ss um .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniStvu prejeman: celo leto......K 24 — celo leto......K 22*— pol leta........12 — četrt leta......., 6 — na mesec ........ 2'— pol leta........II — četrt leta.......„ 550 na mesec........ IDO Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo »t. 5» (I. nadstropje levo), inserati veljajo peterostopna petit vtfH za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vtn. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naaačnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— . cclo leto.......K 23*—- četrt ^eta. ...... I 650 ! M Ameriko in vse druge dežele: na mesec . . ! . . . I 230 1 celo leto.......K 30-— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka ■lica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), tslaton St. M Zoničevonle ljudskih pravit Kadar se ministri pojsvetujejo o potrebščinah za armado, takrat se narodi tresejo — tako je pred leti rekel neki državni poslanec in je s temi besedami zadel v Tino. Te dni so se ministri zopet po->vetovali in sicer o skupnem prora.-čunu za 1. 1910 in kar se je razvedeno, je navdalo davkoplačevalce s strahom. Samo za nove ladje hoče drž>-ra porabiti 280 milijonov! Te ogromne milijone kakor tudi k1 druge izdatke morajo plačevati narodi. Dolžnost plačevanja ir ajo narodi — govoriti pa nimajo ničesar. V drugih državah se ravno pri dovolitvi izdatkov za armado poka-7f. da naročenima samo pravice plačevati. Pri nas je pa ravni nasprotno. O stroških za armado nima odločevati državni zl>or. nego delegacije, v katerih je toliko članov gosposke zbornice, da ima vlada vedno večino. A v delegaciji imajo ljudski zastopniki vsaj pravico, govoriti in kriti kovat i. A kako si pomaga vlada? Že od 1. 1908. ni več sklicala delegacij. Kaj - jo vvm zgodilo od oktobra 1. 1906. Arrenthal je anektiral Bosno in - ravil državo v take stiske, da zdaj inancijelno krvavi, da je groza. Ta meksija je veljala nad 300 milijonov i država jih je izdala, ne da bi bila * prašala ljudske zastopnike. Brez »roračuna. brez dovoljenja je vlada emala in izdajala milijone. Imamo sicer ustavu, ki to prepoveduje, a kaj se vlada briga za ustavo in za posta-\ e. Pomagala si jc kar po domače - em. Ha delegacij sploh ni sklicala. To postopanje ni samo proti '.-lavno in nepostavno. V tem tiči turi i velikansko zaničevanje ljudskega parlamenta in ljudskih pravic. Soc i ja 1 n od e m ok rat i č n a > A r be i - erzcitung' je svoj čas pisala: »Z -akim parlamentom dela vlada ta--o. kakor zasluži.' Sedanji parlament p ljudski parlament, voljen n3 podlagi splošne in enake volilne pravi- rv katerem sedi 80 socijalnih demokratov. A kako dela vlada s t^m Parlamentom? Sse ^tokrat >labA*\ kakor s prejšnjim. Temu je pač samn en vzrok: da se vlada sedanjega parlamenta prav nič ne boji. K<> bi ime- la respekt pred njim. bi se gotovo ne upala na tak način zaničevati ljudskih zastopnikov in ljudskih pravic, kakor dela že dve leti, ko brez privoljenja ljudskih zastopnikov izdaja na stotine milijonov in delegacij niti ne sklice. m_( Mestno hranilnici ljubljanska. O preteklem poslovnem letu je izdala Mestna hranilnica ljubljanska računski zaključek, ki jasno govori po svoji vsebini, kako stalno napreduje slovensko hranilništvo in Kako se slovenski kapital vedno bolj rešuje tuje roke. Slovenec in Slovenka sta prišla do prepričanja da moreta svoje prihranke zaupati le slovenskim denarnim zavodom, ki jih upravljajo možje slovenskega rodu, ki imajo srce za našega človeka. Oni pa. ki nosijo denar v tuje zavode, podpirajo nemške težnje, ki streme po naši narodni pogubi. Da imamo take zaslepijenec. je skrajno žalostno, kriv je pa tega veter, ki veje iz škofove palače ljubljanske, kjer so za Judeže ve tisočake prodali svojo vest in čast. če so je sploh kdaj kaj imeli v narodnem oziru! Iz omenjenega računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske posnamem o te-le važnejše točke: Dne 1. oktobra 1909 je minilo 20 let. odkar je Mestna hranilnica ljubljanska pričela poslovati. Tiho in dostojno, brez vsake sijajne prireditve, rekli bi. v najožjem krogu se je praznovala dvajsetletnica tega največjega *>lo\en>kega denarnega zavoda. Pri ravnateljstveni seji. ki je bila na predvečer slavnostnega dne, se je g. predsednik pl. Trnkoczv v daljšem, jedrnatem govoru spominjal onih navdušenih, za blaginjo svojih rojakov vnetih rodoljubov, ki so s svojo odločnostjo po vročih bojih končno dosegli, da se je pred dvajsetimi leti otvorila Mestna hranilnica ljubljanska. Poudarjal je osobito zasluge g. župana Ivana Hribarja, ki je prvi sprožil misel, ustanoviti v Ljubljani občinsko hranilnieo in ki jf» s tem začrtal pravo smer gospodarski osamosvojitvi ne le slovanskega meščanstva temveč slovenskega naroda vobče: znkaj po zgledu ljubljanske Mestno hranilnice so so pozneje osnovah' mdi druge občinsko LISTEK. Kmet. Vsetja do kipečih belih gor se > razprostirala zelena ravan. Vesna jc plula preko nje in sipala cvetje na grmičevje in drevje. Budili so se emni lesovi iz zimskega spanja. Daždbog je uprl svetle oči v skrivnostne zasenčene globine Zalesketali so Se valčki, gozd je zapel. Tam na gorah še vlada boginja smrti. Z be-fim mehkim plaščem še za.-tira njihove vrhove. Njen hladni dih je čuti daleč v ravnino. A že vstaja življenje na podnožju, v rebrih in gra-rah. Mlada boginja spe navzgor. Tam še spi pod ledom vir in slap pričakuje toplega pozdrava. Kakor zaklet čaka vstajenja, skrit očem, za-meden vsenaokrop od snega. Večni mrak vlada tu in on čaka sredi gore v naročju skalovja. Zabučalo je nad vrhovi. Temni ■ -daki so jih zagrnili in divji ples je aplesala v njihovih sencah Morana. Oblaki so sipali na velikane droben ledeno-mrzel sneg. Cele gore tega strašnega orožja je dvigala burja. Zamesti je hotela vrhove in sle-rnena. A tam spodaj, kjer je razprostrl temni gozd svoja krila, je še gospodovala pomlad s svojim sobicu im si- jem in toplim dihom. B^lo iskrice je zanašala ledeni mrzla sapa. Padale %»o na temnozelono vejevje in izginjale. A j. Morana, li plese* zadnji ples ? Izginili so oblaki in sveža odeja je zableščala v beli luči na vrhovih. Sredi ravnine ob zeleni reki je stal starec. Njegovo oko je zrlo kakor še vse potopljeno v sanje o daljnih bregovih in rodnih kočah, o večerni pesmi in širnih ste|>ah. Kje so jim meje? Sumi po njih in valovi visoka trava. Valovi se izgubljajo v daljavi in lam jo še stepa in valovi . Nad njimi pekoče solnce sredi neizmerne modrine. Nekoč je bilo! Zažgali so boginjo zimskega in smrtnega spanja in stregli pepel v reko. Tedaj se je vzbudila stepa in stresla in pod konjskimi kopiti je zagrmelo. V srcu je vstalo hrepenenje in človek se je vzdignil. Zdravstvu j, stepa! S p« nje pod zvezdami in pod oblaki, sipajočimi ogenj na trepetajočo zemljo, brskanje konj, planolanje ognjev, pesem polna hrepenenja, glasovi rogov v čistem jutru pod tujim nebom in dalje dalje . .. Boji, smrt. zmaga! Sedaj je tu. Osivel je v bojih, a sila je še v njegovi roki. Glasovi, prihajajoči iz bližnje koče, so vzbudili starca. Uprl js v hranilnice po debeli. Kažoč na dosedanje uspehe hranil ničnega poslovanja iu na požrtvovalnost mož, ki so tekom 20 let nesebično delovali v hranilnic nem upravnem odboru in v ravnateljstvu, je govornik bodril navzoče k nadaljnemu vztrajnemu delu v proč v it zavoda, ki upravlja že okrog 38 milijonov tujega, nad 1 milijon svojega premoženja in ki bode v dpglednem času lahko krepka opora občini ter narodnim občekorist-nim napravam sploh. V dveh desetletjih prevesti nad pol milijarde denarja, pridobiti nad 27.000 vlagateljev, zbrati kljub hudi konkurenci do 08 milijonov hranilnih vlog ter kljub ogromnim davčnim bremenom in opetovano neugodnim denarnim razmeram prigospodariti nad 1 milijon kron čistega imetja <— to so številke, ki glasno govore, koliko napornega in odgovornega dela je bilo v tem času pri hranilnici zmagati in kako previdno da se je vsa leta gospodarilo. I "speli tega dvajsetletnega truda pa tudi priča, kako velik ugled da uživa naš zavod in njegova uprava pri občinstvu sploh, osobito pa še pri tistih slojih, ki se zadovoljujejo sicer z manjšim dobičkom, ki pa v prvi vrsti gledajo na to, da svoje prihranke nalože varno in da si za dobre in slabe čast* zagotove stalne dohodke. Da je Mestna hranilnica ljubljanska v polm meri vredna za- ' upanja, ki se ji izkazuje, sledi tudi iz tega, da je bila vsikdar pripravljena proti nizkim obrestim odpomo-či kreditnim potrebam občin in zasebnikov. Ker jc tekom 20 let izplačala nad 29 milijonov kron hipoteč-nih posojil, katera se vračajo v poljubnih delnih odplačilih (anuitetah K je s tem že mnogo storila za lazdolžitev zemljišč; storila pa ho v tem oziru za na prej lahko še veliko več. ako bodo hranilne vlode stalno naraščale. Preteklo leto pa ni pomembno samo zaradi dvajsetletnice, pomembno ostane tudi zaradi tega, ker so se v tem letu izvršile pri hranilnici važne izpremembe, ker so je razširil njen delokrog in ker je vrlo napredoval njen razvoj na zunaj in na znotraj. Pred vsem je omeniti, da je bil namočio odstopivšega predsednika g-notarja Plantana izvoljen za njegovega namestnika g. 1 h. pl. Trnkoczv. Nadaljna važna izprememba, katero je prineslo 1. 1900.. se tiče ob- restnega merila za hranilne vloge, za hipotečna in občinska posojila. Ves čas, kar hranilnica ol^stoji, je bilo za hranilne vloge v veljavi 4 odstotno obrestno merilo. Z dnem 1. julija preteklega leta pa se je vslcd konkurence pokazala potreba, zvišati to obrestno merilo na 4V-t%* Da se vzdrži pravo razmerje med dohodki in stroški, mora lo se je dosledno za 1 /4r/c zvišati tudi obrestno merilo za hipotečna in deloma tudi za občinska posojila in sicer od 1. septembra 1909 dalje. Dolžnikom t;< sprememba pač ni dobro došla, a bila je v danih okoliščanih neizogibna; veseli pa so je bili vlagatelji, ki so v drugem polletju dolu! i okrog 4r».()00 K več obresti, necro bi jih bili dobili po prvotni obrestni meri. Velikega vzgojevalnega pomena je. da se mladina že zgodaj navaja k varčevanju, zato si je hranilnica omislila domače hranilnike ter jih pričela razpečavati dne 9. aprila preteklega leta. Koncem leta jih je bilo v prometu 320, kojih lastniki so si v malih zneskih prihranili v dobi 9 mesecev lepo vsotico 11.796 K 02 v. Da si trgovci in obrtniki lahko preskrbe poceni kredit, se je v zvezi s hranilnico ustanovilo zanje posebno kreditno društvo, ki je pričelo poslovati de ti. septembra 1909. Do konca leta je bilo sprejetih vanje 59 društveni kov. katerim se je dovolilo 388.800 K kredita. Na posvetovanju, ki se je dne 13. novembra 1909 vršilo v hranilnici in pri katerem so bile zastopane skoro vse slovenske in nekatero dalmatinske hranilnice, sklenilo se je po vzgledu drugih hranilniških zvez ustanoviti tudi zvezo jugoslovanskih hranilnic. S tem je v glavnih potezah podan splošni pregled h rani bučnega razvoja in delovanja v 20. poslovni dobi. Kakšno pa da je bilo v tej dobi podrobno delo pri hranilnici, kako da so« se razvijale posamezne poslovne stroke in kakšen končni uspeh da se je dosegel, vse. to se razvidi iz računskega zaključka samega. Dodamo naj samo še nekatera pojasnila. Skupni denarni promet, ki je bil. kar hranilnica obstoji. 1. 1909. najživahnejši, je v tem letu znašal 58.135.626 K 88 v. V primeri s prometom prejšnjega leta ga je bilo >:adnje leto več za 6,977.719 K 75 v. Hranilne vloge, ki so ob začetku poslovnega leta znašale 33,371.627 K 64 v, so se tekom leta pomnožile za 2,960.805 K 99 v, s kapitaliziranimi obrestmi vred v znesku 1,413.816 K 67 v pa za 4,374.622 K 66 v, tako, da so do konca leta z vložki iz domačih hranilnikov vred narasle že na 37,746.250 K 30 v. Novih vložnih knjižic se je izdalo 6222, popolnoma vnovčilo pa se je 4226 knjižic. Število v prometu se nahajajočih hranilnih knjižic se je torej 1. 1909 zvišalo za 1996 ter je znašalo ob koncu leta 27.163. Na eno navadno hranilno knjižico pride poprek 1405 K 74 v, na en hranilnik pa 36 K 86 v. V/*rA rentnega davka od vložnih obresti je bilo preteklo leto plačati 21.909 K 77 v. Plačala ga je hranilnica sama. Preteklo leto se je 527 prosilcem dovolilo za 6,945.894 K 20 v hipo-tečnih posojil, izplačalo pa 474 strankam 6,079.445 K 26 v. Koncem 1. 1909 znašajo vsa hipotečna posojila 22,391.569 K 16 v, koja svota je razposojena pri 6120 dolžnikih. Ne enega dolžnika odpade poprek 3658 K 75 v. Občinska posojila so do konca leta dosegla svoto 6397.552 K 07 v. ki je izposojena pri 201 občini. Zasebnikom, deželi, občinam, odborom in kreditnemu društvu izposojeni denar znaša skupaj 28,938.122 K 12 v t. j. 766% vseh hranilnih vlog, razpoložljivih denarnih sredstev pa je bilo pri upravnem imetju koncem 1. 1909 za 8,893.323 K 85 v, kar znaša 235% vlog. Značilno za dvajseto upravne dobo je, da so se celo založna in menična posojila povzpela do višine, kakoršne doslej še nobeno leto niso dosegla. Zaloge so se dvignile namreč od 10.804 K na 32.771 K, menična posojila pa od 286.367 K 01 v na 543.322 K 65 v. Zaloga vrednostnih papirjev se je zvišala za 638.600 K in znaša koncem 1. 1909 6,352.600 K imen. vred nosti. Čisti dobiček upravnega imetja je znašal 106.426 K 69 v, pri splošnem rezervnem zakladu 34.498 K 97 v. dobiček pokojninskega zaklada pa 1.502 K 03 v, tako da z^aia skupni čisti dobiček za leto 1909 142.427 K 69 v. A" primeri z dobičkom prejšnjega leta, ko ga je bilo le 79.203 K 55 vin., je torej uspeli zadnjega leta ugodne ji za 63.224 K 14 v. ono stran <>k*». bistro kakor oko starega sokola, katerega še nosi silna porot pod oblake. Visoki hraj*tje Ss *iali krogin-krog kočo in jo skoraj zakrivali z visokimi obsežnimi debli. Izza debel se je pojavilo troje mladeničev in voz, pred katerega je bil vprežen silen konj. Vesel krik je pozdravil starca. Konj je stekel- po ravni zemlji, pokriti s svežim zelenjem in cveti. Griva je zavihrala. Konj je obstal pred starcem.__ »Dober si, vranec! Nosil si me v sovražne vrste, kjer je kosil moj meč, a sedaj voziš plug. Glej, cvetočo žemljico, varno stopaj in vleči brazde po njej. Osivel« ti jo griva in meni lasje, a še sva čila, da bi se bila z besi in z Morano samo. Naprezimo, sinovi!« Vzeli so z voza plug, ves okrašen s pomladanskim cvetjem. Zahr skal je konj, ko so ga vpregli. Uprl se je s sprednjima nogama ob zemljo in potegni]. In glej! Plus; se je zaril globoko v zemljo. Sedaj pada in se dviga, puščajoč za seboj črno svežo brazdo. Orači so se ustavili nad potokom, izlivajočim se v reko. Starec je razprostrl roke nad brazdo in jo hI—oslovih Znojna kaplja je padla s njegovega M* m čr-IsiiUamto kaplja, Tako so je kmet zaril s svojim plugom globoko v zemljo. Nalik hrastu! Stoinsto koreninic veže in pre-preza grudo, silne korenine so kakor velikanski prsti zgrabili zemljo in jo drže. Plug je odgrnil preprogo im sedaj leži pred njimi črna zemlja. »Dazdl>og napoji tvoje grudi s toploto in svežostjo. da zapolje po tebi, o zemljica, življenje!« »Lepa je ta ravnina, sinovi! Hej in naša je sedaj! Branimo, varujmo jo srčno s svojo krvjo!« »Mirno zatisnem oči, ako sprejmete, mladi sokoli dedino v vredne roke.« »Hočemo pri Perunu!« Mirno je zatisnil oče oči v večni sen. Dediči so sprejeli dedovino v vredne roke. Vse nitke vodijo iz kmetovega srca v materino osrčje. On se je zaril vanjo, on jo brani srčno, obupno do smrti. Umira lahko, ako so vredni dediči prejeli njegovo last v svojo. A v potomcih je ugasnila zavest velike naloge, ostala je le še slutnja. Nezavedno opravlja kmet veliko zadačo in varuje dedovino s svojim plugom . . . Cnj, kako šume zlati žitni vali, hrepeneči od obzorja do obzorja. Pe-i! Kako se smeje mak! Glej, ali ni zakimal sredi levja t . . ♦ _- A. t Janje v tujini. Nalik rovom čruih krtov 5e raa« prezajo rovi premogokopovi globoke v temino zemeljskega naročja. Tušem se je zaril predrzni človek, hlepeč, po bogastvu skritih zakladov. Crne ogromne sence se plazijo po stenah'podzemeljskih prostorov, motno obsevanih od rudarskih leščerb. Enakomerno dviga ži lnata rudarjeva roka kladivo, enakomerne padajo težki udarci in votlo odmevajo pod zemljo. Rudar je prinesel v zemeljska globočino, kjer ne polje radostno življenje, kakor tam visoko gori pod zlatim solnce m, lep spomin, ki mu je o ve t, skrjanee in solnce. V mislih že šteje dneve, ko s€ povrne iz tujine. Vsak trenntek mu slika hišico na holmovem slemenu, travnike spodaj in polje. Dragi obra-zi zro vanj iz senc. Hišica z zelenimi okni blesti pon mračnim smrekovim gozdom. . Pred hišo je vrt ,na travi pod jablano st igra par otrok. Njihov veseli smeh je čuti od jutra do večera. Na rebru pase najstarejši dimke in brezo. Sem do hiše in še dalje v, ravnino se sliši pastirjevo ukanje. He, breza, kam siliš! Breza, hooo! S čudovito jnznuMi* neba siplja solnce tople iarka* in češnja se je oarrtHa v Otfcsja m in na njej gostnjs trop debel. Bata > is **» ▼ *Mk aaftuted je nara* stel nm 1,M1J7S I 83 t, knr daje pokritja sa 2*8% hranilnih vio*. Skupna svota čistega hranilnici lastnega premoženja znaša koncem 1. 1909 1J21.477 K 84 tf tsc ▼ upravi Mestne hranilnice ljubljanske nahajajoče se premoženje pa 9M8&.7M 25 t, dočim je prejšnje leto znašalo le 34,639.43» K 24 t. Leta 1909. se je torej pomnožilo za 4,744.285 K 91 t. Da se je mogla hranilnica tekom dvajsetletnega obstoja povzpeti dote višine, za to se ima pred vsem zahvaliti zavednosti in razsodnosti svojih vlagateljev, ki so sedaj s hranilnico vred lahko ponosni na stavbo, kate* to so — vsak po svojih močeh — pomagali graditi. Hvala jim na zaupanju, iskrena hvala pa tudi vsem drugim, ki so kakorkoli sodelovali pri tem zavodu. Ostanejo naj ji naklonjeni tudi se nadalje! Parlament Proračunski odsek Proračunski odsek je včeraj začel razpravo o postavkah notranjega ministrstva. Poslanec dr. Kramar je v svojem govoru zahteval, naj se pri prihodnjem ljudskem štetju nadomesti rubrika »občevalni jezik« z rubriko »narodnost«. Pritoževal se je dalje, da vlada v Bukovini zatira rusko-ortodoksna cerkvena društva, ki imajo le kulturne in verske namene; zatira jih pa vlada zato. ker dobivajo denar iz Rusije. Govornik se boji. da bo to zatiranje, če se bo nadaljevalo, imelo lahko prav resne posledice. — Poslanec Vasilko pravi v «*vojem odgovora poslancu Kramaru, da je oficijelna Rusija največja sovražnica Rnsinov. S svojimi podporami bi rada Rusine raznarodila. V Bukovini ni Rusov. Ce poslanec dr. Kramar želi, naj vlada nasproti onim društvom izpremeni svoje postopanje, je pa govornik ravno nasprotnega mnenja. — Poslanec M a -1 i k se obrača proti očitanju dr. Kramara, da sta j Schulverein - in »Gu-stav-Adolfverein« politični društvi. Peča se nadalje z reformo društvenega zakona z oziroin na politične pravice ženskih ter se pritožuje nad češko agitacijo na Dunaju. — Poslanec Vukovi č zahteva odredb proti tuberkulozi v Dalmaciji. Pritožuje se proti nadlegovanju tujcev v Kotoru in Dubrovniku: kdor ima sabo fotografični aparat, ga oblastva nadlegujejo. Slednjič zahteva govornik reguliranje bosensko-dalmatin-ske meje. — Poslanec M a r c k h 1 polemizira z dr. Kramafem, ki da je spet enkrat pokazal >voje rusofilsko mišljenje. Omenja nameravano sokolsko slavnost v Celju, ki je vstanu najobčutneje kaliti mir v Celju. Govornik proti tej slavuosti odločno protestira. Protestira dalje proti temu, da župnik, obsojen radi zapelje-v anja h krivi prisegi na več niese-< ev ječe. še zdaj opravlja svojo službo. Prihodnja seja danes. Finančni odsek. V včerajšnji seji finančnega odreka je stavil poslanec dr. R e n n e r predlog toliko časa sistirati posvetovanja, dokler ne poda finančni minister obširnih informacij o finančnih potrebah prihodnjih let. Posebno zahteva govornik pojasnil o vojaških potrebah za 1. 1911 in 1912. — Poslanec dr. Gessmann pravi, da na podlagi zanesljivih informacij lahko izjavi, da tržaški »Stabilimen- Teh Indij ni nihdo naročil, eslo p* ne skupna vlada, firma saradi prodaje onih ladij ni prav nič v ekrbeh; če jih ne bo saradi državnopravnih saprek kupila avstrijska vlada, jih ho pa firma kje drugje spravila v denar. — Poslanec dr. L i c h t zahte-va v tej zadavi pojasnil od vlade. — Olsde na predlog poslanca dr. Ren-nerja pa stavlja drug predlog, naj vlada o zahtevah vojne uprave poda informacije parlamentu. Z dr. Ren-nerjevim predlogom se pa ne strinja. — Finančni minister Bilinski pravi, da vlada niti sama še ne ve, koliko bo potrebovala vojaška uprava v letih 1911 in 1912, ker pri skupnih konferencah stvar še ni prišla na razgovor. Pri glasovanju je bil prelog poslanca dr. Rennerja odklonjen s 16 proti 12 glosovom. Predlog poslanca Lichta pa je bil soglasno sprejet. Odsek za poslovnik. V odseku za poslovnik je bila včeraj sprejet*, važna resolucija, s katero se izjavlja, da je vladna predloga bistveno nesprejemljiva. Odsek je tudi sklenil določiti referenta, ki naj v 14 dnevih izdela samostojen elaborat, ki bo obsegal nov zakonski načrt za poslovni red. Referent bo Steinwender. Češko-nemška pogajanja. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da se začno češko-nemške konference prihodnji torek. Povabila še niso razposlana, ker agrarci formel-no še niso sklepali o udeležbi na konferencah; o tem bo sklepal razširjeni izvrševal ni odbor stranke in bo >ko-rogotovo sklenil, da se agrarci konferenc udeleže. Dnevne vesti. — Občni zbor Nar. tiskarne«. Opozarjamo še enkrat, da je občni zbor »Nar. tiskarne« jutri v soboto ob 6. popoldne v mestni posveto-1 aluici. — Zdravje gospoda župana Ivana Hribarja. Kakor smo poročali, je gospod župan Hribar zelo nevarno obolel in si krepi zdravje v svojem poletnem bivališču v Cerkljah. Mir in gorenjski zrak, ki so mu ga na-svetovali zdravniki, jako ugodno vpliva na njegovo zdravje. Gospod župan poroča danes veselo vest, da jj:a mrzlica ne nadleguje več, da se mu je začelo zdravje na boljše obračati. V nedeljo že pride v Ljubljano in hoče od ponedeljka naprej zopet uradovati. Mislimo, da storimo prav, če prosimo g. župana, da odloži neumorno delo dokler popolnoma ne okreva. Zdravniki naj ga čuvajo pred vsakim naporom, da čim preje ozdravi. — »Jasnost!« Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji > Slovenec članek, v katerem se premleva-jo stare, že stokrat povedane fraze, ki jih rabijo klerikalci, kadar hočejo dokazati, da skupno narodno delo med slovenskimi strankami ni mogoče. Te fraze smo slišali že neštetokrat, in če jih klerikalci vkljub temu še vedno ponavljajo, je to znamenje, da njihovi argumenti ne vplivajo niti na njihove ljudi, kamoli da bi z njimi imponirali svojim nasprotnikom. Da je klerikalcen za narodno delo toliko, kakor za lanski sneg, o tem že čivkajo vrabci na strehah, zato tega ni treba »Slovencu« Škoda, ker še ni ometana hišica ni postavljen skedenj! Zavidali mu bodo rekoč: ^Glejte kočarja, kam se je naselil iz tiste temne raztrgane grape! In kakšen skedenj si je postavil!« Po težkem delu na jx>lju pod vročim solncem pride večer s svojim -iadkim dihom, polnim vonja, iz lesov. Odtam prihajajo sence večernega mraka in se zgrinjajo nad hišico, vrtom, nad poljem. 2e se je dvignil siv dim nad sleme, že je ugasnila zarja in njeno zlato, razlito po visokih vitkih deblih. Poletje je in hodi po polju, ki obeta stoteri sad. 2e rdeči klasje, vmes pa gori mak pod pekočimi žarki. Kmalu za po jo žanjice, kmaiu bo podirala smrt vrste težkega klasja. Veselo bo na holmu jeseni. Uka-fije bo čuti daleč naokrog in odmev udarcev, ki padajo trdo na dozorelo ito. Za oranje ^i kupi konja in starejši sin lahko pomaga, saj sta za pašo že dva dobra. Ko zasijejo zvezde, sedi on s svojimi na klopi pred hišo. V hlevu je za nocoj vse odpravljeno in tako se lahko pogovori z njo, česa je še treba pri hiši. Denarja je dosti prinesel iz tujine in kupi si zuabiti še nov ^>Iug. Vesela sta in se spominjata onih 4reh dolgih let, preiitih v tujini globoko v zemlji. Kmalu pride zasoljeni dam. Davi je pjsal domov. Kosala ga* tati pptlD širnega morja z brzo ladjo, ki ponese tudi njega preko valov. Večer je. Ona se je vrnila iz vasi; znabiti je delala danes pri županovih kakor navadno. Pridna in dobra je njegova žena. Svetilka gori na javorjevi mizi, ona drži pismo razprostrto v rokah. Bere že vtretjič. Ko prebere, da pismo najstarejšemu, naj čita glasno. In ko pride do tistega mesta, kjer piše on, kako težko mu je pri srcu in kako rad bi bil že doma, ji zašije v očeh zopet solza, posvečena njegovemu spominu. Kako daleč je od nje, kako težko ga pričakujejo že vsi doma! No. vendar, da je le prišel! 2e tešejo tesarji, že so postavili zidarji okoli hišice odre. Skedenj raste in se dviga. »Ljudje božji, stena moje hišice pada, strop se udira!« Zaplesal je plamen na strehi, se mu zazdi. »Rešite, pomagajte!« V hiši je ona in otroci, a on ne more do nje. Nekaj silnega, strašnega je planilo v podzemeljske rove in prostore. Objelo ga je to silno, pritisnilo ob steno. »Ljudje božji! Ruši se, trn!« »Žena, otroci, ven ven! Hitita!« Za hip se mu je vrnila zavest. Ah« saj ni doma pri svojih dragih. Tu umira sam. Zakaj? Zadnja soba je pritekla po dr-okrvavljenem licu. 8 sobo ie aV4\ le takrat, kadar jim to kaše. V takih prilikah as bijejo na junaška avoja pran in krite in rjovejo, da ni večjih narodnjakov pad solnosm, kakor so oni. Čim pa aa jim zdi, da jim niso več potrebna frana o narodnosti in o krepkem narodnem prepričanju, pa takoj vržejo svoj narodni plašč raz sebe in proglase narodno čustvo in prepričanje za poganstvo in za delo .hudiča. Spominjamo se, da je »Slovenec« za Časa škofa Misije dan za dnevom propovedoval, da je narodno čustvo treba zametovati, ker ni ničesar drugega, kakor izrodek paganskih pogubnih načel. Kasneje, ko je postal Jeglič Misijev naslednik, je klerikalcem kazalo, da so dali na glavo narodno belo-modro-rdečo kapico. Takrat so bili absolutni narodnjaki, ki so vodili najljutejšo borbo proti Nemcem. A časi so se spremenili. Klerikalci so se zvezali z Nemci, njihov vrhovni voditelj škof Anton Bonaventura je sprejel za svoje zavode in za orgije toliko iu toliko tisočakov — in zopet je njihovo časopisje jelo oznanjevati, kakor izpričuje včerajšnji »Slovenec«, da sloni narodnost »na podlagi paganskega načela«, in da je treba preje »urediti notranje razmere« (to je uničiti svoje domače politične nasprotnike), češ. da se bo Šele potem moglo »uspešno bojevati zoper tujce«. Takšna je klerikalna jasnost v — »načelih«. A ta »načela« bodo postala, o tem smo prepričani, še jasnejša in kmalu bo prišel čas, ko bodo klerikalni časopisi brez vsakega stida in sramu s koroškim Podgorcem oznanjevali, da ni škoda, ako Slovenci kot narod izginejo, samo da o&ranijo edino zve-ličevalno vero katoliško! — Za živinorejskega nadzornika pri deželnem odboru kranjskem je imenovan bivši lemenatar Rataj. O njegovem strokovnjaštvu se ne ve ničesar, pač pa je znano, da je zakrknjen klerikalec. Deželni odbor je izbral najslabejšega kompetenta,dasi se je potegovalo za službo več priznanih in najboljše kvalifikovanih strokovnjakov. V drugih deželah nastavljajo za živinorejske nadzornike živinozdravnike, naš deželni odbor je poveril tako važno mesto bivšemu lemenatarju. Legvarta je degrediral za mlekarskega nadzornika, češ, da ni strokovijak v živinoreji. Če pa bi Legvart spravil živinorejo v deželi na rob propada, je čisto gotovo, da jo bo pognal Rataj v propad. Rataje-va nezmožnost se z Legvartovo niti primerjati ne da! Kranjskim živinorejcem se obetajo zelo žalostni časi. — Polzela v nevarnosti. Slovensko javnost razburja zadnji čas vest da se hoče nemški Schulvereinugnez-diti v doslej še nedotaknjeni Savin-ski dolini in si je izbral za prvo Polzelo, središče doline savinske, odkoder bo razpredel svoje mreže potem po celi dolini. Vsa naša župnija je ogorčena nad tem in da pokažemo javno, da nemške šole ne maramo ter ž njo ne pustimo vhoda niti Schul-vereinu niti Siidmarki, priredimo združeni Slovenci obeh strank v nedeljo 29. t. m. velik protestni shod cele Savinske doline na Polzeli. Shod se vrši 29. maja, ne pa 22.. kakor sta mariborska »Straža« in ljubljanski »Slovenec« pomotoma objavila, ter se je shod na 22. t. m. brzojavno v Maribor odpovedal sporazumno z našim gospodom župnikom. Torej, Sa-vinčani, v nedeljo 29. maja vsi na Polzelo. Kot listja in trave nas naj bo, da mogočno in glasno protestiramo proti nemški nakani, ponemou-riti našo lepo Polzelo in z njo pozneje Savinsko dolino. Pokažimo, da bdimo! — Združeni Slovenci. — Družbi sv. Cirila in Metoda je vplačal en obrambni »kamen« (200 K) g. župnik Berce, praznujoč danes petdesetletnico svojega rojstva. Tak način praznovanja jubilejev je posebno priporočljiv. — »ljubljanski Sokol« poživlja brate člane, da se v nedeljo, dne 22. t. m. udeleže polnoštevilno javne telovadbe in zabavnega večera, katere priredi »Žensko telovadno društvo« v Ljubljani v proslavitev svoje desetletnice v sokolski telovadnici v »Narodnem domu«. Pričetek telovadbe ob 6. zvečer, po končani telovadbi zabavni večer istotam. »Ljubljanski Sokol«, ki je s »Ženskim telovadnim društvom« gojil ves čas obstoja naj-prisrčnejše odnosa je in stike, mora ob tej priliki z obilno udeležbo pokazati dejansko svoje simpatije do vrle bratske organizacije, ki je ob rasnih prilikah našemu ljubljanskemu Sokolu s čvrstim sodelovanjem pomagala pri njegovih prireditvah. Zaleti je, da se bratje udeleže prireditve v kroju. Na zdar! — »Sekal L« opoaarja one brate, ki se mislijo udeležiti »Ljubljane L«, da aa vria dovne vaja v petak » ■ ob 9. ari zvečer v uri zvečer v oinsu—i leivf — tama LJnatiams L priredi v nedeljo, 22. t av aknami hmst t Dal* s^Sokol hmlCSmi Vid seska- Vabljeni so in dobrodošli-vsi prijatelji Sokola. — Pred upravnim sodiščem se vrši dne 3. junija javna ustna rasprava o pritožbi predsednika deželne komisije sa pridobninski davek za Kranjsko zoper navedeno komisijo radi pridohninskega davka »Dramatičnega društva« v Ljubljani. — Slovenski arhitekt napravil načrt sa »Mozartov dom«. V Solno-gradu zgrade »Mozartov dom« v spomin velikega glasbenika Mozarta, solnograškega rojaka. Za načrte zgradbe je bil razpisan natečaj, ki se ga je udeležilo 64 arhitektov. Prvo nagrado je dobil monakovski profesor arhitekture Rikard Berndl, drugo pa slovenski arhitekt dr. Mak-so Fabiani, čegar načrt je bil tudi kupljen in se najbrže tudi izvede. — Nedeljski počitek po zavarovalnicah. Dočim se je upeljal v Ljubljani malone že po vseh uradih, trgovinah itd. celoten nedeljski počitek, silijo nekatere tuje zavarovalnice, ki so v rokah nemških šefov, svoje uslužbence, da morajo ob nedeljah celo dopoldne delati službo. Za danes se omejujemo na to opazko. Če ne bo izdala, bomo javnosti povedali imena izkoriščevalcev naših ljudi. Wasserversorgungs - Anstalt in Unter - Schonau zboroval je včeraj pod predsedstvom privandranca Prusa Kreutzerja v gostilniških prostorih župana Pogačnika v Šiški. Za ta občni zbor zanimali so se tudi nekateri Šiškarji. Udeležili so se tega zborovanja, misleči, ker se vrši v gostilni — torej na javnem prostoru, ki je vsakemu pristopen, — - da imajo pravico sedeti pri kozarcu vina. Toda kaj se jim je primerilo. Ko mirno sede pri kozarcu vina. pride vsega-mogočni, od vseh slovenskih (?) klerikalcev podpirani Prus Kreutzer. ter nemško in osorno zahteva, da se naj odstranijo, češ. da je občni zbor vodovodne zadruge — tajeu in ne sme nihče slišati, kaj ima Prus Kreutzer in pa njegovi podrepniki obravnavati pri občnem zboru! Lepa je ta! No, pa s tem so se gotovi Zajci, Zelenkoti in drugi sami obsodili. Ce so mnenja, da njih zborovanje ni za javnost — potem si vsakdo lahko misli, kako se ti ljudje boje — javnosti! Kdor se pa javnosti boji, mora imeti za to vzrok. Da ima pa Kreutzer in njegova kompanija dovolj vzroka se javnosti bati, o tem smo pa Šiškarji že davno prepričani. Ker pa smatramo, da ni vodovodna zadruga v Šiški samo za to, da se rede pri njej gotovi privandranci, za to bodemo že poskrbeli. Tudi javnost bode izvedela, kaj imajo ljudje a la Kreutzer in drugi med seboj. Naj bodo gospodje prepričani, da s tem, ako mečejo posestnike in davkoplačevalce Šiške iz svojih zborovanj, ne bodo dosegli tega, kar nameravajo. Tudi to jih ne bode rešilo, da imajo kot zastopnika nemškega odvetnika dr. Valenčaka. Mi sicer ne vemo, kaj so gospodje včeraj pri zborovanju sklenili, vemo le toliko, da najemniki vode predpisanih taks ne bodo plačali. Dotičniki pa, ki so takse že plačali, zahtevali jih bodo od vodovodne zadruge nazaj. Končno naj še omenimo, da je dobil Kreutzer domovinsko pravico v mestu — Kočevju. Svoj čas je prosil občino Zgornjo Šiško, da bi mu dala domovinsko pravico, pa je pogorel, ker je občinski odbor sklenil, da je Kreutzer premal, če bi bil goldinar, pa ga bi sprejeli. Šišenske čitalnice majnikov izlet bo v nedeljo 22. maja k Sv. Katarini in na Medvode. Izletniki se zbirajo ob 6. uri pred cerkvico Sv. Jerneja v Spodnji Šiški, gredo peš čez Toško Čelo gori k Sv. Katarini, okoli 12. doli v Medvode na kosilo h gostilničarju in mesarju »Jesihu«. Zaspanci ali sicer zadržani pridejo lahko na skupno kosilo, oziroma veselico z opoldanskim vlakom. Za vrnitev bodo na razpolago trije vlaki: ob 6. uri 36 min., ob 7. uri 54 min. in ob 11. uri zvečer. Vožnja do Ljubljane traja 22 minut. Poleg pevcev in pevk se vljudno opozarjajo na izlet 5. člani Čitalnice in prijatelji petja, narave in vesele družbe. Pazite na otroke! Iz Šiške nam pišejo: Včeraj se je igral na dvorišču 41etni sin čevljarja Meschika. Na dvorišču je bil voz, na katerem je bila truga gramoza. Deček je zlezel na voz in se igral z gramozom. Nakrat se je truga prevrnila in pokopala pod sabo dečka. Kamenje je dečku popolnoma zmečkalo glavo, da je bil na mestu mrtev. Nesreča se je mogla prigoditi pač zgolj radi tega, ker je bil deček popolnoma brez nadzorstva. Shod nemškega šnlferajna v La. sna na Halanjikem je bil dne 16. maja« 2e 15. maja so začeli postav, ljati pred šolsko hišo brezove mlaje in plasti vence. Ugibali smo, kaj to znači, in po dolgem vpraševanju smo izvedeli, da ho naslednji dan shod nemškega šnlferajna, da se bo dajala otrokom obleka in Bog si vedi kaj še. Pričakovali smo napeto, kdo prida v. Lana; mieiili smo as, da prida Bas so prišli vsi 4 a sta* alanmaki Is ker so mieiili, da bo vsak otrok komaj nesel obleke domov. Ali bilo je vse drugače. Prišlo je par germanskih učiteljev nemškega šulferajna in iz Cermošnic; najprvo jim je nekaj čvekal lazarski učitelj. Seveda slovenski otroci iu starši ga še razumeli niso. Kvasil je, kako jim je do-brotljiv nemški šulferajn iu njegov predsednik dr. G rose, namesto obleke so pa razdelili vsakemu otroku eno — podobo, predstavijajočo sedanjega predsednika šulferajna, dr. Grossa z njegovim lastnoročnim podpisom! In odšli so potem v gostilno k Jozelnu, ki vsakega Slovenca psuje: »Verfluchter windischer Hund.' Laze žive od samih Slovencev in ko ne bi Jozel imel Slovencev v gostil -ni, bi po njegovi gostilni miši hodile ne gostje in ako ne bi gospod učitelj jemal slovenskih otrok v nemško šolo, ne bi imeli zadostnega števil« otrok za dvorazrednico, še za eno-razrednico ne. Ali, Slovenci pa le hodijo v to gostilno, ki je tako zagrizeno nemška, da se psuje vse, kar je slovenskega, čeprav so Laze na slovenski zemlji. Slovenci hodijo v to gostilno rajšj poslušat, da jih Jozel p»uje s kranjskimi cigani, kakor v slovenske gostilne. To kaže najbolje, kaka je narodna zavednost tega ljudstva. Iz Postojne. Novo izvoljeni občinski odbor mestne občine Postojn ske je v svoji seji dne 19. majnika t. 1. volil mestno starešinstvo in sicer: je bil izvoljen za župana dosedajni predstojnik gospod Gregor Pikel; z* občinske svetovalce pa gospodje: Josip Lavrenčič, France Arko, EmiJ pleni. Garzarolli, Makso Šeber. Ivan Likon, Ivan Sever, France Jurca. Teodor Dekleva, Audrej Burger in France Paternost. Izmed izvoljenih občinskih svetovalcev je imenoval za prvega županovega uamestnika gospoda Josipa Lavrenčiča, za druge ga namestnika gospoda Francetn Arkota. Po dokončani obravnavi na daljnega dnevnega reda pa je izrekel nastopni protest: Občinski odbor mestne občine Postojna je v svoji seji sklenil nastopni protest: 1. Občinski odbor protestira proti odloku c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. maja t. 1. št. 16.195/888, s katerim se hoče utesniti starodavno pravico Postojčanov in Veliko - Otočanov glede prostega poseta Postojnske jame ob slavnostnih prilikah. 2. Protestira proti temu, da se v novejšem času v reklamah za Postojnsko jamo dosledno povdarja, da je uaša jama »bekanntlich ein Staatseigentuniv.. če tudi dobi polovico čistih dohodkov cd jame le mestna občina in drugo polovico jamski zaklad. 3. Občinski odbor prizna, varujoč in upoštevajoč lastninske pravice mestne občine do Postojnske jame v prvi instanci le jamsko komisijo kot upravno korporacijo, v kateri ima mestna obči na v varstvo svojih koristi svoje za stopnike in protestira proti temu, d* se je preko iste izdal odlok c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. maj nika t. 1. št. 16.195/888. Avstrijski uradnik in užigalic< družbe sv. Cirila in Metoda. Te dni. je sedel v neki celjski gostilni med slovenskimi gosti nek uradnik celjske sodnije. Prosil je svojega soseda Slo venca za užigalice. Slovenec mu prijazno pomoli svoji škatljico, c. kr. uradnik jo vzame, pa takoj z vso močjo trešči ob tla. Med Slovenci je nastalo silno razburjenje in le malo je manjkalo, da niso izzivajočegr nemškutarja vrgli na cesto. In taki zagrizenci uradu jejo Slovencem! Sestanek slovenske napredne mladine. V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši v gostilni Norb. Zaniera v Do lenji vasi, v občini Št. Pavel pri Pre boldu sestanek slovenske napredne fnladine. Razpravljalo se bo med drugim tudi o sokolstvu. Napredna mladina štajerska je lahko za vzgled slovenski mladini po vseh dru gih slovenskih deželah. Denar nezakonskega otroka po« neveril. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil obsojen GOletni vpo kojeni adjunkt Južne železnice Joief Zelenka na pet mesecev ječe, ker je kot varuh nekemu nezakonskemu otroku poneveril in porabil 320 K denarja. Shod predsednikov slovenskih učiteljskih društev štajerskih skli calo je vodstvo »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« za nedeljo dne 22. maja t. 1. v Celje in sicer v svrho, da se definitivno doze-ne taktika glede poslovnega jezika pri uradnih okrajnih učiteljskih konferencah, glede slovenskega urado-vanja šolskih voditeljstev z oblastni jami i. dr., kakor je bilo to nedavno že obrazloženo v našem listu. Die Wacht am Rhein. 15. maja zvečer je šla iz Lembaha v Maribor večja slovenska družba. Peli so slovenske pesmi. Zadej je prišla tudi družba, o kateri se ne more reči, ali je nemška ali slovenska, ker se redi iz samih slovenskih denarjev, eksistenco so ji dali Slovenci in v prvi ▼rsti trdi kmečki gaUtnarji. Ta družba je bila rodbina g. Broaeta, •r. Cirila ▼ Maribo- UNMfaHc/»K«t Bom« itd. In »godilo m jo, dn itn Brožetov sin, ki jo nota-kane tudi Jahntumer in ualnjman v trgovini prej Krainz pri dravskem mostu in njegova sestra prehitela nalašč slovensko družbo in jim pod nosom jela cviliti veleizdajniško pesem »Die Wacht am Rbein«. Slovenci so ostali mirni ali ta dva sta izzivala naprej in bilo je očividno, da sta iskala ^dražbe. V Studencih pa ju vsekako vpraša nekdo popolnoma mirno, ali ju ni sram, da pojeta to pesem in to posebno, ker je njun oče v Cirilovi tiskarni. Ali Leo Brože in dična njegova sestrica sta jela kar dejanski napadati in se je pri tem posebno odlikovala hčerka Brožetova, kateri je v tem pritekel na pomoč oče. Gotovo so imeli domenjeno. In oče, ki ima kruh od Slovencev je mesto, da bi ju pomiril, jel istotako razgrajati. Iz bližnjih hiš so pritekli ljudje in ko so izvedeli, kaj je, ao se zgražali nad početjem človeka^ ki je slovenski kruh in ki vodi tiskarno, kjer se tiskajo slovenski, pardou klerikalni listi. Nesreča na železnici. V sredo se je vozil posestnik Jakob Sitar iz Si. Janža na Vinski gori cul Pragerske-ca do Celja. V Celju bi moral Sitar .zatopiti, ker je bil pa menda v vlaku zaspal, se je vozil dalje. Ko je vlak že oddrdral čez Savinjo, je najbrž opazil, da ji? že mimo Celja in je skočil z vlaka. Padel je i glavo naprej ter se zelo poškodoval. Prepeljali so ga v reljsko bolnišnico. »Fridolinstva« osumljenega Fr. IT avčiča. enega glavnih stebrov kle-i i kalne stranke v Dornbergu na Goriške in, so izpustili iz preiskovalnega zapora. Zatrjuje se, da je v to s\ rho posredoval klerikalni poslanec Fon, deželnosodni svetnik v Gorici. Klerikalci ^«0 >trahovito razburjeni rad; tega skandala, dornberški napred-njaki pa zahtevajo, da se tej stvari rogleda do dna. da pride na dan. kdo je kriv vsega tega ter da se vrne Dornbergu dobro ime. Vojak 47. pcšpolka v Gorici, Iv. Lepenik, doma iz Maribora, je bil obtožen, da je zabodel italijanskega delavca Lovrern-a Mareschija, ki je po tem za bodi jaju umrl v groriški bolnišnici. Svoj čas smo obširneje poročali, kako je zabodel ponoči v Gorici t »red kavarno Armonia neki vojak Laha Mareschija. Ta vojak je Lepe-nik. katerega je vojaško sodišče obsodilo sedaj na 4 leta ječe. Izvozni tr* v Gorici je zopet orvorjen. Kakor hitro dozorijo prvi pridelki, se otvori v Gorici izvozni trg, kamor nosijo Slovenci črešnje, ^parglje, jagode, krompir, grozdje itd. Tam se to blago razpeča in odpošlje po svetu. Ves veliki dobiček r-oberejo prekupci v Gorivi, kamor pridejo s severa, in tisti, ki kupijo Mago od njih. Ta trg bi bilo trebe organizirati, da bi imeli slovenski kmetovalci glavni dobiček, ne pa rujci. Med koloni v zapadnih H rdi h tla Goriškem je nastalo vznemirjenje, ki ne obeta nič dobrega. Ljudje nestrpni, ker jim klerikalci toliko obetajo, ne dosežejo reveži pa ničesar. Dosedanje konference so izkazale, da steče se mnogo Soče v morje, pred no bo rešeno kolonsko vprašanje. V nedeljo mislijo klerikalci zopel iti med kolone, da še bolj pod-• etiJ4» vznemirjenje, ki se pa utegne končno obrniti proti njim. brezvestnim hujskačem. Ruski biciklist v Tržiču na Primorskem. Žandarmerija v Tržiču je prijela nekega mladega človeka, ko ie šel po Tržiču z bicikl jem ob roki. Povedal je, da se piše Vikt#r Soko-lovski, da je iz Rusije doma ter da potuje za tvrdko Dubinskv v Tretu. S seboj je imel bicikelj, o katerem se »odi, da je bil ukraden. Sokolovski pravi, da je kupil bicikelj v Trstu. Pridržali so ga v sapnia, da pašam no. kaj je resnice na njegovi izpo-vedbi. V Tržiču ima žandarmerija strog ukaz. prijeti vsako količkaj nepoznano osebo, če se ji dozdeva le Malce sumljiva. Poskusen samomor. Včeraj je prišel v Trst meri drugimi poljskimi /-eljenci oOletni Panko Csešmal iz /Cuiina v Galiciji. Njegovi tovariši so že med potjo opazili, da se Cse-maln blede. Pripovedoval jim je različne neumnosti; rekel je, da je njegov sin \h Dunaju zaprt, ker je obdolžen, da je umoril svojo mater. To pa ni rev. kajti on sam je ubil svojo ženo. Vrgel je denar proč ter prosil, da ga do ubije. V izselniškem domu je Csašnanl skočil iz drugega nadstropja na dvorišče. Zelo nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. Posredovalnica služb N. D. O. Krojaški pomočnik proti dobri plači &e sprejme. — Mladenič, priden išče službe kot sluga ali kaj sličuega. — Sprejme se 2 ali 3 mizarske pomočnike proti dobri plači v stalno o>lo. — Več se izve v uradu N. D. O. vvak dan od 5. do 8. zvečer. Kolezijsko kopališče se otvori v Soboto. Neznan samomorilec. Dne 28. sušca so našli v gozdu pri Bazovici nekega obesenca, katerega identitete dosedaj še niso mogli dognati, r' Pri mHU raascL coakega koledarja nobenih Samomorilec je bil okoH 15 let star, 157 em dolg, sicer močan, a isgleda slabo. Obraza je bil suhega in bledega in svetlorjavih oči. Obsšsnca je tržaška policija dala fotografovari. Komur bi bilo o njem kaj znanega, naj to sporoči policiji v Trst. Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjem popoldne je na frančiškanskem mostu nek kolesar podrl služkinjo Fršulu Čmetovo, katera ae je pri padcu na nogi lahko telesno poškodovala. Kolesar je znan. Roko zlomil si je včeraj v Zagorju rudniški inženir G. Glasner, katerega so pripeljali v deželno bolnišnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Macedoncev, 10 Hrvatov in Slovencev. — V Heb je šlo 40, v Buchs 52, v Inomost :K>, na Nemško 20, v Beljak 27. na Dunaj 45, v Budimpešto pa 39 Hrvatov. »Slovenska Filharmonija« koncert ira jutri v hotelu »Južni kolodvor« (A. Seidl) od 8. do 12. zvečer. Vstop prost. Uradne ve*ti. Dne 1. junija bo pri okrajni sodniji v Kranjski gori dražba zemljišč vi. št. 156 in 165 kat. obč. Javoruik. V hiši se nahaja gostilna, pekarija in prodajalna. Zemljišče s poslopjem je cenjeno S6.000 kron. Najmanjši ponudek znaša 43.000 K. slovanski log. — Hrvatski sabor je v včerajšnji seji nadaljeval podrobno debato 0 volilni reformi. Govorili so poslanci Hi-. Poljak, Pavelič. Korač, tir. Starcević, Zatiuka, dr. J^ukinič, dr. Rittig. Tomac, Banjanin, Radivo-jevič, Novak, dr. Horvat in Peršič. Kmalu ]>opoldne je bila razprava končana in predsednik je odredil glasovanje. Sabor je volilno reformo sprejel tudi v 11. čitanju. Hrvatska volilna reforma bo torej v kratkem pod streho. Ali bo takoj po sankciji volilne reforme razpuščen sabor iu razpisane nove volitve, še ni znano. Dežel nozborske volitve v Bosni. V sredo so se pričele v Bosni in Hercegovini volitve v prvi bosanski deželni zbor. Prve so volile kmetske občine. Izvoljenih je bilo T Hrvatov. 9 mohamedancev in 18 Srbov. Natančni rezultati volitev še niso znani. V hrvatski skupini sta se borili za zmago dve stranki dr. Stad-lerjeva in dr. Mandićeva. Stranka nadškofa dr. Stadlerja je ultra klerikalna, dočira je dr. Mandićeva stranka zmerno napredna. Po dosedanjih vesteh «i je dr. Mandićeva stranka izvojevala nepričakovan uspeh: zmagala je baje v vseh okrajih razen v sarajevskem, kjer je bil proti dr. Mandiču izvoljen kanonik Pajić. Ako >o te vesti o zmagi dr. Mandičeve stranke resnične. potem si je ta rnlar kolosalen uspeh, ako Se uvaži 1 je. da je duhovščina z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi delovala za zmago nadškofovih kandidatov. Jugoslovanski almanah ob lOOletniei svobodne Argentinije. Letos preteče sto let. odkar se je Ar-gentinija. ta bogata dežela v južni Ameriki, osvobodila španskega n-ma in jM^stala svobodna republika. fla jubilej hočejo proslaviti tudi jugoslovanski izseljenci, ki so našli v Argenliniji svojo drugo doniOA mo. V to svrho izdajo slavnosten almanah, v katerem U) opisana in oslikana Aigentinija. Priol>čeni bo/Io v knjipi razni lejioslovtii sestavki, ži-votopisi raznih uglednih Jugoslovanov v južni Ameriki, potrebna navodila za izseljenike itd. Almanah izide v hrvatsko-srl>skem in španskem jeziku in bo obsegal 500 strani z 250 slikami. Knjiga bo stala 4 dolarje 50 centov. Od vsakega prodanega izvoda je določeno 50 centov za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Po slovanskem svetu, — Sokolski zlet v Sofiji se vrši. kakor smo že zabeležili, 10. in 11. julija. Na telovadišču Ik> prostora za 2000 telovadcev in 10.000 gledalcev. Pripravljanje telovadišča bo stalo 16.000 K. Vsi Sokoli - gostje bodo imeli brezplačno stanovanje v vojni šoli in v seminarju. Češki Sokoli prirede iz Prage poseben vlak v Sofijo. 1 Josedaj so se priglasile za izlet v Sofijo te - le sokolske župe: Stfedo-česka, Budečka, Dolenjeavstrijska, Sladkovska, Kmšnoliorska, Rastisla-vova, Havličkova, Ještedska, Moravsko - šleska, Barakova, Jung-uianova, Orlicka in praški »Sokol«, v celem torej 17 društev. — Prebivalstvo Prage. Po podatkih praškega magistrata, je imela Praha leta 1909. 224.123 prebivalcev. Ako pa se prišteje jo še predmestja Viuohradv, Žižkov, Smichov, Nusle, Karlin, Vasovice in druge občine, šteje Praga sedaj 611.513 prebivalcev. Med temi ie Wfo Cehov, in kn poatavije dne i. septembra v ato-fieih na Češkem. Spmuenik bo izklesan is kararskaga marmorja, in aiear po osnutku Milana Vavre, profesorja v Jaromefu. Zaklad, a katerim se postavi spomenik, je bil nabran po iniciativi pevskih društev: »Vesna«, »Ratibor« in »Dalibor« in po zaslugi mestnega župana Jos. Feifarja. — Poljska aala v okolici Carigrada* Javili smo že, da se nahaja v bližini Carigrada poljska naselbina, ki šteje več sto prebivalcev. Ta kolonija se zove A dam pol. Da se ti Poljaki ne raznarode, se je v Galiciji sprožilo vprašanje o ustanovitvi privatne poljske šole v Adam polu. To misel je sprožil »Dziennik Polski«, ki v to svrho že tudi nabira prispevke. Pri znani poljski narodni požrtvovalnosti je gotovo, da Ik> v najkrajšem času nabrana za šolo potrebna vsota. — Ellza Orzeszkowa, slavna poljska pisateljica, je umrla te dni v Gradnu. Rojena je bila 1. 1843. Z literaturo se je jela pečati precej pozno; toda takoj prva dela so ji prinesla priznanje. Razen velikega števila manjših del, je napisala 60 velikih romanov. — Jubilej C. kr. priv. zbor meščanskih ostrostrelcev v Pragi bo slavil 14. in 15. junija t. 1. 5501etnico svojega obstanka; ustanovil ga je 1. 1360. Karel IV. — Boris Dmitrijev Grinčenko, maloruski pisatelj, je umrl v San Remu v Italiji, star 47 let. Napisal je mnogo pri po vesti in narodnih spisov in je zbral mnogo narodopisnega materijala. Prevajal je tudi Schil-lerja, Ibsena in Hauptmanna in je sestavil obširen maloruski slovar. Mrtvega pisatelja so prepeljali v Kijev, kjer bo )»okopan. Razne stvori. * Promocija gospice — doktorjem filozofije. Včeraj se je vršila na dunajski univerzi redka slavnost: kan-didatinja fil. gospica Marta F u r 1 a-i! i, hčerka našega rojaka g. Ivana Furlanija, učitelja na tržaški državni ljudski šoli. je promovirana doktorjem filozofije. Gospica je studirala na tržaškem liceju, potem je položila zrelostni izpit za učiteljico in zatem tudi za gimuazij. Položivši z odliko rigoroz iz filozofske vede, je postala sedaj doktor filozofije -— menda prva ženska v Avstriji. * Predsednik ruske dume obsojen. Pred okrajnim" sodiščem v Pe-irogradu sta bila radi nekega dvoboja obsojena sedanji predsednik državne dume Gučkov in grof "Cravov. Ciučkov je bil obsojen na štiritedenski trdnjavski zapor, grof Uravov pa na tritedenski zapor na glavni straži. * Pridelek bombaža v nevarnosti. Amerikanski listi poročajo, da je napravil zadnji mraz, v raznin pokrajinah v Louisiani in Mississippi-ju izredno škodo, kajti na tisoče z bombažem j»osejanih oral zemljišča je uničenih, tako .da l>ode treba še enkrat saditi. Od sobote nadalje se je vsled tega bombaž podražil za -50 dol. pri zavoju. — Tudi bombaževo seme ^0 je izredno podražilo, kajti seme dolgega bombaža se prodaja sedaj tona po 150 dol., docim velja tona navadnega semena 50 do 75 dol. Tudi v Texasu je napravil mraz veliko nkodo pridelovalcem bombaža. V Mississippiju je v mnogih krajih zmrznilo in bombaž v Georgiji je skoraj poponoma uničen. Skoro golo v o je, da se bodo izdelki iz bombažev ine znatno podražili. * Petnajstleten deček obsojen na smrt na vešalih. V mestu De Lami v Floridi v Zedinjenih državah so pred tednom obsodili na smrt na vešalih 15Ietnega dečka Hanchetta, ker je umoril 131etno deklico. Na truplu deklice so bili našteli nad 100 vbodijajev. Dečka so te dni obesili. Književnost. — Letno poročilo kranjske kmetijske šole na Grmu sa lete 1M8/M. Iz tega letnega poročila, ki je pravkar izšlo posnamemo sledeče: Šola se je z 1. 1906/09 na novo preuredila. Prej je imela dva letnika, zdaj pa obstoji iz dveh oddelkov: zimska šola in letna šola. Njen namen je mladeniče, ki so dovršili ljudsko šolo v najkrajšem času in z najmanjšimi troški izobraziti za kmečki poklic in s prirejanjem praktičnih tečajev u plivat i na povzdigo kmetijstva v deželi. V ta namen ima šola na razpolago obsežno gospodarstvo, ki se peča z vsemi panogami kranjskega kmetijstva. Pouk je praktično teoretičen. Za pouk v šoli je določenih 24 do V ur na teden. Praktični pouk ae prične redno po šolskem pouku. Poleg tega se napravljajo sa izpolnitev šolskega pouka a učenci ialeti v spremstvu utttsrjev. Na šoli a* mri-rejejo med lotom ji a» 1IIlil km tmV Šola pa novem programu ae je pričela dne lft. novembra IMaV V prvi tečaj zimske šole je vstopilo 9 učencev in v letno 13 učencev. Ker je bilo na zavodu še 10 učencev prejšnje šole, je štela šola pričetkom šolskega leta 1900/10 32 učencev. V šoli prejšnje ureditve pa je bilo L 1906/09 v I. letniku 10 v drugem letniku 11 učencev, delovali pa so na zavodu ravnatelj Rohrmann, adjunkt Zdolšek, učitelj Lapejne, katehet Tome, ka-pit. organist Hladnik; praktični pouk se je vršil pod nadzorstvom strok, učiteljev. VammmaT nateftfUat OPRO SOfllSuL Kazenske obravaave pred deželnim sodiščem. Nevareo slepar. Ferdinand Ku-čera, 30 let star, rojen v Kamniku, bivši agent, stanujoč na Selu, je človeški družbi zelo nevaren človek. Bil je zaradi raznoterih sleparij ž»3 sedemkrat kaznovan. Vse to pa Ku-eerp ni spametovalo, da bi krenil nn poštena pota. Zadnjo kazen je prestal 30. julija 1909, a komaj je bil prost, je že padel v svoje stare navade. Štirinajst novih goljufivih slučajev se mu je očitalo, ko je sedel pred nekaj dnevi na zatožni klopi. Med drugim je opeharil Vincenca Gabrovca iz Podpeči. Rekel mu je, da je Kmetice v agent in da mu bode preskrbel karto za potovanje v Ameriko. Vlačil ga je po Trstu in mu izvabil 358 K, nato je pa še brzojavnim potom hotel Gabrovčevo ženo Franciško opehariti za o00 K. To se mu pa k sreči ni posrečilo. Neko natakarico, ki je služila pri »Črnem medvedu« v Ljubljani, je opeharil za 46 K. Obljubil ji je, da se z njo poroči. V Šmartnem je Jeri Presctnik natvezil, da ji bode preskrbe! gostil-iiičarski obrtni list, za kar mu je dala 26 K. Sedaj bodo imeli lahkoverni ljudje precej časa mir pred tem nevarnim človekom, kajti sodišče ga je obsodilo na 2 in pol leta težke ječe. Nečloveški sin. Gregor Podobnik, delavec v Povodnju, je bil svo-ječasno vojak, a njegovo vedenje je bilo tam tako, da so ga vojaški zdravniki spoznali za umobolnega. Civilni zdravniški izvedenci pa so izjavili, da je Podobnik na duhu popolnoma zdrav. V domačem kraju se ga ljudje boje. ker jim neprestano grozi. Sploh je pa obdolženec delo-mržneš in pijanec. Nekoč ga je oče nekaj posvaril, a on ga je zgrabi] za vrat in jra tako duši!, da starec 11 i mogel dihati. Šele navzočim se ?e posrečilo očeta oprostiti. Podobnik, ki se je izgovarjal na pijanost, je bil obsojen na 10 tednov zapora. Skozi mitnico jo je hotel popihati z vozom premoga Zakotnikov hlapec Karel Šega. ne da bi plačal mitnino. Sledila sta mu mitniška paznika Janez Plave in France Čc-hulj in zahtevala mitnino. Šega pa se zato ni zmenil, prvega je skušal vreči na tla, drugega je pa z bičev-nikom po glavi udaril. Tudi je oba grdo opsoval. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. Žganje jih je razvnelo. V Vog-Ijah v Bobnarjevem hlevu so pili fantje žganje. Med Janezom Trša-nom in Jakobom Bobnarjem je prišlo do prerekovanja, tekom katerega je Bobnar udaril Tršana po glavi. Zunaj hleva sta pa Tršan in Janez Sekne z noži napadla Bobnarja in mu zadala na glavi nevarno poškodbo, na prsih in na hrbtu pa <5 manjših poškodb. Obsojena sta bila vsak na 3 mesece ječe. Telefonsko in brzojavno porotno. Nemci proti italijanskemu vseučilišču. Dunaj, 20. maja. Italijanski poslanci so danes sprejeli svoje plačilo za podpiranje Bienerthove vlade in Nemcev v zadnjih mesecih. Danes je zboroval nemški vseučiliški odbor. Seje so se udeležili zastopniki nemških buršev in odposlanec vse-učiliškega senata Wettstein. Odbor se je po daljši debati izrekel proti ustanovitvi i talijanske pravne fakultete aa Dunaju. Kje bi se naj ta fakulteta ustanovila, o tem se ni razpravljalo, pač pa so se Nemci izrekli z vso odločnostjo proti temu, da bi se priznala veljavnost izpitov, izloženih na italijanskih vseučiliščih. Poslanec dr. Hofmann-Wellenhof se je izrekel proti Trstu kot sedežu italijanskega vseučilišča ter je priporočal, dn se naj laška pravna fakulteta osnuje v Roveredu. Ta sklep nemškega vseučiliškega odbora je napravil uničujoč v tisk na italijanske poslance. Italijani so izjavili* da bodo is tega sklepa izvajali konsekven-ce ter spremenili svojo taktiko in svoje postopanje napram vladi in nemškim strankam. Nadalje ao isra-mni svojo ho jasen, dn prida ie danes " " * v Trstu, Krnu In po Komat je na Izginit Dunaj, 20. maja, Tukai*nji zdarni poročajo s Sonnenwendsteina, da danes ponoči niso na - obzorju nikjer več mogli opaziti Hallevjeve-ga kometa, iz česar sklepajo, da je že izginil v v se m i rje in da Se ga sploh ne bo več videlo. Dr. Kramar proti Vasiljku. Dunaj, 20. maja. Češki poslanec dr. Kramaf je danes v proračunskem odboru bral ostre levite ukrajinskemu poslancu Vasiljku, ki niti ne zna maloruskega jezika. Krantaf je imenoval Vasiljka »terezijanskega patri jota«. Razsodba upravnega sodišča. Dunaj, 20. maja. Upravno sodišče je razsodilo, da so trgovski so* trudniki, blagajničarke itd. podvrženi pokojninskemu zavarovanju. Brez kruha. Dunajsko Novomesto, 20. maja. Mesto je danes brez kruha, ker so zjutraj stopili v stavko pekovski po* močniki in vajenci. Lvovska univerza zopet otvor jena. Lvov, 20. maja. Med Poljskim* in maloruskimi akademiki je prišlo do sporazuniljenja. Poljaki so odnehali od blokade. Danes so se preda vanja vršila v popolnem redu. Turški prestolonaslednik v Bel* gradu. Belgrad, 20. maja. Uradno raz^ glašajo, da ostane turški prestolonaslednik Jusuf Izedin na povratku iz Londona dva dni v Belgradu kof gost kralja Petra. Vstaja v Albaniji. Solun, 20. maja. Dva parnika sta tukaj izkrcala 3 nove bataljone, ki so odšli naravnost v Albanijo, tem .-ledi še 5 bataljonov. Skopi je, 20. maja. V severni Albaniji trajajo še vedno boji med Turki in Albanci. Odločilne bitke še ni bilo nobene. Turška armada šteje sedaj 42.000 mož. Pogreb kralja Edvarda. London, 20. maja. Pogrebni sprevod z mrtvim truplom kralja Kdvarda se je pričel danes ob 9. 50 minut dopoldne. Indijski podkralj. London, 20. maja. Za indijskega podkralja je imenovan Lord Kitchener. Listnico uredništva. nottćnilt v Loškem potoka, ki ve kake podrobnosti o aferi ondotrega ^Kmetijskega društva" radi naročila nekih kmetijskih strojev, se naj takoj pismeno zglasi uredništvu našega lista. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšck. JCdor želi dobro jesti, privošči tutj večkrat izborne Pe-Icatcte, lii noj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne icsienhi v IL Bistriei. Pošlje se vsakomur zastonj m poštnine prosto. 790 12 \ erravaflo eleznafo Klna-Vino i 3 S k ■lattkolajni. «^ag Povzroče vejjo doljeji, okrepes sivce, p<*jj%U { kri in js i rekaavaUscantaai =^=5= i ■ ■ in sjalekrvahi l selo priporočamo od sdrav- ] niskih avtoritet. J veaksaS odUkavmno. Bed OOOO adroTBftSklh spHSovsL 1 SERRAVALLO, l k k. auri aMal |J 1 -ra^-B-^- Jj Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. maja 1910. T • r m I n. Pšenica za april 1910. . . za 50 kg 11 40 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9*83 Rrž za oktober 1910 ... za 50 kg 751 Koruza za maj 1910 ... za 90 kg 556 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 6*42 Efektiv. 20 vin. ceneie. Hctsorolo$ll!no ponflte. Sitstf mM tksnes ea Mi aejta Met. t Cst Tsija Stasje ■Sa Is Vetrovi Nebo 19. ■ fcpop, 9. sv. 731* 7317 »0 182 sf.isak. brezvetr. Jajie • 30. T.af. 73*0 1*2 '^tamB ifl^e% n&ifttti!! Lepo stanovanje, obstoječe iz 3 sob kuhinje itd. se mmma aa amumrmmnL Natančneje pove lastnik, Maftajf H Ml 1661 8pre|Msai taksi 2 učenca sposobna za trgovino z mešanim blagom is boljše hiše. Ponudbe pod „F. M*m 1776 Sprejmeta se 1780 za Špecerijo in deželne pridelke pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema upravništvo »SI. Naroda« pod šifro 9yA* B»M 1784 Sprejmem izurjenega in učenca v trgovino z mešanim blagom. Oton Homan v Radovljici. Glavnik za barvanje las. i Z navadnim česanjem i z bremenim o sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi fl lahko leta in leta. • Na tisoče v rabi! Komad 5 K. Razpošilja J. SclrUler na Dunaju III, Kreglergosee 61 30' 22248 IftĆe ae zmožna, rntiligentna pisarniška moč kot knjigovodja Ponudniki zavarovalne stroke imajo prednost. Vstop in plača po dogovoru. Sprejme se tudi ženska noč. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „ŠUTO 1." 1592 Pristen dober brinjevec se dobi pri 324 L SEBEBIRD V Spol JBKI. 1793 se visi v soboto, dno 21. t. m. v hotelu pri Seidlu (hotel Jmiai kolodvar). Začetek h 8. zvečer. Vstoniia prišla. po izredno nizki ceni1792 L vrsto Utofrm... E It« D« ff m 1*40 III. m n • • • BJ prodaja v šolskem drevoreda a pri jubilejnem mosta .-. Mama Lavtttar. Hrasto fini VEt Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rodolfovo, St. janž, Straža-Topbce, Kočevje. »idne. Osebni vlak v smeri: Trtic, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, i vlak v smeri: Tržič, z zvezo na brzovlak v Beljak, tolonjf, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, lnomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, DUsseldorf, Vleissingen, Trbiž. Jeae- WL Jani, ■enoiL Ostani vlak v smeri: Beljak, Gorka, Tmt, Celovec. It Osebni vlak v Kamnik. ^^McJanec^vJCamnik. a> pomaći i Mesanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. v Lfebrinao rjameo ielesaiee). 7-On zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, beljaka, Gorice, Trsta. Tržiča. a-5a zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Rudolf o vega, Grosaplja, Št. Jan ž a lh20 dopoldne: Osebni vlak is Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda. Monakovega, Solnograda, Inomosta. Bad-gasteina. Beljaka. a-aa popoldne: Osebni vlak is Kočevja Straže - Toplic, Rodolfovega, Grosuplje St. Janža. dl7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Cc lovca. Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča 6*5a zvečer: Osebni vlak is Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. i Osebni vlak is Beljaka, Trbiža, Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. »7 zvečerx Osebni vlak is KočevU. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. Št. Janža 1f*a ponooJ: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Frtaod ¥ Mnalfano (nrtavao isleznics) zjutraj« Mesanec is Kamnika, dopelde: Mesanec iz Kamnika, rvečori Mesanec is Kamnika, loao po nool: Mesanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. v srednje C kr. Manfr-ialanUkt rmaMIstn t Tntn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. u k a Mat s) Ia vaji si «sr » prijave u msskripdjo delnic Ijabljaiisk« taške is delaiearje i K 420*—, zs selefari Csdc i K 45t-— «s SI. noja 191«.