanceni in Francem Delavcem oba s štefanjc gore. Oba je skušal pomiriti Štefan Cimžar s Stefanje gore, pri tem pa ga je Franc Delavec zabodel v levo pod-laktnico.
Iščemo hišnika in kurfača
srednjih let
Družinsko hišniško stanovanje zagotovljeno. Nastop možen takoj.
Prijave je treba poslati kadrovski službi uprave SO Skofja Loka do 25. 1. 1970
Obletnica
Minilo je leto dni, odkar je kruta smrt iztrgala iz naše srede dragega sina in brata
Matjaža
Zato vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in se ga še spominjate, še enkrat hvala.
\ Neutolažljivi: mamica, očka in brat Du-
šan Hafner ter družina Šimic
Kranj, Škofjeloška 24, Ljubljana, 14.1.1970
Zahvala
Ob smrti našega dobrega očeta in starega očeta
Janeza Narobe
r.e iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, dr. Beleharju in dr. Žgajnarju, č. duhovščini iii organistj, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste nam v težMh dneh pomagali in ki ste ga z nami spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoči: hčerke in sin ž družinami, vnuki in pravr.uki
Cerklje, dne 2. januarja 1970
nawir* ras.
Nepričakovano nas je zapustil
Valentin Rejc
delavec pri Gozdnem obratu Škof j a Loka
Zvestega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili trajno
v spominu.
Gozdno gospodarstvo Kranj
Zahvala
Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta
Andreja Blaža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter darovalcem cvetja. Posebna zahvala za pomoč dr. Bohincu ter duhovnemu osebju, sosedom in vsem, ki so kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tudi sodelavcem iz podjetij Žaga Grad, GG Kranj, Planika Kranj, GO Kranj, Tekstilindus Kranj in KP Kranj. Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Manca, sinovi in hčerke Micka, Andrej, Franc, Jože in Anica z ,„ družinami ter Manca, Cilka in Peter
Grad, Dvorje, Cerklje, Lahovče, dne 16. januarja 1970
Težave strelcev na Jesenicah
Pogovor tedna
Filip Grašič: državni prvak v biatlonu
Na letošnjem tekmovanju v okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice je nepričakovano, vendar povsem zasluženo osvojil naslov državnega in republiškega prvaka v biatlonu svetlolasi Filip Grašič iz Du-pelj, član smučarskega kluba Alples iz Železnikov. Prav zaradi tega smo ga tokrat izbrali za naš pogovor tedna.
0 Tvoja osebna izkaznica?
Rodil sem se 14. aprila 1946 v Dupljah, zaposlen pa sem V kranjski Iskri.
# Kdaj si se pričel ukvarjati s tem zimskim športom?
S smučarskimi teki sem pričel leta 1965, ko sem osvojil na državnem mladinskem prvenstvu v črni gori tretje mesto v tekih in kombinaciji.
# Kdo te je navdušil za ta šport?
Trener kranjskih tekačev Gašper Kordež, ko sem bil Se dijak na poklicni soli v Iskri.
# Ali misliš, da se boš uvrstil v ekipo, ki bo nastopila letos na svetovnem prvenstvu?
Na svetovno prvenstvo v CSSR ne računam, ker se nisem prej skozi vse leto intenzivno pripravljal. Vsekakor Je nekaj boljših od mene, ki so vse leto pridno trenirali in imajo za sabo več kondlcijskega treninga.
# V Dražgošah si prekosil celo samega sebe; čemu vse to pripisuješ?
Bil sem dobro razpoložen, dobro sem streljal in odlično namazal smuči. Vse to mi je poleg borbenosti pomagalo, da sem osvojil prvo mesto.
# Kdaj si pričel trenirati za letošnjo zimo? Sorazmerno zelo pozno, šele v novembru. Zato sem
tega uspeha se bolj vesel. Sicer pa tudi do novembra nisem počival, saj sem ves ta čas treniral oziroma igral rokomet za ekipo Partizana iz Dupelj.
# Tvoje želje?
Cim boljša uvrstitev na državnem prvenstvu v Delnicah. J. Kuhar
Zimska liga v odbojki
Ob zaključku lanskih letnih sindikalnih , športnih iger v Kranju so se člani sindikata odločili, da bodo v zimskih mesecih organizirali tekmovanje v odbojki. Tekmovanje so imenovali zimska liga občinskega sindikalnega sveta v odboj ki. Zanj se je prijavilo sedem ekip iz kranjske občine. Tekmovanja pa so vsako sredo v telovadnici TVD Partizan v Stražišču. Dogovorili so se, da bodo tekmovanja pri-
rejali vsako leto, najboljša ekipa pa bo ob koncu osvojila prehodni pokal. Do sedaj so končana štiri kola, tekmovanje pa bo končano 18. februarja.
Vrstni red: Veterani - 57 8 točk, Šenčur 4 točke, Partizan Kranj 2 točki, Sava 2 točki, Iskra 2 točki, IBI 0 točk; ekipa osnov, šole France Prešeren iz Kranja še ni tekmovala. A. 2.
Občinski strelski odbor Jesenice, ki združuje vse strelske družine v občini, po svojih uspehih sodi med najboljše v Sloveniji. Posamezniki pa se uspešno uveljavljajo tako v državni kot mednarodni konkurenci.
Poleg obveznih tekmovanj, ki so predpisana, je imel strelski odbor še več drugih. V tekmovanju ekip B mest skupine Slovenije z MK puško serijske izdelave jc ekipa Jesenice v trajno last osvojila pokal Postojne. Dvakrat so se srečali s Kamnikom in Trži-čem in obakrat zasedli prvo mesto; na tekmovanju gorenjskih mest v Kamniku pa so zasfedli 3. mesto. Na tro-boju Koroška — Furlanija —
Zimska liga v košarki
Komisija za košarko pri ObZTK Kranj bo tudi letos organizirala občinsko zimsko ligo v košarki za I članske ekipe. Nastopilo bo 6 moštev: KK Kranj Basket-Kranj, AK Triglav, Svoboda Šenčur, Kokrica in KK Triglav II. Prvenstvo se bo pričelo v nedeljo, 18. januarja.      F. S.
Skoki v Guncljah
Več kot 80 skakalcev iz 12 klubov je v soboto nastopilo na meddruštvenem tekmovanju v Guncljah pri Ljubljani. Pri pionirjih so imeli največ uspeha Jeseničani, pri mladincih pa se je z Gorenjske spet lepo izkazal Rozman iz Dupelj.
Rezultati: mlajši pionirji — 1. Justin (Jesenice) 186,5 (15, 15), 2. Anžel (Enotnost) 157,6 (12,5, 13,5), 3. Kajzar (St. Vid)
151.2 (123, 12); starejši pionirji — 1. Zupan 203,4 (16, 153), 2. Cuznar 198,6 (143, 16,5), 3. Legat (vsi Jesenice) 188,9 (15,5, 16); mlajši mladinci — 1. Ilnikar (Enotn&st) 198,1 (35,5, 36), 2. Rozman. (Duplje) 183,7 (33,5, 32,5), 3: Legat (Jesenice) 180,7 (34, 34,5) ... 5. Mohorič (Tržič) 170,0 ( 30, 32); starejši mladinci: 1. Vehovec (Zalog) 198,1 (36, 353), 2. Klinar (Jesenice) 182,8 (32,5, 33), 3. Oven (Enotnost) 178,5 ( 313 . 33), 4. Kapušin (Triglav) 177,5 (32, 34), 5. Rakar Jesenice) 173,0 (33, 34); člani — 1. Fink (Enotnost) 201,5 ( 36, 36), 2. Blaznik (Enotnost) 182,5 (35,5, 343),   3.   Gorjanc (Triglav)
182.3 ( 34, 31,5), 4. Bukovnik (Triglav) 181,3 (34, 34), 5. Žonta (Enotnost) 180,3 (34, 33,5) itd. J. Kuhar
—- Gorenjska v Ljubljani je ekipa Gorenjske, v kateri so nastopili strelci odbora, zasedla prvo mesto, že po tradiciji pa jc njihovo srečanje s Tricesimom iz Italije. Doma in v Italiji so člani v streljanju z MK precizno puško zasedli prvo mesto, pionirji pa so bili v tekmovanju z zračno puško doma prvi in v Italiji drugi.
V organizaciji občinskega strelskega odbora je bilo organizirano sindikalno prvenstvo železarne, na katerem je nastopilo kar 402 članov. Za počastitev občinskega praznika pa so izvedli odprto občinsko prvenstvo z vojaško puško, na katerem je bilo 82 strelcev. Pri vseh teh tekmovanjih pa niso pozabili na najmlajše in organizirali so tekmovanje osemletk občine
Jesenice, nastopilo pa je 16 ekip. Poleg tega pa so izvedli ali pomagali izvesti razna tekmovanja kot podjetju Gradiš, rezervnim oficirjem občine Jesenice, zvezi borcev, pred-vojaški vzgoji, mladinski organizaciji ter postaji ljudske milice.
Lahko pa bi organizirali še več tekmovanj, če bi imeli več denarja. Težave imajo predvsem strelske družine zunaj Jesenic, ker v zimskem času nimajo strelišč za zračno puško. Prav zaradi tega jim je pozimi nemogoče sodelovati po programu občinskega strelskega odbora. Le v> poletnem času si lahko uredijo provizorična strelišča na prostem, da lahko izvedejo tekmovanja, ki so predpisana po programu.
Z. Felc
Prvi prispevki za halo
Na žiro računu gradbenega odbora za gradnjo strehe nad drsališčem pod Mežakljo, se že stekajo prvi prispevki. Doslej se je s svojo pomočjo oglasilo že 96 darovalcev iz vse Slovenije predvsem pa iz Ljubljane ln z Jesenic, manj pa so priskočili na pomoč prebivalci iz ostalih krajev Gorenjske. Doslej Je bilo zbranih 1.169,7 din.
Prav bi bilo, da bi se prispevki tudi v prihodnje stekali tako hitro kot doslej. Vsi, ki žele pomagati pri gradnji tega prepo-trebnega objekta in ki jim je pri srcu kvalitetni hokej, naj pomagajo in svojo pomoč nakažejo na žiro račun gradbenega odbora za gradnjo hale pri SDK Jesenice št. 5153 3-278.
Z. Felc
XX. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu in IX. pokal Vitranc
Jesenice in Kranjska gora bosta danes in jutri ter prihodnji teden (sreda in četrtek) prireditelja elitnih tekmovanj.
Že danes se bo pričelo na Jesenicah jubilejno evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Prireditelju pa je žal močno zagodlo vreme. Predvideno je bilo namreč, da bo evropsko prvenstvo na Bledu, a je zadnja odju-ga naredila svoje. Že na torkovi tiskovni konferenci v Mednem, ki je bila skupaj z organizatorji tradicionalnega tekmovanja alpincev za pokal Vitranc, so se organizatorji bali najhujšega. V sredo zvečer pa so na seji organizacijskega odbora sklenili, da bo evropsko prvenstvo na Jesenicah. Ce pa tudi tod ne bo v redu led, se bodo tekmovalci pomerili v hali Tivoli. Na sporedu bosta samo dve disciplini, in sicer moštveno in posamezno tekmovanje v zbijanju in bližanju, medtem ko tretja disciplina met čoka na daljavo odpade, ker ne bo prvenstva na Bledu.
Organizacijskemu odboru se je prijavilo 23 moštev s 115 tekmovalci, 70 posameznikov za tekmovanje v bližanju in zbijanju ter 30 tekmovalcev za met čoka na daljavo. Nastopili bodo kegljači iz naslednjih držav: Avstrije, Italije, Švice, ZR Nemčije, CSSR in Jugoslavije.
Prireditelj IX. pokala Vitranc — FIS prireditve v veleslalomu, ki se točkuje za svetovni pokal, in v slalomu, nima takih skrbi kot kegljači. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Lesnine Ljubljana, finančno pa so prireditev podprli še: občinska skupščina Jesenice, komisije za telesno kulturo izvršnega sveta SRS in turistično društvo Kranjska gora. Zahvala pa gre tudi pripadnikom JLA, ki so pomagali pri pripravljanju prog. i
Prireditelj pričakuje odlično udeležbo svetovnozna-nih alpskih tekmovalcev. S svojimi tekmovalci bodo nastopili pripadniki naslednjih drŽav: Avstrije, Francije, Italije, Švice, ZRN, CSSR, Poljske, DRN, Finske, Norveške, SŽ, Švedske, ZDA, Kanade, Vel. Britanije, Avstralije, Japonske, Španije in Jugoslavije. Doslej je največ tekmovalcev prijavila Francija, in sicer deser. sledijo pa Poljska, CSSR, Vel. Britanija (po 5), iz Sovjetske zveze bodo nastopili 4 tekmovalci, iz Brazilije pa dva. Dokončne prijave za prireditev pa organizator pričakuje prihodnje dni. Da bi zagotovili čiin boljšo udeležbo, bodo organizatorji tekmovanja za pokal Vitranc poslali v Kitzbiichl svojega predstavnika. Le-ta bo oskrbel poseben avtobus, ki bi pripeljal direktno s tega tekmovanja v tem avstrijskem zimskošportnem središču tekmovalce, vodje ekip in novinarje, ki nimajo prevoznega sredstva, že v ponedeljek v Kranjr<k :> goro.
Že danes pa lahko trdimo, da bomo v sredo in c-etr-tek na kranjskogorskih smučiščih videli vso svetovn-i moško alpsko smučarko elito. D. Hurner
GLAS
SOBOTA - 17. januarja 1970
Kritična ocena in odločna zahteva
Panoramska karta Gorenjske
(Nadalj. s 1. str.)
morali organizacije ZK v delovnih organizacijah narediti akcijske programe za reševanje teh problemov. Opozoril je, da ni bilo poročil, da bi to kje V občini naredili. Nadalje je omenil slab kadrovski sestav zaposlenih v občini, prepočasno uresničevanje dogovorov o združevanju, priprave na srednjeročne razvojne programe, uresničevanje XV. ustavnega amandmaja in nazadnje kritično ocenil usp*ehe in neuspehe uresničevanja reorganizacije zveze komunistov.
V. razpravi Je potem sodelovalo 14 članov in gostov. Janez Sušnik je opozoril, da so nekatere samoupravne skupnosti v občini preveč odtrgane od javnosti, Marko Sbil se je dotaknil nekaterih problemov družbenih služb in dejal, da je v teh službah največ zaposlenih z visoko ln višjo izobrazbo, pa vendar razvoj samoupravnih odnosov tod dokaj počasi napreduje. O vzgoji in izobraževanju mladine in delu pedagogov je spregovorila Mija Ar-tač in predlagala, da zaradi specifičnih problemov v šolstvu v občini ustanovijo aktiv ZK prosvetnih delavcev. V razpravi so sodelovali tudi trije člani konference iz Tek-stilindusa. Zvone čeme Je orisal znane težave tekstilne industrije, ki v Tekstillndusu povzročajo, da so dobri kadri slabše nagrajevani kot v drugih panogah gospodarstva. Zdenka Jurančič se Je zavzela za konkreten dogovor oziroma kriterije za zasedbo vodilnih delovnih mest v delov-
Gregor Klančnik, generalni direktor ZP Slovenske železarne
V četrtek, 15. januarja, so na drugi redni seji delavskega sveta združenega podjetja Slovenske železarne, ki je bila na Jesenicah, imenovali za generalnega direktorja združenega podjetja Gregorja Klančnika, dosedanjega direktorja železarne Ravne.
Gregor Klančnik je bil rojen 7. novembra 1913 v Mojstrani. Končal je srednjo tehnično ln višjo ekonomsko šolo. Direktor ravenske železarne je bil od leta 1946 ln je za uspešno vodenje letos dobil tudi nagrado Borisa Kraigherja. Je tudi ljudski poslanec in aktiven družbenopolitični in športni delavec.
-Je
nih organizacijah. Franc Dolenc pa je opozoril na pomanjkanje strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo v podjetju ter na izredno nizke osebne dohodke, ki jih ima v podjetju prek 250 delavcev.
Lojze Cuznar je ocenil delo organizacije ZK na terenu in poudaril, da morajo tudi komunisti iz delovnih organizacij, ki živijo na terenu, delati v krajevnih organizacijah. Nadalje se je Stane Boštjančič zavzel za ureditev dokaj slabega materialnega položaja učencev v gospodarstvu, Stane Mlhalič pa je spregovoril o nalogah, ki so si jih komunisti zadali v Iskri.
O zavzemanju komunistov, za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo celotno Gorenjsko, je govoril Stane Mešič, o po-1 vezovanju komunistov v JLA z delom komunistov v občini i pa Stevo Bura. Tone Volčič je opozoril na vlogo, ki Jo imajo komunisti pri uresničevanju ter SZDL danes in ugotovil, da z dosedanjo aktivnostjo članov ZK v SZDL ne moremo biti zadovoljni.
Nazadnje pa sta v razpravi sodelovala Martin Košir, ki je med drugim še posebej poudaril zavzemanje komunistov za uresničevanje gospodarske in družbene reforme (slednja je še posebej pomembna, ker je izjemna v svetovnih družbenih spremembah) in Marjan Markovič, ki je na kratko orisal mednarodni položaj oz. delo komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZK.
V nadaljevanju seje sp člani sprejeli statutarni sklep o organiziranju in delovanju ZK v občini, poslovnik o delu občinske konference in delovni program Izvolili so tudi 17-članski komite občinske konference ZK, predsednike štirih komisij, 11-člansko častno razsodišče, revizijsko komisijo in razen Vinka Hafnerja, Martina Koširja ter Franca Roglja (ti so člani po položaju) še Marjana Marko-viča in Igorja Janharja za člane medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Za sekretarja komiteja občinske konference so ponovno izvolili Franca Roglja.
A. žalar
Na dnevnem redu seje upravnega in nadzornega odbora gorenjske turistične zveze v četrtek, 15. januarja, so razen o proračunu razpravljali tudi o predlogih k osnutku panoramske karte Gorenjske.
Gorenjska turistična zveza namreč namerava prihodnje leto izdati prospekt Gorenjske, v katerega bi bila vključena tudi panoramska karta Gorenjske. Te vrste karte za Gorenjsko do sedaj še nismo imeli. Karto pripravlja grafik Rajko Zor. Na seji so menili, da bi bilo dobro, če bi panoramsko karto prodajali tudi samostojno, saj bi bila primerna tudi za šole in raz-
ne poslovne prostore.
Na seji so poslušali tudi predloge več turističnih društev, ki so imela pripombe k osnutku panoramske karte. Vendar pa so navzoči menili, da bi postala panoramska karta premalo pregledna, če bi avtor hotel upoštevati vse želje in predloge o označevanju poti in krajev na posameznih področjih. Značilnost in vrednost panoramskih kart je prav v njihovi preglednosti pokrajine in ne v podrobnostih, kot je to značilnost geografskih kart.
Prospekt Gorenjske, ki bo izšel drugo leto, bo imel okoli 200.000 izvodov.    L. M.
Občinski center klubov OZN
Minuli teden je bil na Jesenicah ustanovljen občinski center klubov OZN z namenom, da bi povezoval in usmerjal klube OZN v občini.
Zanimanje za klube med mladimi je precejšne, zato na šolah klubov OZN ni malo, le redki pa so klubi OZN pri mladinskih aktivih v de-i
Snega in mraza bo še dovolj
Tale posnetek ni iz našega arhiva, ampak je star šele dva dni. Močna odjuga je kar močno ponagajala blejskim turističnem" delavcem. Namesto, da bi danes na za-ledenelem jezeru kegljali tekmovalci z evropskih držav, so v četrtek zaradi restavratorskih del na otoku s čolnom vozili na obalo orodje in opremo. Mizarsko delavnico, ki je bila do sedaj na otoku, bodo namreč prestavili na obalo.
Zaradi odjuge pa na jezeru ni odpadlo le evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu.
Kaže, da bo ta mesec odpadla tudi vrsta drugih prireditev. Kako nenavadna je letošnja odjuga, nam pove najbolje koledar prireditev, ki so ga napravili na podlagi dolgoletnih izkušenj.
»Med 10. in 15. januarjem so bila redka leta, da jezero ni bilo že zamrznjeno,« sta pripovedovala gostilničar z otoka Lojze Potočnik in domačin Jože Ažman. Jcjže Ažman pravi, da so starejši Blejci že 25. novembra lani napovedali, da bo letošnji januar dokaj topel. Pravijo, če se na dan svete Katarine še
vedno vidi Strniše na njivah, je to najboljši dokaz, da bo januar topel in skoraj brez snega.
»Pa nikar ne mislite, da se na jezeru ne bomo drsali. Menda v zadnjih šestdesetih letih ni bilo leta, da ne bi Blejsko jezero vsaj za nekaj dni zamrznilo. Celo 17. aprila smo še hodili na otok po ledu. Počakajte samo februar in marec. Sedanja odjuga je najboljši dokaz, da bomo Imeli prihodnji mesec snega in mraza na pretek,« sta menila moža z otoka.
\. t.
lovnih organizacijah in mladinskih skupnostih. Prav razširitev klubov OZN na terenu in med mladimi v podjetjih je prvenstvena naloga na novo ustanovljenega občinskega centra. Poleg tega pa naj bi center pripravil program dela za leto 1970 na osnovi priporočil republiškega centra klubov OZN. Letos namreč poteče 25 let od ustanovitve OZN in oktobra naj bi bile svečane proslave te pomembne obletnice, člani občinskega centra bodo v prihodnjih 14 dneh obiskali vodstva klubov OZN v občini in nato sklicali delaven sestanek, na katerem bi izoblikovali dokončen program za proslavo 25-letnice OZN v naši občini. Občinski center tudi pripravlja seminar za vodstva klubov OZN in nekaj specialnih razprav, s katerimi bj mlade seznanili s problemi in delom OZN!
-nj-
ui/ir t..... ,  >   L4JOU  i, j     i', ,0
GTŽ za hokejsko igrišče
Upravni odbor gorenjske turistične zveze je sklenil pomagati jeseniškim hokejistom v njihovih prizadevanjih, da bi zgradili streho nad drsališčem pod Mežakljo. V ta namen je upravni odbor določil vsoto 500 din.
Po novem lOO din pri potovanju v tujino
Uradni list SFRJ je objavil spremembo glede dovoljene vsote denarja pri potovanju v tujino od dosedanjih 50 na 100 din. Sprememba velja od 23. januarja dalje.