Izhaja dva krat oa leden. Hfa| [ I m NEODVISEN LIST ZA SLOVI JKE DELAVCE V AMERIKI. AMERIKA Excellent advertising i medium. \ 49. NO. 49. CLEVELAND, OHIO, PETEK, 20. JUNIJA 1913. VOL. Mestne novice. Delavske unije so se izrazile, da na delavski dan v sep-Ldl tembru ne bodejo korakale po mestu. I k' 1 PIKNIK. * —Pri zborovanju cleveland-skih organiziranih delavcev se je sklenilot da nnijski j;lani,,letos ne bodejo korakali po mestu na delavski dan, kakor je ■bila navada pretečena leta. Namesto parade se bo vršil piknik v Luna parku in priprav-l:en bo izvrsten program za zabavo. „ Nadalje je Cleveland Federation of Labor pozvala župana in policijskega načelnika Rovve, naj delujeta na to, da bodejo policisti delali samo osem ur, na dan. Župan in Rowe sta sklenila pozvati zastopnike delavcev k skupnemu posvetovanju glede tega. Znani delavski zagovornik Clarence Darrow, ki je zagovarjav tudi oba dinamitarda brata McNamara, je naprosil cleve-landsko uiti ji), če mu dovoli govoriti na delafski dan. Darrow je pustil advokatski stan in se bo sedaj preživljal s tem, da bo govoril v raznih mestih, /a svoj govor na Labor Day zahteva $150. —V Clevelandu se Je začela zanimiva razprava proti Moris Lubinu radi umora Gelb-mana pred dvema letoma, cb času, ko se ie v Clevelandu ' Vršil Strajk krojaških pomočnikov in šivilj. Morris Lubin je ml tedaj načelnik unijšfcift stražarjev, ki so pazili na štraj-karje, da se niso vrnili na delo. Getoman je bil pri poskusu st vrniti na delo. tako silno napaden od Lubina, da je mesec , po napadu umrl v bolnišnici. Sedaj je pa prišla na dan cle-velandska delavska unija in se ^izjavila, da je Lubin najet skriv ni detektiv Burnsove agencije, in da je nalašč delal /.dražbo med delavci, da pride*jo v slabo luč pred oblastmi, Urinil se je v unijo, da si pr> poklicu ni bil delavec, in v času štrajka je razdeljeval revolverje in svinčene palice med štrajtcarje /a "slučaj tepeža". Lubinovi zagovorniki pa bodejo skušali flokafcati, da je Lubm žrtev uradnikov clevelandske delavske organizacije, Lubin ima tri ^zagovornike, in državo zastopajo, trije državni pravniki. —Mortderji. ki spadajo k uniji št. 218 in ki delajo v Oh isti olm - Moore, imajo v nedeljo dopoldne važno sejo v Knau-sovi dvorani. Vsi naj pridejo. —Slov. Del. Zad. Zveza ima jako važno sejo v soboto zvečer ob 8. uri v Knausovi dvorani. Člani zadruge se opozarjajo, da se vdeleže, ker se bo ukrepalo o vele važnih stvareh glede bodočega razvoja zadruge. —'Poročno dovoljenje so do-(bili Frank Sedlar in Angela Breznikar, Mih. šega in Alice Novinc. Bilo srečno! --Mrs. Thulas. 725 Berg ave. je dobila v tprek zvečer truplo svojega moža na dvorišču 7. razbito glavo. Moža so morilci ubili s svinčenimi palicami. Kmalu po 7. uri je šla žena klicat svojega moža, naj g*re večerjat, in ker ga ni bilo, je stopila na dvorišče, in bi kmalu padla čez truplo svojega moža. ob katero se je spotaknila. Vse truplo je kazalo velike rane, prizadjane oc| palic; Policija je prijela dva sumljiva moža. —Dočim je bilo uposljenih lelavcev v po- je podrla severna stena poslopja, in čudež je bil, da nihče ni dobil resnih poškodb. Pač pa je bilo poškodovanih mno go strojev in vrednih rlzbjyij. Skoda znaša nekaj več kot $10,000. -r-Zg'ttbil je rojak John Bele med Addison Road in E. 67th St. v nedeljo denarnico v kateri je bilo $109 denarja, ključi, rezitl od plačanega davka in vode, bel rožni.venec in ženr ski prstan. Bele ;e na istem potu ob istem času srečal več dečkov v starosti od 16 do 20 let. ki so se vračalj iz parka, in če je kdo kaj najdel, naj st oglasi na 6428 Metta ave. ali v našem uredništvu in dobi dc bro nagrado. Ribji me še t ar K. Schwarz-zenberg je prodajal premajhne ribe svojim odjemalcem. Zato je moral plačati v sredo pred sodnfkom $25.00 kazni. —Znano je. da se v Clevelandu odpadki in posebno pepel jako neredno pobirajo. Xa dva tedna enkrat so ljudje to liko srečni, da pride voz za pepel. V torek je bil ta slovesen trenutek za prebivalce na Brigde ave. da se je prikaza* voz, ki naj odpelje smeti. Urni ljudje so začeli valiti sode na cesto pred voz, ko se pripelje »z mesta "buggy'' in v njem sedi uradnik mestnega urada za Čisfenje ulic. Ta uradnik tika že delavcem, da danes ne bodejo pobirali smeti in na: peljejo naprej. Delavci ^umi so protestirali, da imajo že vse pripravljeno, in da je treba sode s smetmi samo na vofc stresli. in vse bo gotovo, toda uradnik se ni dal pregovoriti. Hote ali nehote je potem moral voz za smeti odpeljati,, (ločim ljudem ni preostalo druzega. kot sode s smetmi valiti nazaj na dvorišče. —V sredo zvečer je bilo v mestu pet zborovanj glede novega čarterja, in ob tej priliki bi prišlo v dvorani na 6701 Madison ave. skoro do boja med republikanci, ki so napadali čarter in med demokrati, ki so zagovarjali. Neki repu-, blikanec je vprašal, če novi čarter prepoveduje mestu izdajati posebne pravice kompanijam, nakar je zagovornik čarterja odgovoril, da isti tega ne prepoveduje. toda mesto ne daje nikdar takih pravic. "Toda, kaj pa če se pripeti, da mesto podeli , pravico kompaniji ?" je momljal republikanec. "Da. kaj pa če se pripeti, da svinje po zraku letajo?" je zagrni el demokrat nazaj. Tako je šlo ves večer, in padale so lepe psovke, dokler nasprotniki čarterja niso sprevideli, da ne morejo več naprej. 0 —Kdor hoče v jeseni se udeležiti 'mestnih volitev za župana po novem načinu, kakor ga zapoveduje mestni Čarter, če bo sprejet n. julija, ta najboljše stori, če pregleda svoj prvi državljanski papir, in če vidi, da ima ta papir že dve leti in' da pet let stanuje v Clevelandu, naj torej hitro naredi prošnjo za drugi državljanski papir, in dobil ga bo še ob pravem času. da bo jeseni lahko volil. Čas je še do- 1. julija, da vložite prošnjo. Kakor poročamo na drugem mestu, se zna zgoditi, da bo pptem tudi pristojbina za državljanski papir zvišana, in sicer nameravajo-nasprotniki naseljencev narediti postavo, ki bo zahtevala $8.00 za pravi državljanski papir in $2.00 za prvi papir. Hitite .tore;, kdor se zaveda, da hoče postati državljan v tej republiki. —Slov. pevsko društvo Lira bo imelo 4. julija izlet v West Park, Ohio k John Brodniku. Vspored in drugo se naznani prihodnji teden. -V nedeljo igra dr. Edinost Carnegie in Kaiser Iz delavski! krogov Razprava končana, Ameriški nekronani kralj Car- Policija v Detroit negie se klanja nemškemu strahu, ker je Viljemu, ki obhaja naenkrat vladarsko oblet- j tomobilnih nico. ! DVA JUNAKA. Berolin, 17. junija. V velikanskim pomp: m, ki je cesarju Viljemu toliko priljubljen, so proslavili Nemci danes cesarjevo petindvajsetletnico vlade. na nemškem prestolu. Takih J .. ' . .. i s,vecanostjj, tako pravijo, nem-i ška prestolnica še nikdar videla ni. Značajno in zanimivo je, kar je izjavil znani nemški profesor Hintže na nekem banketu glede značaja nemškega cesarja. Sedajni cesar Viljem je pred leti uničil z lastno roko politični testament svojega prednika. Friderika Viljema, katerega so leta 1848 politični revolucionarji prisilili, da ie pcdelil ustavo Pruski. Ne more se reči, da Xemci-ja zadnjih petindvajset let ni napredovala, toda ta napredek je bil združen s tako ogromnimi vojaškimi žrtvami, da zdi-liuje vsa država pod težo istih. Neprestano se armada povečuje in tudi mornarica. In radi-tega slavijo sedaj nemškega cesarja kot pospeševatelja miru. Carnegie, nekronani ameriški kralj, je osebno častital nemškemu cesarju. Najbrž išče od njt?ga kake zlate medalje. Avstrijski cesar je v imenu nemške Avstrije poslal daljšo brzojavko v Berolin, kjer silno poveličuje Viljema kot svojega najdražjega prijatelja. , Avstrijska valda je hotela, da tudi državna zbornica častita nemškemu cesarju, toda Slovani so v torek povzročili tak protest v državnem zboru, da je vlada hitro umaknila svoj predlog. Velik promet. Washington, 18. junija. Te-ljpm treh mesecev letošnjega leta je dobila zvezina pošta $7,076.517 za parcelno pošto. Mich, je v Senatorji so končali obravnavo jkalo v West Virginiji glede delavskih razmer v premogovnikih. čakuje se jako zanimiva igra, ker Ž. M. B. fantje so se jako pričeli truditi. V pondeljek večer ima liga vaje v Knausovi dvorani od 9. uri 12 fantov mora biti od vsakega društva. Ved e morajo to preskrbeti. 28. junija se liga udeleži parade v mestu. Pričakuje se tudi velika udeležba slov. občinstva. V nedeljo, 29. junija ima Slov. Home League svoj prvi piknik ■pri Drugo viču. Igrala se bo samo ena igra z boljšimi igralci razdeljena. Več di trauja teška železna blagajna ni bila niti d taknjena. V 11 ej je bilo $25.000 v gotovem denarju. Bli u Springfielda je čakalo oba bandita petnajst policistov. toda ke- sta bila oba oborožena z močnimi revolverji. se nihče policistov ni drznit bližje, dokler nista oba pobegnila. Policija v vseh Miž-njih mestih'je bila obveščena, in stotine šerifov ter navadnih ljudi; preganja roparje. Roparja sta ustavila vlak z rudečo lučjo, nakar sta svetovala potnikom, naj mirno o)stanejo v svojih posteljah. Potem sta prav mirno odklopila lok motivo od ekspresne kare in skušala z dinamitom .razstreliti blagajno. Ker >e to ni posrečilo, sta lokomotivo zopet priklopila ekspresni kari. nakar sta prisilila vlakovodjo. da je peljal napre; proti Spring-fteldu. in »potoma še par-krat skušala razstreliti blagajno. Neki sprevodnik želelz\)iee je zapustil vlak in hitel v neko farmersko hišo, kjer je telefoniral na policijo za pomoč. Ko je prišlo poročilo o roparskem napadu na vlak v državno zbornico v Springfieldu. so državni poslanci ob polnoči zaključili sejo in najeli šest avtomobilov, ki so jih' odpeljali na lice mesta. O roparjih dosedaj Še ni nobenega sledu. Zmanjšani rent. V New Yorku je neki dobri gospodar hiše naredil pogodbo z neko družino, da jim za vsakega otroka, ki ga d bita mož in žena, zmanjša najemnino od stanovanja za en dolar na mesec. Tekom šestih let je družina dobila šest otrok, in pretečeni teden je mož umrl Gospodar hiše je prišel izreči svoje sožalje ženi, in jo je med drugim tudi vprašal, zakaj je mož umrl. I11 žena je odgo vorila: "Preveč se je trudil, ko je hotel rent znižati/' Nevarnost v Meksiki. Mobile, Ala., 17. junija. Ameriški konzul je svetoval vsem ameriškim naseljencem, posebno ženskam in otrokom, naj radi večnih nemirov zapuste \feksiko. Nasprotniki naseljencev jo zvišati pristojbine onih naseljencev, ki hočejo postati državljani. 772M. OPOZICIJA. Brzojavke iz Washington^ tj poročajo, da so sovražniki na- . ■eljencev zopet na »lelu. Jvon-fresmann Burnett iz Alabame, j|t ki je načelnik konngresnega odbora za naseljevanje, hoč* ; rta viti predlog, da se zviša pri-tojbina onim. ki hočejo po^ta- ' li državljani. Ta novi predlog zaiueva. da e zviša pristojbrn /a ''prvi ; papir" od $1.00 na Si,00. cena velikega papi ja naj bo S8.00. mesto kakor (ior>e'l'ii $ J Polovica te s vote bi se plači ta tedaj, ko je pros;\i,i tiložena, druga polovica pa te U:, dobi prosilec drža ijansk; pa-*' pir. Poroča se iz \\ ashingtona, da kongresman P.urnett Ono pritiska na odbor. dr. se giastfirjra je o predlogu še p.ed 1. juli- ,|| jeni. ko se začne n vo fiskalne^ leto. Člani naselniških lig v raz-: nih mestih so seveda takoj skle-^j 11H i protestirati proti taki vični postavi. Sicer ^e nfl ne pritožuje toliko radi poviša nih cen. kakor o tem, ker gres nima nobenega vzroka, bi povišal državljanske pristp bine. Kajti dosedaj je še \ dno ostajal denar* ko }e ; čuje $4.00 za državljanski pir. Uradniki 11a sodniji Zjedinjenih držav iu uradniki na 111011 Pleas sodniji v Clev« dit, katerih posel je izdajati d žavljanske . papirje, so se i| vili, da dosedanje prist« popolnoma zadostujejo, ravno je cena za pridobitev * žavljanskega papirja v df državah, posebno v Evropi,fl liko večja. Posledica pov« pristojbine za državljanski pir bo tudi ta, da se prosil« ne bodejo več oglaševali v H likem številu kot dosedaj. Meseca junija leta 1906 stopila sedajna postava državljanstva v veljavo, tem časom je veljal prvi 25c in državljanski papir $2.« Odtedaj so nasprotniki natf jencev vedno gledali na da bi te pristojbine zvišal Kongresman Burnett da ima za seboj dve tr< kongresmanov, ki bodejo gtl so vali za njegov predlog. Pamet prihaja. Dunaj, 18. junija. Bnlgarija je v skupnem dogovoru s Srbijo in Grčijo sklenila, da se pošlje del vojakov domov. Vojske med Ralkanci ne -bo. Vse prepire, ki jih imajo dosedij te države medseboj, bo rešil ruski car. katerega besedi se Balkanci uklonejo. Brezsrčen oče. Lacrosse, Wis., 18. junija. Farmer Freismuth je bil danes obtožen, da je nečloveško postopal s svojim 12 letnim sinom. Vpregal ga je v voz in ga ves dan pretepal, če ni hitro vozil po farmah »fnPre Meso zopet dražje. Chicago, III., 17. junija. ] so se je zopet podražilo, in spodje mesarski baroni so opravičili s tem, da je — živine. ■ Požgana cerkev. London. 17. jun. Sufraj so danes požgale farno c< v Rawly Regis. Škode je tisoč dolarjev. ____—- ii- DENARJE V STARO DOMOVI! poll I Jamo: 100 kron . . za 10.3« . za 20.41 . za 40.9* . za 61-31 . za Si-fii . za 102.2; . za 20*0« . za 4O7.OC 400 kron . Poitarln« j« viteta pri tah Doma aa nakazana aveta izplačajo brez vinarja odb Naia denarne pol 11 Jat v« c. kr. poitnl hranilni urad v 12 dnah. Denarje nam poalatl Ja do $60.00 v gotovini v ~ ■II raglatrlranem •ke po Domastlc I all pa New York PRANK 82 Cortlandt St. A V TOREK IN PETEK Ayrn.ui ixlpoklicati vsocega voljene- tam. kjer je bil prvotno. zn ^^ uradnika, in če mestni sveti Na nekoliko višji stopinji gu ne !x> hotel take postave na- i % !>razbe so ribarski in vo rediti, ki jo ljudstvo želi, te-'lovski narodi severne Anic- V Al daj je v čarterju incijativa, ki rilce in v severni Aziji. Oni 'ki so pri lahko prisili mestni svet, da zbirajo in hranijo, kar so na-, le zaptiJ X A KOČNIKA: $2.00 «3.00 ro polti.................. $2.50 um iUviika po 3 cmt«. naredi vsako postavo, ki jo ljudstvo zahteva. Objednem ibrupodpiMo vanja. Važen je tudi način volitve kandidate v. Dosedaj se je volih* strankarske može. ljudi, katere je postavila stranka. To Vtta ptsrnu, dopisi Iti denar naj P'>5iljfi na: 'ELANDSKA AMERIKA, 611» ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O. >W.UtD V \1 TSH. t.ot'is .t pmr, Publisher. Editor. je oogaca in je nakopičilo pra je mnogo krajev, viii za poljedelstvo, so še. Pred sto-ttrkaj niso napre-ijanci so' bili lovci Tt'ESOAYS AND FRIDAYS. • ,-!<>• rrilii i K r,e preneha. Volili se bodej« neodvisni možje. Vsak volivec ► City I leve' n.l rind elsewhere. Ad-er. j)0 IgiJlko Zapisal I1Q VOllVili H ■^ r ti * oa te |u.«t. > . . tri . . stek ime, katerokoli bo h' tet Volivci, ki ne pripadajo no )eni stranki, imajo ravno toliko upljiva kot oni, ki spadajo k stranki, kar dosedaj ni bilo. Primarne volitve po novem čarterjti odpadejo. Vsak, kdor hoče kandidirati za kak urad mora priti s prošnjo na voliv-ni listek. Tudi to -je bilo dosedaj drugače. Dosedaj so smele pri primarnih v< lit vali le one stranke postaviti kandidata. ki so pri zadnjih volitvah dobili gotovo število od-stodkoV^ glasov. Volivec, ki jt pripadaj k stranki, ki pri drugih volitvah se ni imela dovolj glasov, je torej tli zgubil pravico glasovati. \"a volivnih listkih pod novim čarterjem ne bo nobenega strankarskega znamenja. Mo>. velja, ne stranka. Volivec si v," o poiskal moža, ne stranko. Kaditega bo pa izvoljeni lahko neodviaen, kar se tiče politike in stranke, in odvisen bo samo d volivcev, ki bodejo pazili na njegova dejanja. Da se izrazimo v kratkih be-cm 1 a 11: Novi carter podeli kandidatu neodvisnost od politic-ih strankarskih bosov, na irugi strani pa podeli ljudstvu močno orožje v roke .da postane vsak kandidat odvisen d ljudske volje, lu to je clo-I-iota katere republikanci ne-čejo priznati, ker se ne ujema njih političnimi načrti. um 1 ~~ . Cleveland dobi j. julijv če livci tako hočejo, popotno-ta novo mestno ustavo. S ho marsikaka stara stvar vedno pokopana, in na dan idejo nove Ideje boljšega ►odarst va. Kakor vsaka lova stvar, je tudi cleveland-ti mestni carter dobil svoje isprotnikc. To pot so se ogla-li kot nasprotniki republl inci od stare garde, pod nače tvom bivšega župana Mc Kis ia. Začeli so kritizirati čar-da nima sploh nobeno vre-tti za mesto. Bivši župan ■ imenoval carter lahkomišlji neopravičeno in pogubono-skrpucalo. In drugi repu-canci mu pri tem dobro po »jo- ^ako gre z vsakim načrtom, ikirn predlogom, z vsako »stjo. Vse dobi svoje na »ike. In vsaka kritika svoje vzroke, če jih pa pa najde, ivni vzrok, ki so ga re 1 ikanci navedli proti čar je dejstvo, ker se boje, po tem čarterju se lahko i bila moč visokih uradni-ter da bi dobili nekako rhijo, ali vlado nekaj lju-resnici ije ravno narobe, novi čarter daje ljudem ivico cdpoklicati vsakega uradnika, o ^katerem se ljudem li, da ni sposoben za svoje jsto. Resnica je, da dobi žu-in veliko moč, toda še več > odgovornost, ker b0 neprestano pod neposrednim nad- tvom ljudstva. Zlorabo iradne oblasti smo pa imeli tudi pod starimi vladami, le ta razlika je bila. da po stari postavi niste mogli župana prepoditi z njegovega mesta, kakor se ga bo sedaj prav lahko, če ne bo ugajal volivcem. In republikanci so tisti ljudje, ki bi smeli najmanj govoriti pro-:arterju. Kajti, kadar so bi-mi na vladi, so pred volit-ii delali take obljube, da >če nebeški moral pomagali če bi hotel vse obljubljeno Initi. a takoj po volitvah se vsedli na županski stol :mali na njeni dve leti, :abivši na vse dane oblju-Vzgled je Herman Baehr. dikanski župan pred Ba-jem. Poleg tega smo pa po ;m sistemu tudi imeli lju-ki so kljub stari ustavi, lili mnogo dobrega za me-Dobra uprava je torej od-od pravega moža, ki ima in razum, da nekaj nare- 'i sistem zahteva, da se rajo voliti vsi višji uradni-naravnost po ljudstvu. Ta- > je prišlo v urade vse polno različnih naziranj, ki se tr niso mogli zjediniti z ioni, da bi skupno delova-korist mesta. Eden je iu nagajal, in uspeh je • malovredno delo. Kajtf se je čutil neodvisnega, mu niso mogli nič, ker leli pravice, da bi take xiklicali. /se to bo čarter sedaj ta odpravil. Volilo se Isedaj samo župana in za -varde. posai samezno, in skupno bivanje je podlaga urejene vlade. Xa nekako nižji stopinji kulture so takozvani nomadi ali pastirski narodi, ki ,hodijo od kra a do kraja s svojimi čredami. Uibarji in lovci so divje narave, ker morajo mnogo skusiti v vsakdanjem boju z zverinami pa tudi z ljudmi, nasproti njim so se pa nomadi privabili bolj redne mu življenju, kjer so si udomačili razne živali, katere rein lovili, zmišljajo si načine, ka- letij pa $] ko bi laglje kako stvar ulovili, i dovati. I s tem se pci človeku razvija j in ribarji, in ko so prišli sem nekaka samostojnost pri delu j prvi naseljenci, so imeli Indi-in mišljenju. Sebi gradijo sta-1 janci jako malo kulture in sko novanja, izdelujejo orožje, ka-!ro nobenih bivališč, tero rabijo za svoj poklic. Ti | V Meksiki in Peru pa je bi-Ijudje že živijo skupaj, nc po- j I o drugače. Tu je kultura bolj napredovala že pred stoletji, ko še ni- bilo naseljencev iz K v rope. Podnebje, reke, vlaga, vse to je delalo pot napredku Obe zemlji sfe imeli izvrstni poljski pridelek — koruzo, a Peru je imel poleg tega Se krompir. T ti se dobijo silno stare palače in gradovi, mnogi ostankov stare umetnosti, kar nam dokazuje, da so ljudje v teh krajih precej lepo napredovali. Narod je imel tu di dovršen koledar, ki je bi celo obširnejši od grškega Vendar niso poznali železa, in tudi večjih živalij niso imel in ni čuda, da se je naprede hipoma ustavil, in da je mora narod konečno podleči dru gim. V FvvfCpi ste bile dve deželi ki ste se že v najstarejšem času dvignile do takega na predka kot nikjer drugje na svetu. To je bila Grška in Ita !ija. 'Pravo kulturo so vzgojili Grki in Rimljani. Njih silni promet in trgovina jim je po magala do bogastva in skušnje napredovala je znanost umetnost. Tu se je naredila kultura, katero še danes svet občuduje in se deloma po njej ravna. Vendar je bogastvo in rajj-košnost uničilo ta narod a njih kultura se je razširila po celi Evropi, germanski in slo an ski narodi so jo razširili do one stopnje, kjer se danes na liaja. In danes večino radi trdimo. da živimo v dvajsetem stol etju, ki je najbolj kulturno vseli vekov ju bo valno, ueic, dela še kij tihe in Življenje nekdaj in sedaj. Podnebje v različnih delili sveta precej uplji\a na teles ni in duševni razvoj posameznega človeka. V mrzlem podnebju je narava bolj siromašna, iu človek ima več napora in trpljenja, da se preživi kot toplih krajih. V mrzlih krajih mora imeti boljšo obleko, stanovanje, hrano, do kar pa teško vedno pride. Znano je, da delo jako plemenito upljiva na človeka, d čini lenoba pospešuje človeški prepad in ubija v človeku vsako bolj plemenito %mi sel. V mnogih krajih gorkega lodnebja, kjer se človek ne briga dosti za obleko, kjer je irane v obilici, je postal človek duševno in telesno pra-en in len. In v teh krajih se je porodilo tudi prvo suženj t vi . V mnogih krajih, kjer vlada večinoma mraz, kjer se mora človek trdo truditi za življenje, so postali ljudje tr doglavi in skoro nesposobnf /a višjo izobrazbo in napredek. V zmernem podnebju pa se je človek pospel do najvišje stopinje napredka v vsakem ozi-ru. Najin; I j kulturne države so -e nekdaj in danes razvile v zmernem podnebju. Poleg podnebja upljiva na človeka tudi rastlinstvo in živalstvo. Rastlinje in živalstvo ie bilo že od nekdaj velike važnosti za človeški napredek in za človeško bogastvo. Prvotni stanovalci Avstralije ne bi o-stali na tako nizki stopinji 'ailture. če bi jim priroda poklonila kako kulturno rastlino ;n kake vrste žival, katero bi lahko porabili pri svojem delu Ravno tako ne bi prvotni prebivalci Amerike ostali samo »barji in lovci, če bi imeli na razpolago kako žival, katero bi udomačili. Okolica, podnebje, rastlinstvo in živalstvo,rje dalo povod človeškemu razvoju in ustvarilo zanimanje. Neprijaz- dijo in se tako preživljajo, pri teui so ljudje sami posta bolj mirni. Svojo živino žene na pašo. iu pri tem nima skoro nobenega napora v življenju Njegov obstanek je precej s guren, ne boji se sosedov, in ljinii v miru živi. Tako po sta ajo pri nomadih ali pastir skih narodih cele zadruge, kar vendar že pomeni urejeno življenje. /Pa vendar tako življenje ne pripelje daleč. Ljudje se ne prcstano selijo, ne mislijo dru zega kot to, kar baš mora bi ti. Ni stalnega življena, človeka pripelje dO večje ktil ture. Sele s kmetijstvom pri de kultura med ljudi. Kmet ali poljedelec se na haja 11a najvišji stopinji na predka. Poljedelec je privezan na svojo zemljo, katero ohde Uijc, in on si naredi stanovan e. kjer misli stalno ostati Njegovo delo mora biti pravilno in imeti mora red. Hra niti in gojiti mora domačo živino. ki 11111 pomaga pri gospodarstvu, in misliti mora na razna sredstva, kako svoje stanje in gospodarstvo zbolj šati, da mu bolj nese. Pri svojem poljedelskem delu pa mu še vedno preostaja dovolj ča sa, da misli na kaj druzega, in tako postaja življenje raznolič-110 in potrebe so večje. Poljedelci potrebujejo to in ono stvar, obrt se prične razvijati, Siastane.jo trgovine in zopet imamo napredek. Poleg vsega tega pa lahko vidimo, da ni poljedelstvo v vseh krajih privedlo ljudi do večjega napredka, posebno do duševnega ne. Pri poljedelstvu je človek samo tam prišel do večjega napredka, kjer mu jt bila zemlja zastražena z visokimi gorami, kjer je pridobival bogate rudnine, in kjer so mu zemljo okrožale lepe reke, ki so pospeševale trgovine. Kjer e človek našel vse te pogoje, tam se je tudi v resftici širil napredek. lina bolj starih kulturnih držav je Kitajska. Od sfe vera je zaščitena od visokih gor, a velike in plovne reke se nahajajo po vsej obširni Kitajski. Zemlja je tako bogata rastlinstva .da je človek lahko brez vse velike muke zadostil vsem svojim potrebam. In v resnici se je na Kitajskem že v najbolj starih časih razvila precej visoka kultura. Drugi kraj. kjer je človek kmalu začel napredovati, je prednja Indija. Ta zemlja jt jako plodovita in bogata. To prirodno bogastvo je povzročilo na eni strani, da' so postali ljudje samo lenuhi, delomrz-neži in sirote, a na drugi strani so se pa dvignili bogatini, ki žive na račun siromakov in prezirajo ljudstvo, To neena ko razdeljenje imetja je skoro edini vzrok .da se Indijci niso dvignili na višjo stopinjo kulture, in da so koirfcčn0 postali sužnji — Angležev. V Afriki je najbolj ugodna zemlja za napredek Egipt, ki ima bfago podnebje in po deželi se pretaka reka Nil. ki dela zemljo rodovitno s svojimi poplavami. Dateljni so glavna hrana, in naraste jih toliko, da se človeku ni treba dosti brigati za hrano. Zemlja rodi dvakrat v letu polnoste-vilno. Toplo podnebje ne sili človeka. da si zida močna hiao I n h L- < i I Bele in rdeče rože (Spisal Fancy Steffen.) V nekem velikem, prostra »nem in eudovituk rasnem vr tu so cvetele bele in rdeče ro že. Sladko in mehko so dulite-e bele, težak in niameč se je dvigal vonj iz rdečih rož. Ko v mraku je zapel slavec bole stno hrepeneče melodije. Tedaj so povisle bele rože. kakor molitvi sveje glave, rdeče roze pa so odprle svoje čase aleor bi hotele -vsrkati z vso dušo petje slavčevo. Topel je >il vzduh in poln hrepenenja n večerni vetrič, mimobežeč >a je nosil seboj dalje, v daljni širni svet... Zjutraj , so budili iz spanja >ele in rdeče rože škrjančki. Pobožno »o dvignile bele rože svoje glavice k solncu. med tem, ko so rdeče rože razpro trle hrepeneč svoje cvetove cakor krila, vzpenjale fce vedno višje in njih čaše so se odpirale vedno bolj, kakor d k hotele objeti vso modrino neba. Opoldan, ko je solnce najvišje, in so njegovi žarki jripekali najhuje, so povesile bele rože trudne svoje glave in zdihovale: "Zakaj, o solnce. nas hočeš ežgati?" Rdeče pa so rekle v tresoči kljubovalnosti: "Lažnjivo si, o solnce. Sovražiš nas!" §| In polne bolesti »o hile be-in rdeče rože. "Sestre." rečejo nekoč rde-e rože belim. "Sestre ali ves-ste, kako je to, da nam pesni slavca vzbujajo v duši sladkost in bolest cb enem? Ali je vam tudi tako?" "Da," odgovorijo bele rože. "Nam je ob slavčevem petju, kakor da moramo iskati dušo majhnega pevca in je ne moremo najti. In to nas žalosti.' "Sestre." vprašajo zopet rdeče rože, "ali veste kako je to, da nas solnce zjutraj poljublja. a opoldan nas žge s svojimi žarki? Solnce se nam posmehuje, solnce nas sovraži! In zakaj?" Bele vi se tihe sea.tr blede j še. "O, da nam bi solnce vsaj enkrat odgovorilo.'' Polne kljubovalne zahteve so rekle to rdeče rože. "O, da t)i našle le enkrat dušo malega slavca," vzdihne-jo bele rože. Tih in molčeč je velik, buj-nokrasni vrt. In bele in rdeče rože cveto in duhte polne lire-, penenja in bolesti. * * * Na mizi, v majhni scbici stoji visoka, ozka vaza. V nji venejo rdeče rože. Dvoje» temnih, krasnih, žarečih očij strmi v cvetove in srčna, nedopovedljiva bol se lesketa v njih. "Slavec poje še vedno... in rože duhte... Zakaj moram (biti jaz tako nesrečna? Zakaj r Trudno pada cvet za cvetom od rudečih rož. Qbupen "zakaj?" je bil zadnji, ki so ga še slišale... * * * Z belimi rožami so okrasili krsto deteta. Sedaj jo spuščajo počasi v črno zemljo. Bleda žena steguje roke, kakor da jo hoče zadržati, objeti jo, kar se pravkar pogreza v zemljo, v* črni grob. Trpeč krik se ji izvije iz prsi, "Zakaj?" Nato st> boneče padale grude prsti na majhno krsto. In ta "zakaj?" je bil zadnji, ki so ga slišale bele rože... g i ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Ml izdelitfemo druitveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jera, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor, koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnoet. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna • lin EpaH i , SI CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi Cleveland. Cenjenim bratom Sokolom si štejem v dolžnost zahvaliti se za njih trud pri udeležbi vseslovanskega šoki. lskeg-a zleta v Luna parku. Pokazali so svojim sobratom Slovanom, da akoravno mali narod, pa znado izvrstno ceniti sokolstvo in da radi pohiti-mo med naše brate, ne samo, da jim pokažemo našo narodno zavednost, katera nam je Dalje na tretji strani. naj nc n s niči na naj-novejio knjigo. KDOR HOČE DELA__ Mr V. likl Hlo«eimko - Abgh Akt Tnlmnč da m bo lahko la hitro bres učitelju priučil fcuglcMlnr. Knjig* ohmrga slo*. *ngl. raiKOTur 11 riakdanja potrebo, n.Todll« ia «ngl. plaavo, fpliotanjt • nglfimh pltctn m k«ko m poitant aiutrlkamkl drlaft|*B> Vrhntega kq|l|a Ima doadaj najf ečil ilot. nngl. in angl. »lov. ilurar. Ka/tga trdo tn aknano v platnu reiana (nad 433 strani) stane ta.OO In a« dobi pri: V.J.KUBELKA, S8I. ItiSl, New Yirfc, N. K. Bdino tn največje aaloiniltvo alov. angl. In rasnih »tov. knj g. Pilite počenih. i 4 Prave kranjske kose \ 1118 SL Cfair-av. i Um SB DOBIJO PRI JOSIP ŽELE, Cloulaad, Qkk iN&ljajn «f tudi po expreKU. w w m mm wm wm m m«# I Velika razprodaja vrhnih kril. F. J. TURK & CO. Gospe in gospodične, tedaj se vam nudi lepa prilika, da si nakupite vrhnja krila (kikle) po nizki ceni. Kupili smo jih več sto po ceni od naj-boljie tovarne, ki izdeluje samo najboljia vrhnja krila, ker ao jih imeli več kot je bilo potreba ra to aezofio. Imamo tudi iaroka favdana krila. Mi hačemo in bodemo prodali dvesto teh kril v enem tednu in sicer vsako za polovično ceno. Nevestam priporočamo naio lepo zalogo poročnih oblek, tančic in vencev. Mi zapiramo ob sredah popoldne 5707-5709 ST. CLAIR AVE. a. Prank Glavni urad : 82 Cortl&ndt St, NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE v fOTVIT . Lio 1 XWCi za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi easKa Ustanovljena 13. novembra 1910. Glavni sedei: Cleveland, O. Predsednik: JOHN GORNIK.. 6105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MART. COLARIC, 15820 Calcutta Ave. Tajnik: PRANK HUDOVERNlK. 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JA1-OVEC, 5810 Prosser Avenue. Blagajnik: MIHAEL JAIX>VEC, 6424 Spllker Avenue. NwUornlkl: ANTON 06TIR, 6030 St. Clair Ave,* FRANK £ORlC, 136b East 55th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN feAJZBM. 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN. 6218 St. Clair Ave.; FR. fclBERT. 6124 Glasi Ave. Pooblaščenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi In druge uradne stvari, naj se poSUJaJo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glasilo "CLEVELAND8KA AMEjtMKA" m uspehom se tudi lahko rabi v slučaju nosnega katara. po britju uteši razdrafcenje. Cena 25 centov steklenico v vseh lekarnah. Zahtevajte Sc-verovega in ne vzemite drugega. \Y. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. 1355 E- 551 h v°2al St- Clair' Vho —Strašna! Zmerja ti, kar se da, sirova je iu skrajno brezobzirna... —Izvrstno! Takoj vzamem sobo. Veš, krojač in čevljar • prihajata namreč po trikrat na teden nadme... 11 * * ♦ - Zdravnik: Kje imate večje bolečine, v prsih ali v glavi Bcflhik: 'Oh, v prsih, kar v glavi^ ni vredno ome liti- ♦ * » —Gospodična — tu klečim n vas prosim ljubezni! Dokler rečete "da", ne vstanem -No, do prvega lahko kle-tu, toda prvega se prese-in potem se morate po-hisnim Dva stara znanca se srečata na sodišču. —.No, kaj pa ti tukaj. —»Pričal bom; moj sosed ima pravdo, pa me kliče za pričo. —Pa boš moral pod prisego izpovedati. Kako boš pa govoril? —Mi bo šele sosed povedal. * * • * Državni poslanec: Povejte mi vendar, gospod župan, kaj pa govore ljudje v vaši občini o meni? Župan: E, kaj bi jim pravil. Državni poslanec: Prosim, povejte mi brez ovinkov in čisto odkritosrčno.... Župan: Če že hočejo... Ljudje pravijo: deset let je že joslanec pa ne enkrat še ni minister postal. Da, in potem jravijo; naš poslanec mora biti še bolj neumen, kakor so drugi, ker če še zase nič ne doseže, kaj bo šele za nas! 7 * ' * * Reservist: Prosim pokorno, gospod stotnik, za 24 ur do->usta. 1 Stotnik: Saj ste komaj pred tremi dnevi prišli k vajam. Čemu pa Gabite dopust. Reservist: Javljam pokorno, gospod stetnik, da bi rad svojo ženo presenetil. Stotnik: S kom pa? * » * Na ljudski veselici. Načelni ca* prve vinarne, ki je precej zapuščena, gleda jezno na dru go vinarno, pri kateri se kar tare občinstva. Načelnica: Druga vinarna nam dela silno konkurenco. Prodajalka: Kaj imajo tam mar bolje vino. Načelnica: Kaj še! Vino je še slabše. Ampak dame so bol dekoletirane. POZOR! Rojaki, večkrat se sliši, da se je eSen ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da družba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve. da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Če pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse piravilno narejeno, sW gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. Zavarujte se pri Joseph Zaje, 1378 E. 49th Street. Tel. Central 6494 R. Naznanjam slovenskemu občinstvu v »Clevelandu, da sem otvoril svojo grocerijsko trgovino. Kot dobro poznan svojim rojakom, se na tem mestu naj-topleje priporočam vsem cenje nim Slovencem v obilen poset moje trgovine, kjer jim jamčim vedno točno, pošteno in fino postrežbo. Cene vedno naj nižje. Se priporočam. (50) MIHAEL IPAVEC, 1383 E. 53rd St. POZOR! Člani dr. "Loška Dolina" so prošeni, da se seja za enkrat prestavi od 4. nedelje na pete nedeljo. 29. junija, ker se 1 istih prostorih isti čas vrši sva tba. Vsa druga društva lahko zborujejo po navadi. John Grdina, NAZNANILO. Društvo Slovenski Sokol na znanja cenjenim slovenskim trgovcem, da oddaja na lastnem zemljišču na Glass a ve. voga E. 61st St. veliko ograjo ioo\ 10 za reklamne svrhe. Kateri izmed trgovcev želi imeti svo napis, naj se obrne pismenim potoni na tajnika društva do zadnjega tega meseca. V pi snni naj se tudi pripomni, ko liko kvadratnih čevljev pro štora hoče vzeti, in koliko je voljen plačati za istega. Dru št vo Slov. Sokol. Fr. Hudover nik, tajnik, 1243 E. 60 St. --- HIŠE NAPRODAJ. 1 hiša 11a E. 34 St. 5 sob $1900. 1 hiša 11a E 41 St- za 3 družine $2100. 2 hiši na E. 43 St. ena 8 sob, druga 3 sobe za $2800. 1 hiša,na 47 St. za 3 družine ^31100. 1 hiša na E. 49 St. za 2 družine $2500. 1 hiša na E. 49 St- 15 sob. lot 50x126 $5000. 1 hiša na E. 51 St. 11 sob za $3200. 1 hiša na E. 52 St. 12 sob $3200. 1 hiša na E. 52 za 2 družine $2300. 1 hiša na E-(a St. 18 sob, in hlev $5000 1 flviša .na E. 66 St. 5 sob $2000. 1 hiša na E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. 1 hiša na Norwood Rd. 12 sob. kopališča $4500. 1 hiša 11a Edna Rd. 8 sob. kopališče $2700- 1 hiša za 10 družin na vcgahi. Rent na mesec $125.00, cena. 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, ot ijox^s za 8 družin, $16.000 2 hiše na Addison Rd. lot 40X 150 za 4 družine, kopališče električne luči, cena $6000. Imam še veliko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se poizve pri * (53) JAKOB TISOVEC, 1156 E. 60th St. 6 DEKLIC dobi takoj delo, katere znajo delati na strojrh za šivanje, ka tere goni električna sila. Do bra plača, stalno delo. Vpra šajte Eiuclid Pant^ Co. 311 St. Clair ave. N. W. Mali oglasi. Ali ste hripavi? Odpravite hripavost takoj, predno se razvije v kako hujšo posledico. Severov Antisep-sol se priporoča za grgralo zoper hripavost in za antiseptično ustno izpiralo. Zaceli razdraženo sluzno mreno, utrdi zobrne in izčisti usta. Z veli- POZOR! Prodam svoj dom, ki ima seg»te in rrvee enak'), daje dober plin za najnižjo eno, vselej odgovarja nn plinova vprašanja. Njeni ur .tlmki govorijo več jvaikov m vselej rfi^i postrežejo občinstvu. The East Ohio Gas Co. 1447 E. 6th St. ^ _ _______ mimnurw Loti an Kile naprodaj poceni na St Clair Ave. v Nottinghamu. Tlakovana cesta. Lepe trte na lotu. Vprašajte pri ; •• m HISE NAPRODAJ. Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600. Carry ave. 4 sobe, 1 dru i na, cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry a v. 8. sob, 2 družine, cena $2400. Lake Ct. 2 hiši, dve družini, cena $1600. E. 62 St. 9. seb, 2 družini, cena $3000. E. 70 St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za dve družini, cena $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In se več drugih. Vprašajte pri John Zulicfc, 1197 E. 61 St. (57) SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi sliiiUHfce Ugovine, v katerih dobite danes vse, kar potrebujete ma vai dom in vaio družino. V naši popolnoma nanovo uiqmi U|«viii de-bite veliko izbero, pohištva, kakor oaaare sa oble-ko, kuhinjske omare, omare sa porcelan, mian, •tole postelje, žimnice, portsfja« preproge, kavtre, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, sa meso aa juho, razne skledice, vso kuhinjsko oprave, kalna ponve, lonce, nože, vilice, žlice, m ie ste aa 1 nih drugih posod in priprav. In ao rak«1 NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO...................... 10c. Poleg te Ugovine pa ZAVOD. Sprejemamo automobile za vse prilike. ni*je. Postrežba točna. POGREBNI kočije in Zakrajšek, SLOVENSKI POGREBNIH M BALZAMBT. TRGOVINA S POHIŠTVOM. t-lim-uts* 5208 St.CUir-*v T«l r.. - 14 W \ ALI STE ZE PONOVILI NAROČNINO? SAMO Dr. L. E. Siegelstein, Room 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. Ml 1A ustro-Americana S. S. GO. Dlrektaa voin|s mud Now Yofl^om In A TMtru-Ograko Fina podrorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na Indiji Kaiser Prans Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo iz N. Y. ob 3 pop. ARGENTINA May 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th I Phelps Bros. & Co. ; I: 2 WasMiftti St New Tut, N.I. ; •li p« m pritauM ftftote t Z. D. In Canada Naznanilo. domačih pijaC, ptiobtene časa da časa v tea Brinjerec ..............................................»boj U atefcfcafc $13 Tropiqjevec.......................................... ». m SlWoTka ..........................A.................^ » Cognac .............................................. w m m Kneipovo grenko *ina ......................... .. . *• CBN A NA GALOMB: SliroTka...................................galoaa-- __nat Tropinjerec................................... ■•»'••**"-*-----—................. Cognac................................................. Whi»kej............................................................. Vino domaČe rdeče ................................................. & Za o bila naroČila m The Ohio Brand} Mine Co. 61024)4 St Clair Ate. Oevckod, OK®. JOHN GORNIK, ^ Priporočam It vnam rojakom v nal nlh spomladanskih In latnlh oblafc po m«rl In la nartjana. Pilpiaisi v napravo uniform In UvHhiJam van — REKI RIO DE LA PLATA POTOPISNI ROMAN. ■rMAL KAftOL MAY I •4*ko Ameriko" priredil L. J. P. nih kaktusovih grmov. Tam __zada*; so postavljeni vojaki iz- ~Vse drugo pa, kakor tudi ven ograje, ravn0 pred menoj Toii orožje izročimo — MNa vsak način denar, obdržimo/ "In kaj ie?" vpraša zanič- b;r *' i' m, ?y ■ fTndi kanje. Potrebujemo pk na potovanju.'' -Konje? Saj imate samo Torej ne veste, da ima-svoje konje na parniku.'' njih se moramo vrniti. L* enega smo vzeli s seboj radi matere tega Indijanca, ki $c koloa." "Ah, tako! Dobro, po konje fremo mi. Kaj še?" "Zvezali nas bodete. Vza-nas v sredo,,da ne more-«> pobegniti." -Ali ste sedaj gotovi?" -Da. V pol ure pričakujem rora, nič manj, nič več. Potem začnemo streljati. Za-sesti bom dal takoj vse izho< Jerbaterom pomignem. On^ krmilar in kapitan se potl^tf-ja pri vhodih. Gomara počaka, dokler se to ne zgodi, pogleda vesao v tla, potem pa me z tako prime za rame in reče: "Senor, bolje bi bilo, če bi ftar majorju vse povedali, in U takoj zvedeli od njega po- -Na kak način pa?" "Pojdite k njemu." -Hvala. Toliko vendar ne e od mene zahtevali?" -Vi prihajate kot poslanec m ste torej nedotakljivi." -že vem. Dvakrat so že be- prelomili." -Dobro, torej pride major k S" m *Brez skrbi. Pri nas naj se ne boji izdaje." -Daljte mi častno besedo, bo major kot poslanec spre- in da se lahko vrne, kadar u ** -Sprejeto.** -Gospod polkovnik tudi?" -Tudi," pdvrne vprašani. -Torej mu povem." "Lepo," pristavim jaz. "To-razven majorja naj ne pri-nihče drugi. In da majorji lahko vse poveste, kar ste irftaj videli in slišali, vam dam mt* nro časa. Nihče ne sme p priti med tem časom sem, ker iodemo na vsakega streljali. & se pa napad vseeno zvrši, Maj ustrelimo rančera in njegovo družino." -Torej smo gotovi?'*, Gomara; prekriža roke preko pni, me čudno pogleda in -Senor ne morem drugače, » resnici ne morem. Vi smodnika gotovo niste znašli. To ara vam moral povedati, psedno odidem. Lagali so čez ni. Vi še ptiču, ne morete škodovati — v resnici ne." In trpko se zasmeje, se obr-m in odkoraka. Jaz gledam a» njim, dokler ni zginil v te-ni, nakar reče brat proti me* "Že večkrat vas nisem rasi, potem sem pa vedno il, da ste pravo ukrenili. Sedaj pa mi je nemogoče ra-zameti, zakaj tako delate. Zakaj ste trpeli surovosti tega noža?" -pa ga preslepim, kar se je deloma tudj posrečilo, mora misliti, da sem ja2r :j trapast. On mora misliti, da nimamo mi niti potre bate pameti niti poguma, da pobegnemo od tega kraja. Si eer pa sedaj nimam časa za aadaljne razlage, ker moram v korak) " -Kaj hočete tam ?* -Pozneje povem. Sicer pa pazite, da ostane red kakor ja sedaj. Pred eno uro ne pustite . nikogar blizu." "In če vseeno kdo pride?' -Tedaj streljajte, kakor sem vam povedal/ * Kmalu sem v koralu. Mesec se ni prisijal, vendar sem lahko dovolj videl. Pri vhodu in za menoj je ranča, 'b se vleč pa je bila sredina kaktusovega grma prosta, in tam gotovo nihče ne stoji, torej moram tam iskati izhoda. Tla so bila popolnoma mehka, tako da se noben korak ni mogel čuti. Poleg tega pa je bila korala tak0 visoka, da ni mogel nihče preko gledati. Ko pridem do grmovja, se vležem na tla, da poslušani. Nikogar ni v bližini. Sedaj se pa začne glavno delo, kajti izrezati sem moral vrata v kaktusu, kar pa ni lahko delo, Prvič luknje v kaktus nisem smel izrezati, ker če pride kdo slučajno mimo, jo opazi, še predno se je po-služimo. Izrezati sem moral vrata, ki se do trenutka uporabe ne smejo odpreti. To delo je silno težavno, posebno če je kaktus trd. Moja usnjena obleka in fini amerikanski nož je mnogo pripomogel, da sem bil /. delom prej gotov. Trajalo je več kot en četrt ure, predno sem bil z delom gotov. Potem se pa vrnem k ognju, kjer dobim vse v starem redu. Seveda so bili ljudje že v skrbeh radi mene, ko jim pa povem, da sem med tem dosegel, s(> se jako veselili. Potem pa jim naročim, naj pospravijo vse svoje stvari, nakar odpeljem konja v koralo in pri vezem v bližini izrezanih vrat. Sedaj smo bili pripravljeni, in major je lahko prišel. Ravno ko mine ura, naznani krmilar, da vidi prvliajah človeka. Stražniki ob^Uye pri vhodih, dočim sedimo mi ostali pri ognju . Mož. ki pride sedaj k nam, mora biti star kakih petdeset let, je dobre vojaške postave in brez orožja. Pred polkovnikom se priklone, na druge se niti ozre ne in reče: "Senor, želeli ste z menoj govoriti, in bil sem toliko u>-ljuden. da sem vam to željo spolnil." Major je seveda pričakoval govora, pa se ije zelo motil, kajti polkovnik ostane le nem, le proti meni pokima v znamenje, naj jaz govorim, ra-dičesar rečenujA "Lepo od®vas. Pričakoval sem, da se z vami veliko hitreje pomenim kot pa s kakini drugim." Po teh besedah počasi vstanem. Major me pa zanič-Ijivo pogleda in reče: "Kdo ste vi?" "Mogoče veste." "Toda z vami nimam ničesar opraviti, pač pa z vašim predpostavljenim polkovnikom." "Vi se nekoliko motite, senor. Jaz nisem podložnik polkovnika, pač pa sem slučajno celo zapovednik te male čete." Major zaničljivo zmaje z rameni. "Z vami ne govorim," reče. "Vi niste častnik. Govoril bom s polkovnikom." "Tega pa ne smete narediti, ker noben pošten častnik ne sme govoriti z upornikom. Jaz kot civilist pa la'hko to storim, ne da bi škodoval svdji časti." "Tormento!" zagrmi major. "Bičati vas pustim, če me žalite." "Ne tako hitro, ker me še nimate v svoji oblasti. Vi veste. kakšne so razmere. Ali res mislite, da za nas ni rešitve?" "O tem sem popolnoma prepričan, senor." "Toda mi se lahko branimo." "Ha! Ko napoči dan, bodete drugače govorili. Jaz imam tisoč mož s seboj." "Tisoč?" vprašam. "Menil sem, da je tu samo štiristo vojakov." "Da, tisoč. Udajte se torej na milost in nemilost. Ce se udaste bre/. upora bom skušal vam deset minut časa, da se premislite. Ko mine ta čas, te* daj nimam z vami ničesar več opraviti." "Dobro. Pojdimo v% hišo." "Zakaj pa tja?" "Zvedeli bodete. da znamo s poslancem lepo postopati." "Lepo. Cel dan nisem druzega pil kot vodo. Mogoče je kaj boljše kapljice na ranči." Krmilar odveže ženo. Morala je z menoj in majorjem v sobo. Žena nanosi na mizo jedi in pijače, in ko se major vsede, da začne jesti, mu rečem : "Torej dober apetit, jaz grem. Deset minut nam daste časa? "Da, od sedaj naprej." "Posvetovali ise btwlemo v « • tf supi. "Zakaj pa ne pri ognju ?" "Ker nečenio, da bi videli, kdo vam je nasproten." "Toda pa vendar ne bodete kovali kake izdaje napram me ni?' "Nam niti v glavo ne pade." "Ali grem lahko kadar ho- Ml cem ? "Kadar hočete." In podam, se fr tovarišem Ne da bi jim kaj povedal, so vedeli, da je sedaj prišel pravi trenutek medtem, ko sem bil jaz v sobi, so se oni že splazili do vhoda korale, kjer so tudi konja odvezali. Tam me pričakujejo s puškami." "Proč?" vpraša polkovnik "Da," odvrnem. "Hitro, toda tiho. Poprej pa še zaprimo vhod. da major ne bo vedel, na kateri strani smo pobegnili. Potem pa sunem s puškinim kopitom kaktusova vrata, ki sem ji'h prej narezal, in prost sem bil. Nikogar ni bilo /ideti ali slišati. Naravnost na polje korakamo. Sele ki smo se oddaljili šesto korakov, se ustavim. "Kaj je?" vpraša polkovnik. "Zakaj pa ne greste na-prej ?" "Peš? Da dobijo Viaše sledove, ko se naredi dan in nas iprimejo? Mi moramo konje dobiti." ' "Da, kje pa?" "Vojaške konje dobimo.'' "Ali jih bodete ukradli?" "Da. V teh okoliščinah se to lahko zgodi, posebno ker sem prepričan, da nihče od teh adutov konja ni dobil poštenim potoni." "Toda. senor, če vas dobijo, tedaj smo vsi zgubljeni." "Bodite brez sk^rbi. Senor Mauricio Monteso naj me spremlja. Pušk ne vzamemo s seboj, ker bodemo rabili samo nože. Drugi pa čakate, da se vrnemo." "Kori;e krasti!" se jerbatero tiho smeje. "Interesantno, in prav rad grem z vami." Splaziva se zopet proti ko-ralom. toda v. drugi smeri,, tam kjer sem slutil vojake. Kmalu začujeva konjsko hr-zanje. "Vlezite se na t'a," zašepe-čem jerbateru, "in plazite se za menoj, toda popolnoma tiho." "Ali dobiva konje?' vpraša ves radoveden. "Gotovo, in sicer najboljše, kar jih imajo. Toda jaz ho- XZNICI Nickel Plate Road. Knjif a « slikami znetonj. IT. A. AHEUB.»'ko«iii^r""...................................i. Prekinjeno delo Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivm ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu teksu. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaosttal. Zgodi se, da želodec neč* sprejemat^ hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtjic je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO ■ * •, • •'•,'• * i, To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilike. Objednem daje moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono ustavi zdrav apetit, poveča odvajanje in prežene zaprtje notranje bolečine in krče glavobol zlatenico • dviganje in bruhanje. Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi čelodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi Priporočamo to vino pri mervoznosti in ženskih boleznih in%>ri kroničnem zaprtju. Po lekarnah. JOSIP TRINER, Importer in exporter. I 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. .( i 41 h-