»David" 1Z lepenke Razgovor z mladimi pred praznikom Ponos delavcev Tekstilindusu Kopija znanega Michelangelov cga »Davida« je visoka pet metrov in je narejena iz žice in lepenke. Posnetek znanega kipa so napravili prav za reklamo Italije na munehenskem sejmu. Seveda Pa spretni Italijani tudi niso pozabili pripeljati s seboj prave benečanske gondole, ki plava po umetnem jezeru. Poskrbeli so tudi za reklam- ne filme o Italiji in organizirali veliko modno revijo. Za zaključek pa bodo pripravili še veliko revijo cvetja. Avtomobili italijanskih tovarn bodo okrašeni s tisočimi cvetov, predvsem vrtnicami in nageljni iz San Rema in od drugod. Vsekakor bo velika reklama privabila marsikaterega turista. V Stražišču pri Kranju so pred kratkim odprli delavski dom. Prekrasna stavba nudi topel dom mnogim delavcem Tekstilindusa. Povprečna starost »domovcev« je 22 let, kar kaže, da je v domu največ mladih, ki so zaposleni v tovarni in so prišli od vsepovsod. Mnogi so do sedaj živeli v zelo težkih pogojih. Za stanovanje so morali fantje pomagati gospodarjem na polju, dekleta pa v gospodinjstvu. V lovarni pa so delali na tri izmene. V domu so garsonjere, sobe z eno in dvema poste-Ijema. V vsakem nadstropju so sanitarije in čajna kuhi- nja. V kleti pa urejena pralnica. Poleg tega imajo še obrat družbene prehrane, ki bo razen obrokov za »do-movce« nudil hrano tudi ostalim prebivalcem Straži-šča. Čeprav še ne dela s polno zmogljivostjo — pričel bo v ponedeljek — je minulo nedeljo že kosilo v restavraciji 250 ljudi. Odprt imajo tudi bife, kjer točijo brezalkoholne pijače in pivo. Dobiš pa tudi jedila po naročilu. Poleti bodo postavili tudi mize pred stavbo, kjer se bodo prav gotovo Kako kaže slovenski avtomobilski trg Rekorden uvoz avtomobilov h *>° L maja je bilo preko carinarnice v Ljubi *d uvo*en° iz Zapadne Nemčije in Francije 2244 osebnih avtomobdov" ^kamionov. V primerjavi z letom 1964, ko je bilo uvoaaaui SLS8?«* avtomobilov in tristo kamionov, je to P« rel«>rd. Največ avtomobilov je znamke Volkswagen in Renauiu. Kupci teh avtomobilov so številni prodajalci rabljenih žavlS,Ve?. kavanski dr- ^r'vla^- Rrihra»Jen tuj M n."2»°. na žiro račune ■» in preko ivo Kf^o denar narodni banki oanke izplačujejo nabavo voz po svoji izbiri. Največkrat potem ta voz.ua Prodajajo kn dobijo za eno 7-apadno.nemško marko celo 300 dinarjev (uradna cena je W15 din) Spričo nedavnih zaostritev Pri najemanju potrošniških kreditov, zlasti — 11 za nakup av- ze. čuti delen sejmu avtomobilov ostali praznih rok. Z avtomobili, ki so jih želeli prodati, so se morali odpeljati domov. Do 11. ure je bilo prodano eno samo vozilo. Tudi cene novih uvoženih avtomobilov so zadnji čas precej padle. Volkswagon in Renaulde dobiš, če imaš seveda gotov denar, že za pol ml« lijončka ceneje kot pred nekaj tedni. Vse kaže, da bo kaj kmalu splahnela tudi gnoča za vozila domače proizvodnje. V Slovenija avtu so nam povedali, da sprejmejo po uveljavitvi novih ukrepov približno desetkrat manj naročil za Za- stava 750 in 1.300. Vse kaže torej — če bodo novi ukrepi obveljali — da prihodnje leto ne bo več gneče za avtomobile in da bodo končno zginile s časopisnih ist/olpcev, pod rubriko »mali oglasi«, ponudbe za odstopanje vrstnega reda — z ustreznim doplačilom seveda! Ob vsem tem je bil sprejet tudi ukrep, da nihče ne more plačati naročenega avtomobila s čokom izstavljenim na drugo (tuje) ime. Potrošniški kredit torej ni prenosljiv, kar bo po svoje še bolj zavrlo preprodajo tega — tako oboževanega — blaga. — sik radi zadrževali tudi mnogi popotniki, ki bodo odhajali proti Joštu in Šmarjetni. Poskrbeli so tudi za otroško varstvo. Nekaj prostorov so odstopili otroškovar-stveni ustanovi, kjer bodo preživeli prijetne ure, ko bodo njihovi starši zapeslo-ni, otroci iz doma in ostalega terena na desnem bregu Save. Pred kratkim so od- Ob hudih poplavah v Srbiji Drama med nebom in zemljo štirje letalci iz Niša so v čačku in okolici rešili 55 ljudi, ki so bili zapisani smrti v valovih narasle Morave. 116 kai "J° avto K ii * »ajbolje 01je v frižiderju. Zdaj mu zunaj Pri reševanju prebivalcev mest v dolini Zapadne Morave so imele najpomembnejšo vlogo reševalne ekipe s helikopterji i/ Niša. Helikopterjem, ki so reševali v Ovčar Banji, Trbušanu, Ljubicu, Čačku in Balugi so poveljevali štirje pripadniki zračnih enot \t Niša. Sodelovali so že v številnih reševalnih akcijah. Tokrat so iz poplavljenih področij rešili okoli 55 ljudi. Tisto, kar pesniki opisujejo z mirno in nežno Moravo, je. v trenutku postalo najbolj divje in kruto. To se je najbolje videlo iz helikopterjev. »Videl sem že precej ne- sreč«, je dejal pilot kapetan Simonović. »Se 'niikoli nisem zajokal, toda takrat so me v Trbušanu premagale solze. Iz hiše, ki se je pravkar rušila, smo reševali kmeta in njegovo hčer. Ne morem opisati, kako strašen in proseč je bil njun pogled. Ali jim bo uspelo? Hiša se bo pravkar popolnoma zrušila! Vse to si lahko prebral iz njunih pogledov. Bil sem tako vznemirjen, kot bi reševal svoje otroke. Če bi prišli minuto kasneje, bi prišli prepozno Ko smo vzleteli proti obali, ;,e hiša izginila v valovih podivjane Morave.« prii tudi lekarno, ki posluje v splošno zadovoljstvo vseh prebivalcev Stražišča in okolice. Za sprejem v dom niso postavljali kakih posebnih pogojev, vendar so z vsakim interesentom imeli razgovor, vsak je dobil hišni red, da je vedel, kam bo šel in kako se bo moral obnašati, kajti le z disciplino bodom ostal res ponos delavcev v Tekstilindusu. Povprašali smo nekaj stanovalcev o njihovem novem domu. Na balkonu je čistil čevlje 19-lelni Luk Prenko, doma iz Džakovice. V šoli ni bil preveč priden, za^o se je zaposlil. V Tekstilindus je prišel julija 1964. Dela v tkalnici. »Kako ste zadovoljni v novem domu?« V še slabi slovenščini nam je pripovedoval: i* Vse je zelo lepo. Zelo sem vesel, da sem tukaj. Prej sem stanoval pri nekem privatniku, toda sij veste, marsikomu sem bil na poti. Tudi hrana v menzi je dobra in jo je dovolj.« »Kaj pripravlja vaša mladinska organizacija za dan mladosti?« »Kva« — beseda, ki se jo je najprej naučil. Ni me namreč razumel. Potem pa se je hitro znašel. »Da, jutri bomo imeli šele sestanek in bomo razpravljali o pripravah na proslavo.« In vaši načrti? »Pričel bom obiskovati mojstrsko šolo za kvalifikacijo. Moram priti do poklica,« je poudaril. Potem smo pogledali še v ženski del. Tu je bilo bolj živahno. Mali otroci so tekali po stopnicah in se sramežljivo umaknili, ko smo prišli mimo. Krivo je pač novo okolje, ampak kmalu se bodo navadili. Ustavili smo se pri malem fantku. Mamica je povedala, da je star tri leta in da mu je ime Mladen. Tudi mamica je še zelo mlada. Stara je komaj 21 let. Prišla sta iz Čakovca. Mama Marija Kastel je komaj tri mesece zaposlena v Tekstilindusu. »Mladen, ali ti je lepo tukaj?« »Ne, rad bi šel k bakici,« Mali deček pa bo prav kmalu pozabil na bakico, ko bo prišel med otroke v vrtcu. Marija pa ima precej dela, vendar se ničesar na boji. Se in še smo srečavall mlade stanovalce delavskega doma. Vsi so bili veseli ir» ponosni na svoj dom. Vsak nam je kaj povedal, tako Julka, Marica in drugi. „Yankee, vrnite se domov" St. Domingo - maja — Reporter francoskega časopisa Pariš Match se je zadrževal nekaj dni v Dominikanski republiki, takoj po začetku upora. Bil je med ameriškimi četami, obiskal štab vojne junte in se pogovarjal z voditelji vstaje. PRI TREH POLKOVNIKIH Pok, žvižg metkov, tišina. Toda samo trenutek. Pravi pekel se je šele začel. Mitraljezi, minometalci, dolgi rafali, eksplozije, vse je tu. Tako odovarja ameriški odred uporniškim ostrostrelcem, vsega komaj dvajset metrov od nas. Sem namreč v zgradbi francoske ambasade, ki je zaščitena. St. Domingo, najstarejše mesto v Karibskem morju, je v stanju stalne pripravljenosti. 15 km južneje je zračna baza San Izidor, ki je v rokah Američanov, kjer je tudi sedež »vlade«, ki je prosila za pomoč ZDA. Ta vlada je sestavljena iz treh generalov. Obkroženi so z vojaki in telesno stražo (čeprav jim ne preti nobena nevarnost), njihove uniforme pa so okrašene z mnogimi odlikovanji. Vsi so oboroženi, kar je pravzaprav v teh časih simbol ■ družbene pripadnosti. Trem polkovnikom (Benoa, Saladi, Santana) je najpomembnejša naloga, da vas prepričujejo, da se borijo proti komunizmu. Amerika trdi, da ne priznava te vlade, niti generala Ve-sina, ki je njen voditelj. Vendar prav iz njihovih pisarn neprestano hodijo ameriški svetovalci v civilu in uniformah, ki prenašajo zemljevide in neke papirje. Na vprašanje, komu pripadajo, odgovarjajo: »Smo nevtralni. Tu smo samo zato, da vzpostavimo mir«. In potem prično razlagati o komunistični zablodi v Dominikanski republiki, ki bi se gotovo spremenila v novo Kubo: »Toda, prišli smo pravočasno!« ZRAČNI MOST Operativno poveljstvo 82. letalske divizije, elitne edini-ce ameriške armade, je v nekem hangarju. V zraku je polno helikopterjev, ki prevažajo čete in material med bazo in zapadnim delom, kjer so razmeščeni mornarji. V petih dneh, od 29. aprila so zabeležili 1539 letov. To pomeni, da se ponoči in podnevi vsakih pet minut spusti helikopter, da bi sprejel ali odložil tovor. Američani pa ponovno zatrjujejo, da je to največji »zračni most« po tistem v Berlinu. To je točno, toda popolnoma nesmiselno. V St. Domingu je preko 30.000 vojakov. Vsi trdijo, da so prišli, da rešijo življenje tujim državljanom. Vendar, le kje bi se našel kdo, ki bi jim verjel. Tega vsekakor ne verjamejo domačini. Povsod so napisi: Yankee, pojdite domov; Bosh da, Yankee ne! TANKI NISO POMAGALI Dominikanska republika je /zelo lepa država: bogata in siromašna. To je država, k. jo svet še ne pozna. Res je, da je po smrti diktatorja Trujilla bila država dolžna Ameriki 500 milijonov dolarjev in da je St. Domingo najdražje mesto v Karibskem morju, toda resnično je tu/ di, da dajejo dominikanske plantaže sladkorja, takGre-koč same od sebe, večje hektarske doprinose od argentinskih, kjer obdelujejo zemljo z najmodernejšimi stroji. Na severu te dežele je plast humusa debela tudi po več kot 6 metrov. Bogastvo in revščina. V četrti »La Bega« je 200 poklicnih milijarderjev. Dejstvo je, da je 54 odstotkov zemlje v rokah manj kot 1. odstotka prebivalstva. 70 odstotkov Dominikancev pa je ob vsem tem brez vsakršnih dohodkov. Lani je neki Dominika-nec vložil v banko 27 milijonov dolarjev. Neki letalski general iz Vesinove junte je pred nekaj meseci dejal skupini oficirjev: »Zakaj se pri-to/ujete, ko sem vam zagotovil 400.000 dolarjev mesečno.« Interesi za sovjetske patente Iz Sovjetske zveze poročajo, da so inozemska podjetja' lani odkupila nad 300 sov-Francozi in Italijani kupili sovjets'.i i/um »univerzalnega sistema elementov za pneumo avtomatiko.« Druge firme so si pridobile pravico industrijskega izkoriščanja: ročnega stroja z ultra zvokom, medi- cinskega aparata za šivanje žil, postopka za izdelavo umetnih tepihov-perzijancev itd. Zanimivo je, da uživajo ino-zemci pri izdaji listin zaščitnega patentnega urada iste pravice kot sovjetski državljani. In v takem položaju je prišlo do zadnjega prevrata. Mladi oficirji, pristaši Huana Bosha so bili prepričani, da je zdaj zadnji čas, da izvedejo reformo. To pa je nekdo prehitro sporočil Veslnu in uporniki so morali v akcijo prej,, kakor so dopuščale razmere. Zavzeli so trdnjavo Ozam, kjer je bila policija in skladišče orožja. Vesin jih je poskušal zavrniti, zato je poslal v boj 40 tankov. Toda vsi so žalostno končali. Uporabil je rakete, ki so razbile most, ki je vodil v trdnjavo. V spopadu je bilo 1400 mrtvih. V uporniškem mestu sem se srečal z voditelji upornikov. Obrambni minister v zakoniti vladi je dejal: »Ce Američani mislijo, da bodo zavladali, se jim bodo uprli. Imamo tanke, gorivo im orožje. Hočemo svobodo!« Enakih misli so tudi množice. Na trgu ljudje vedno znova vzklikajo: »Bosh ja, Yankee ne!« Stare pravljice v novi obleki Kmetica in jajca Kmetica se je z vlakom peljala v Avstrijo, pod košatim krilom je imela skrito košarico svežih jajc in je takole modrovala: »Prvič grem s propustnico na Koroško in ni zlodej, da ne bi teh jajc srečno spravila čez carino. Pod krilo si mož carinik ne bo usodil vreči pogleda in dokler lepo na miru obsedi m, se mi ni treba ničesar bati...« In kmetica je pričela pomirjena računati: »Jajca so zdrava, domača In ni smet, da ne bi vrgla dober kup. Za šilinge bom še danes kupila nekaj parov najlonk, jih pod krilom lepo varno ponesla s sabo domov in jih na vasi z dobičkom prodala našim mladim avšam. Z Izkupičkom kupim v mesnici nekaj kil najboljše teletine in jo spet pod krilom speljem na Koroško. Tam jo prodam In si izberem majhen tranzistor. Doma mu med našo mladino brž najdem kupca in za iztržene dinarje kupim slivovke. Med tem si bom z možmi cariniki že toliko zna- na in dobra, da mi verjeti)« ne bo težko zlifrati težk"1 steklenic čez, čeprav jih br*' kone ne bom mogla več vati pod krilom, a bodo n*0*' je cariniki že zamižali v* stran pogledali...« Vlak je imel vsak hip o* pelji ti z jeseniške postaj*' Zadovoljno si je kmetica P0* pravila ruto in nadaljevala preudarni svoj izračun: »Za slivovko mi ne bo l^' ko najti radodarnega kupe3' Zdaj bom imela že lep ček šilinlgov. Lahko bom kU,' pila kak manjši gospodinj^1 aparat, vzemimo tistole ***' ki ji pravijo mikser! Pod k"' lom ali kako drugače ga »P6' ljem čez mejo in ga proda1" sorodnikom v Ljubljani. W slej bom imela v rokah nw hen kapital, kot se reče, bom pričela čez tihotapiti & le kante bencina. Iztržene »l' Hnge ne bom več nosila v govino, temveč jih bom P ' metno puščala v kaki 7-aneA ljivi hranilnici in ko jih ^ dovolj, si bom zanje kupu velik pletilni stroj . ..« In ob misli na donosno f* sebno obrt, ki jo bo z* Velik tank pomaga »reševati« tuje državljane! #IJ opravljati doma, je kme,,c' od zadovoljstva in rado« poskočila s trde klopi JJJ razkrila cariniku, ki je ray no tedaj zvedavo pokuka* kupe, sramežljivo košar' polno svežih in zdravih . mačih jajčk. Mož carinik P ni hotel ne zamižati ne st , pogledati, marveč je ^ ^ ročno vzel propustnico h» velel iti za njim. m »Na!« je žalostno ® \o kmetica svojemu staremu« ^ se Je brez propustnice brez jajčk vrnila domov. * so mi vzeli pletilni stroj obrt ...« Nekaj misli v tednu narcis Dandanes je že taka navada oziroma običaj, če hočemo, kakšno stvar ali reč praznovat, potem jo praznujemo s posebnim poudarkom, kakor n. pr.: teden varčevanja, teden prometa, teden čistoče, itd., tako smo tudi v našem kraju pričeli praznovati teden narcis. Mislim in upam, da narcise več ali manj poznate. To so cvetlice, ki rastejo večji del v našem kraju in to predvsem v jeseniških plavžih in javorniških rovtih, njihovi beli cvetovi presegajo vso belino belilnih detergentov, njih dišeči vonj pa bi v marsikaterem hotelu, restavraciji odpravil vonj po di kurjih. Teden narcis naj bi bil predvsem turistična atrakcija, kjer naj bi vsi turisti in liubitelii narave uživali v na- ravi vso lepoto teh narcis. Izkušnje zadnjih let pa so ustvarile povsem drugo sliko o obiskih teh turistov v tem času. Ne bom trdil, da vsi obiskovalci narcisnih poljan delajo škodo, toda nekaj je pa le lakih, da po njihovem obisku ostane trava poteptana, grmovje ra/.sekano, razmetane konzerv ne »pik sne«, ležeče razbite steklenice, vse to pa ustvarja videz, kakor da bi se teden narcis in Odpad integrirala. Ali je potem kaj čudnega, čc ob pogledu na tako razdejanje dobe prizadeti kmetje glavobol? Veliko, zelo ogromno je turistov, ki ob tednu narcis niso zadovoljni samo s šopkom natrganih narcis, temveč jih neusmiljeno nacufajo, natrgajo, napulijo v takšnih količinah, da bi človek mislil, da njihove krave doima že 14 dni niso »vid'Je noben'ga fulra«. *p tU* V tednu narcis se v rsc zabavne prireditve, z£^rUv(is* s plesom in z izvolitvijo * .^j. narcis«. Predvsem so . fcjtf vi plesni narcisni večer'> ^ večkrat pride zaradi P1^; $ manja narcis med p'es j^g* prekomernega pomlada'1; A vrenja krvi, kar je tudi j kratni vzrok, da pride ^ plesalci do nedovolj^^ medsebojnega božanja 0 ma puščanja krvi. Ker s. \t ki »fiskulturni« nastopaj, p revel i k ok ra t p o n a vi j aj °'^0, slim, da ne bi bilo f*a£ ^ če bi za čas tedna narci ^ prli honorarno delovno ^ sto s poklicem »hrusil1' ^ žev in pa razbijalec cev.« pif Kar pa zadeva volUeVJi, lepše narcise — miss n \t\ pa lahko trdim, da Pryj|r podelitvi častnega nasl° ^. rija nima vedno sre£gjjr.jsWa tla, ki se spreminjajo v rodovitna polja. Vodja namakalnih del trusta »Kara-kunvhklrostroj« Gasitov je J* ™, da bodo letos povečali kapaciteto pretoka vode v ka-na 205 m3 v sekundi, gradili bodo tudi ogromni re*ervar za 435 milijonov ms vode \n namakali še dodatku 100.000 ha zemlje. Poleg del bodo zgradili blizu kanalov še umetne ribnike za gojitev rib. Simfonija strojev Pri naslednji otvoritvi sejma v Lausannu (Švica) bodo izvajali simfonijo, ki jo je komponiral intendant ham-burške državne opere Rolf Lieberman. Orkester bo sestavljalo 156 različnih strojev in naprav. Med njimi: 16 električnih pisalnih strojev, 18 računskih strojev, 8 knjigovodskih strojev, 12 naprav za perforinaje trakov, 12 registrirnih blagajn, 8 teleprinterjev, dve akustični napravi švicarskih železnic in 16 telefonskih aparatov. Cel ta konglomerat strojev in naprav bo upravljal oz. dirigiral po partituri poseben elektronski računalnik. Kako bo občinstvo sprejelo novo »simfonijo« ropotanja, piskanja, zvonenja in podobnega hruška, za zdaj še nihče ne ve. Myriam naju je povabila na »party«. Med potjo nama je s cigareto v ustih pripovedovala, da so njeni starši prod 30 leti prišli s Poljske. Sorodniki so ostali tam. Pozneje so nacisti vse pobili. Prišli smo do majhnega trga. Tu jo bilo zbrane zopet veliko mladine. Postajali so v gručah ali pa sedeli na cestni ograji. »Tu jo naša borza prireditev,« je pripovedovala Myriam. »Poglejmo, kaj se nam danes nudi!« Izginila je v vrvežu. V nekaj minutah je že imela sedem povabil. »Najprej bomo šli k Jean-Pierru« je zaklicala skoraj brez sape. Ima nove plošče. Jean-Pierre je spraznil največjo sobo njihovega stanovanju. Vse odvečno pohištvo kot mize in knjižno omaro je postavil v vežo. Samo družinske slike so viselo na steni. Lepa volika perzijska preproga jo ležala zvita v kotu. SADNI SOKOVI NAMESTO ALKOHOLA V kuhinji so dekleta mešala sadne sokove. Alkohola Izraelci skorajda ne pijejo. V salonu je sedelo nekaj fantov na tleh in gledalo televizijski program iz Kaira. Zanimivo, da Izrael nima lastne televizijsko oddajo, kljub temu ima 50.000' družin televizor. Ti so zelo dragi, okoli 600.000 dinarjev. Program lahko gledajo iz Egipta, Sirijo in Libanona. Izraelski politiki razpravljajo že nekaj let, da bi postavili na noge televizijski program. Do uresničitve še ni prišlo, zaradi tega, ker se nekateri bojijo, da bo televizija kvarno vplivala na moralo. Vlada je končno popustila. Se v tem letu bodo Izraelci obiii svoj program. ŽALOSTNA RESNICA: NEMCA SVA Nenadoma se je živahno razpoloženje pri Jeanne-Pier-re spremenilo. Grupe mladih ljudi so se razburjeno prička-lo. Midva seveda zopet nisva razumela. Postajali so vodno glasnejši. Končno je nekdo zamahnil z roko in vsi so zapustili sobo. Jeanna-Pierre — gostitelj si ni vedel pomagati. Pristopil je k nama: »Sprli so se zaradi vaju. Pravijo, da z Nemci ne bodo praznovali.« Takoj sva hotela zapustiti stanovanje. Myriam, ki se je vrnila s četo mladine naju je zaustavila. Popravila si je lase in dejala: »Zdi se mi, da so se prav bedasto obnašali. Pripeljala sem jih nazaj.« Čeprav so se mnogi mladi Izraelci vedli do naju prav prijateljsko se jo zgodilo, da nama je nemška preteklost skalila najino bivanje. Naj vam opišem še dogodek s sestrama Judith in Geula. Skupaj smo obiskali letovišče nad Tel Avivom in Haifo. Ko smo se vračali, sta naju povabili na kavo h staršem. Pred hišo sta veselo za-žvrgololi: »Trenutek počakaj-ta, prosim, da vaju najaviva.« Deset minut pozneje sta se v zadregi vrnili. V vsaki roki sta imeli nekaj koščkov kruha in steklenico piva: »Naša mama je bila v The-resienstadt« sta dejali. »Me želi vaju videti. Prosim, ra-zumita.« \_ V sobotah se srečujejo mladi iz Dizengoffa na kopališčih Tel Aviva. Januarsko sonce je toplo kot poletno v Hamburgu. Voda Sredozemskega morja pa ima več kot 20 stopinj* Celzija. Kljub temu se Izraelci v tem letnem času ne kopajo. To letno dobo izrabijo dekleta predvsem zato, da so na promenadi pokažejo v najmikavnejših oblekah. Mnogi Izraelci imajo sorodnike v Evropi in ti skrbijo, da so njihovo nečakinje in viufkinje moderno in lepo oblečene. Pravijo, da so tudi moški elogantnoje oblečeni kot so pa bili. Njihove obleke so dobro krojene in čevlji lepi. So pred nekaj leti so se Izraelci sramovali, da bi nosili nove ali celo elegantne oblo^ ko. Kobi Jaegor, 27-1 otni izraelski novinar, je pripovedoval, da je nov suknjič opral preden ga je oblekel, samo. da bi izgledal bolj ponosen. $o*a za »kavboje« Sola za čuvarje velikih kareje) goveda je verjetno prva te vrste na svetu in so jo odprli na Kubi. To je del načrta vlade Fidela Castre, da v državi ne bi pridelovali samo sladkorja. Po predvidenem 10-ietnem načrtu naj bi Kuba proizvedla več mleka kot Holandija in več sira kakor Francija. Da pa bi ta načrt lahko uresničili, potrebujejo 90.000 »vaherosov — kavbojev«, ki bi znali jahati, metati laso in vse ostalo, kar jo potrebno za rejo živine. Prav zato so ustanovili šolo izpod planine Ekambrev. Kubanske krave, ki so afriškega porekla, so zelo odporne proti nalezljivim boleznim, ki jih prenaša mrčes in ne potrebujejo veliko krme, toda vajene niso molže. Zato jo mora »vaher« najprej ujeti z laso, privezati k ograji, ji zvezati noge in rep in šele nato jo lahko po-molze. . Izraelci se poročajo zelo zgodaj. Zato se ne bomo.čudili, da gre vi#!iko zakonov rakovo pot že v prvem letu. Iliana — 21-lotno dekle ni*« ma je zaupala: »S sedemnajstimi leti sem se poroči« la. Po treh letih se z možem nisva več razumela in danes sem zopet sama. Porodila sem fanta takoj, ko se je vrnil iz vojske.« »Kje ste stanovala?*. Nekaj časa pri mojih in nekaj časa pri njegovih starši h. Slabo sva zaslužila.« »Zakaj sta se sploh poročila?« »Imela sva se zelo rada. On je bil na žalost preveč nesamostojen. Vedno je bil kdo, ki mu je diktiral kaj in kako mora delati, najprej šola, nato še vojska. Mislim, da prav stroga državna vzgoja slabi samostojnost naših mladeni« čev. Zato gro tudi toliko zakonov v polom. Se nekaj* naši moški no poznajo nožnih besedi, ne komplimentov in malih poajprnosti.« Večina Izr.aelk je Ilianine-ga mnenja. Res. kavalirji Izraelci niso. Saj sva vid.-la fanta z rokami v žepih, njegovo deklo pa je vleklo težak kovček. Smrt voditelja Teroristična skupina je iz zasede ubila Mohameda Zu-beirija. človeka, ki je bil znan kot »duševni oče« Jemena. Zubeiri je sodeloval v mnogih uporih proti monarhiji in sicer: 1936. leta. 19484 1955. in 1962. leta. Njegova akcija bujenja nacionalne in politične zavesti na severu države je povzročila, da je propadli imam El Vadr izgu« bil vse pristaše. Toda našel, je atentatorje, ki jim je dat 10 pušk in 4.000 funtšterlin« rov. da so ga ubili. Zubeiri«; je v i ljudje so atentator je našli. i 166. Jeseni se je Bili vrnil k svoji družini, ki se je pomnožila še aa en-ga člana - hčerko Oro. Doma ga je čakalo Buntlinovo pismo, «ai čimprej pride v Chicago in prevzame vlogo Buffala Billa na gledališkem odru Hkrati mu je predlagal, naj pripelje s seboj se kake-a prijatelja in dvajset Indijancev. Ko je Bili prebral pismo svoji ženi- so se ji zasvetile oči. »O, Bili, kako lepo bi bilo živeti v mestu!« je rekla. »Moraš sprejeti ponudbo!« BiH je odvrnil: »Zopet bi moral nastopiti v veliki dvorani in oči vseh žena bi bulile vame. Enkrat sem že pretrpel ta strah. To je bila huda rečic 167. Louisa se ni dala kar tako ugnati. »O, BiH,« je rekla, »saj vidiš, da v prerijah nI več službe zate, večno ne moreš biti izvidnik in vodnik, tudi lov na bizone je izgubil svoj čar. Kot igralec pa bi zaslužil mnogo denarja, a slednjič moraš skrbeti za svoje tri otroke...« BiH se je zamislil. Ker so prihajale večje lovske družbe, ki jih je vodil na lov v prerijo, je malo pozabil na Bunt-lina. V tem času so ga njegovi prijatelji postavili za kandidata na skupščinskih volitvah v Nebraskl. Kandidiral je na demokratski listi; ker je bil povsod priljubljen, je na volitvah tudi zmagal. u fS*° ?a Parnom BuntHne pa "ii je Največji rop v zgodovini 168. ženi: »vjuiucuc« i še predsednik Z^1"3 °e P"! je rekel svoji luntnne p« '-.r je vedno « jc rekel svoj' »Odločitev **»,Zato b. bi|ra;'Ia;dabom postal aobro, da se držim se preaseuniK razumem x Utt se aram politike. Toda v V^Tjo treba p a ** manj vem, kakšen bom kot igralec. d, bi BiH Je nagovoril svojega prijatelja Jjal v St. Louis f^" Odpovedal «e je mandatu in svojo ™ ga je že 'J*™ Pa se je odpeljal s Texas Jackom v Wwča, ki bi n?,Cakoy31 BuntHne. Skupaj so odšli k rav»*' «aJ uprizorilo Buntlinovo igro. Še sedaj niso zbrani podatki, koliko so Nemci v svetovni vojni naropali po Evropi. Na osnovi nepopolnih podatkov sklepajo, da so fašisti naropali za več sto milijard dolarjev. Iz vseh zasedenih dežel so prevažali v Nemčijo najrazličnejše blago: od umetnin do zlatih zob, ki so jih Prvi ciganski časopis V Rolzanu so pričeli izdajati prvi ciganski list v Evropi in verjetno prvi na svetu. Časopis izhaja pod naslovom Laciodrom — kar pomeni v ciganskem jeziku srečno pot. List izhaja trikrat na leto. Glavni urednik Mirella Karpatti jfe izjavila, da največje težave povzroča razpošiljanje lista, ker pač cigani ne bi bili cigani, če se ne bi vedno selili. Toda kljub temu imajo že sedaj precej stalnih naročnikov. pulili žrtvam v koncentracijskih taboriščih. Iz Francije so med drugim odpeljaU 9 milijonov ton žita, 75 odstotkov pridelka ovsa, 80 odstotkov olja. V Belgiji in na Nizozemskem so si prilastili dve tretjini nacionalnega dohodka. Po nemških podatkih so samo v letu 1943 odpeljali iz Sovjetske zveze 9 milijonov ton žita, 2 milijona ton krme, 3 milijone ton krompirja, 662.000 ton mesa, 9 milijonov glav goveda, 12 milijonov prašičev, 13 milijonov ovac. O ropu umetniških del govori tajno nemško poročilo kar v vagonih. Do julija 1944 so odpeljali v 137 tovornih vagonih 21.903 umetniških predmetov — od tega 10.890 slik. Vagoni so bili polni del znanih umetnikov: Rembrand-ta, Rubensa, Vermeerja, Go-ye, Gainsborougha in drugih. V koncentracijskih taboriščih je bil najbolj priljubljen plen zlato. Zlate zobe žrtev so nalagali v poseben depozit berlinske Reichsbanke pod izmišljenim imenom »Max Heiliger«. Z njim sta razpolagala osebno Himmler in Funk. Do leta 1944 so bili polni že trije trezorji pretop-ljenega zlata. Po padcu Berlina so zmagovalci našli le del tega zlata — dvajset tovornjakov. Ni mogoče našteti vseh vrednosti, ki so jih naropali v tej sramotni vojni, še težje je oceniti škodo, ki so jo naredili v »osvojenih« deželah. Kljub izrednim številkam, pri ocenjevanju vrednosti naropa-nih predmetov, pa danes išče Zahodna Nemčija najrazličnejše izgovore, da ji ne bi bilo treba vsaj delno povrniti škode, ki so jo naredili v vojni. Aboniran reševalec Slučaj ima neke posebni zakone. Ameriški šofer Bil] Bidmann je lani novembrj vozil avtobus preko nekega mosta in zagledal dva moška in enega dečka, ki se jim je prevrnil čoln. Vsi trije so se utapljali. Brez premišljevanja je skočil v mrzlo reko in rešil Edvvarda Childtha. Pogumni šofer je za požrtvovalnost dobil posebno medaljo Pred nekaj dnevi pa je naletel na prevrnjen avtomobil, katerega lastnik je bil težke ranjen. Hitro ga je odpeljal v bolnico in mu tako rešil življenje. Ponesrečeni voznik je bil Edvard Childlh — torej človek, ki mu je že enkrat rešil življenje. ATOMSKA BOMBA Devize za svinje Napad hrčkov Channing Pollock BLAZNI KIRURG Nekega poletnega večera je mož z ženo drvel z avtomobilom po neznani poljski poti. Že dvakrat je zgrešil pot, zato je sedaj hotel nadoknaditi izgubljen čas. Kljub brzini pa je opazil veliko razpadajočo kišo, na kateri je bilo ime nekega zdravnika. Obdržal jo je v spominu kot točko za orientacijo. Kakih 800 metrov naj>rej se je zaradi napake pri volanu zaletel v drevo. šofer ni bil poškodovan, seato pa je bila težje poškodovana njegova žena. Spomnil se je hiše z zdravnikovim imenom. Nikjer ni bilo nobenega vozila in tudi hiš ni bilo v bližini. Zato jo je odnesel do tiste hiše. Skoraj pritekel je do hiše in, hitro pozvonil. Odprl mu je starejši, visok, suhljat mož in dejal, da je zdravnik. V hiši je bil popolnoma sam. Kino epopeja V Sovjetski zvezi prikazujejo novo filmsko zvrst: ki-no-epopejo. To je film, ki je sestavljen s posnetki iz državljanske vojne, iz časa vpada Hitlerjevih čet do iz-obešenja sovjetske zastave na zgradbi Reichstaga in praznika zmage v Moskvi. Film je delo 236 snemalcev, od katerih jih je 40 padlo pri opravljanju svoje naloge. Mnoge epizode so bile do sedaj nepoznane. Scenarij za toedin-Rtveno epopejo so napisali S. Smirnov in R. Kormen Skupaj sta prenesla ženo v ordinacijo. Bila je prašna in neurejena. Žena je bila še vedno v nezavesti. Zdravnik je ugotovil, da ima počeno lobanja in da je edina rešitev operacija, ki pa se mora napraviti takoj. Mož je omahoval, ko je videl neurejene in-zaprašene instrumente, ki se jim je poznalo, da jih že dolgo niso uporabljali. Toda druge izbire ni imel, zato je privolil. »Morali mi boste pomagati, ko ji bom dal anastezijo. Tu ni nikogar drugega«. Onemogli mož je privolili, toda kmalu je zdravnik opazil, da se bo tudi on pravkar onesvestil. Zato mu je dejal, naj zapusti ordinacijo, ker bo vse lahko naredil sam. Ko se je sprehajal po balkonu, je mož opazil, da se hiši bližajo trije moški. Dva sta bila oborožerta, tet ji pa je v rokah imel vrv. Hitro so vstopili. »Počakajte!« je zavpil prestrašeni mož. Lobanja žene je bila odprta in vsako prekinjanje bi povzročilo smrt. Eden izmed dvojice ga je vprašal: »Za koga nas vendar imate?« »Za lopove,« je odgovoril mož. »Ne,« je odvrnil možak, »prišli smo iz bližnje norišnice. Mož, ki operira vašo &mo, je nevaren bolnik, ki je pred dvema urama pobegnil iz norišnice«. Šepeta je so se zedini'i, da počakajo do konca operacije. Norec je bil nekoč slaven kirurg, v zadnjem času pa je kazal znake neuravnovešenosti in je postal celo nevaren. V tej hiši je ordiniral, dokler ga niso zaprli. Moč navade ga je privedla nazaj. Nemara mu bo tudi moč navade pomagala, da bo dovršil operacijo. Sledili so poteku operacije in brž ko je bila končana, so skočili v sobo in zvezali norca, ki se je tuleč branil. Možje so obljubili, da bodo takoj poslali zdravnika in bolničarko, ženino stanje se je toliko popravilo, da so jo lahko premestili v bližnjo bolnišnico. Znani zdravnik je skrbno pregledal prelom lobanje in rekel možu: »Vaša žena bo prav kmalu ozdravela Kolikor vem, je samo en operacijski poseg, ki jo je mogel rešiti in samo en kirurg, ki ga je mogel uspešno izvesti. Toda ta edini kirurg je že nekaj let v urnobolni- V ribogojnicah zlatih ribic malem tokijskem predmestju imajo veliko dela,, ker prihaja vsak dan več naročil. Nekatere družine se že več kot sto let ukvarjajo s tem delom in vodijo celo neke vrste »rodovnikov« za vsako ribjo generacijo. Pripovedujejo, da za nekatere primerke poznajo prednike več desetletij nazaj. Južnoameriška magistrata V Peruju so izdelali načrt za izgradnjo avtomobilske ceste, s katero bi povezali kolumbijsko mesto Arauku s Santa Kruzom v Boliviji. Cesta bi bila dolga 5.630 kilometrov in bi' šla preko štirih južnoameriških držav: preko Kolumbije, Ekvadora, Peruja in Bolivije. Izgradnja ceste bi veljala 500 milijonov dolarjev. VClike ^antetle'lk° kvantitete Slond Sukarno' lorjgj. *ski Predsednik * Wt n Vsai ta« vsekak°r pristaš »Zdravniki ne zdravijo P'oti niini>*Vn° ^ sme izreči temveč jih samo popravlja)0- I. Woo, .j angleški književni i »Tajnost je za ženske n^^'\p> povedale vsaj še petim prija1 Charles Boyer, francoski igralec ****** književnik Poljedelska zadruga »Sloga« je pred nekaj dnevi Izročila 950 belih svinj ZR Nemčiji. Kupec je zadovoljen s prvo pošiljko in so z zadrugo sklenili še eno pogodbo, po kateri bodo poslali v Nemčijo še 1.000 svinj. Zadruga »Sloga« ima zelo dobre odnose z individualnimi proizvajalci in je letos povečala svojo proizvodnjo za 450 odstotkov v primerjavi s preteklim letom. V načrtu Imajo tudi prodajo večjega števila bikov. Kolektiv poljedelskega kombinata »Savo Kovačevič« iz Vrbasa ima težaven položaj. Že posejane površine je napadel velik škodljivec-hrček. Na enem hektaru' obdelovalne površine je preko 70 gnezd teh škodljivcev. Največjo nevarnost predstavljajo za pšenico. Do sedaj so morali ponovno preorati in posejati že preko 300 hektarov zemlje. Posebne ekipe jih uničujejo s strupi. Uničili so že preko 6.000 hit kov. To je posnetek francoske atomske bombe in o< . ...tudi prvi objavljeni posnetek katerekoli atomske bombe. Dolga je okoli štiri metre in težka nekaj več kot 1000 kilogramov. Njena moč je 60 kiloton, kar pomeni, da je štirikrat močnejša od bombe, ki so jo vrgli 1945. leta na Hirošimo. Nuklearno polnjenje zavzema samo majhen del prostora, ostalo so elektronski instrumenti, od katerih je najpomembnejši instrument za aktiviranje. Najmanjša napaka na tem instrumentu bi povzročila, da bomba ne bi eksplodirala, čeprav bi padla iz višine 20.000 metrov. Toda to je že zastarelo orožje, ker ima vodikova bomba 1000-krat večjo razdiralno moč. VHHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Na deio moram. Dobimo ^./^ je, da ob šestih vstaneta tudi ■ er0 mojo uro.« Samo do 65. ieta Ko je Maurice Chevalier zvedel, da bodo Američani posneli film o njegovem življenju, je šarmantni 77-letni francoski šansonjer dejal: »Rad bi igral sebe, vendar samo od 20. do 65. leta.« Američani sedaj iščejo igralca, ki bi ga igral od 65. do 77. leta starosti. Zaloge plina V Sovjetski zvezi so odkrili doslej največje nahajališče zemeljskega plina 1128 m globoko na polarnem področju. Prvi potrošnik tega ogromnega najdišča na polotoku Ja-mal bo 400 km oddaljeno industrijsko mesto Narilsk, pozneje pa celoten bazen ural-ske industrije. Najditelji novega ležišča domnevajo, da se na h a V v večjih globinah tudi naiia. n se napoti! ffCH^S riSluskovaly> JopiJ* * Čedalje katerega megla v neprodirno temo krat je obstal in prislušk-- ^v>-utripanje svojega srca. Ternna^j^S večjo tesnobo. Čutil jo Jc_ko^ct. JePa t^isel '"nor ga je vedno tesneje oblačila v'e Vest? To so predsodki! . ^ -Spomnil se je Anninih D p3 J Jk^,. «e , V» 1 *k1]j danjem ' n,so moža, a se potem premislila- • n- niar- bili očitki vesti. Ni se zgio*1 ^ Sl>ženj,K. več nad strahom pred kazni'0' Spr J!*i strah t • ___i„u „„ „.v,n>,iilO V . I'i >. 0a^„... POdya„„ Ljudje sploh ne poznamo y ff^' HaPo'" Podzave-pred zakoni, je čutil. Tudi M^ ^Ulj^ W 8a boTl10st. rnu sten, a potem, ko se je vP- r fino, in spoznal, da je s bLn**1 je planil v zavest z vso un«f m ^ in °'°dil oh ali pa ga je že videl, ko J«j • i reki in nekajkrat celo za k11 ob Potem sele okrog osme vračal v mesto proti tiskarni sklonjen in vznemirjen, drugačen kakor drugi ljudje, ki so hiteli po opravkih in ki so ga (tako se mu je dozdevalo) sumljivo ogledovali. Morda bodo kmalu kje ob reki našli Josclinino truplo in sum bo padel na člo-veka, ki so ga videli prihajati od reke. Opisali ga bodo in policija ga bo začela iskati kot človeka, osumljenega, da je zagrešil umor in vrgel žrtev v vodo. Zvedeli bodo, da je odšel že ob pol štirih iz vile in prišel v tiskarno šele sedaj, ko je ura osem, namesto ob petih. Ne smel bi priti, je pomislil. A bilo je prepozno. Pred njim je zc stal vodja stavnice in ga opozoril na triurno zamudo. H i,'^'"^aite od sobote na nedeljo in ne od nedelje na ponedeljek,« ga je ukoril. »To zamudo smo si zapisali!« v , Odtaval je na svoje delovno mesto in se lotil dela. Iskal je ,F i ■ ki jih drugekrati našel z zavezanimi očmi. Prsti, ki so ga vselej ubogali in delali kakor stroj, so bili danes okorni. Pred njim j6 se v^dno svetlikala reka in sneg, v katerem je zaman iskal Josclinine korake in v katerem je pustil sledove svojih stopinj. »Da, ti sledovi .. .« »K ?^'w.ga >e nagovoril čez pult stavec, ki je delal nasproti njega. "K-a j se je zgodilo z vdovo dr. Krcuzbergerja, da . ..« »Kaj, so jo našli utopljeno?« se je spozabil prestrašen in iznenađen. • , "Kaj utopljeno? Pijano! Že ob petih je bila pred tiskarno in a ala tebe. Kje pa sta pila? Nisem mislil, da popivaš s tako imenitnimi ljudmi?« »TiJina! Ali bomo delali ah se bomo pogovarjali?« ju je opazil v°aja stavnice in si oba zapiski v notes. Franc se je oddahnil Skrbelo ga je samo še to, da bi se ne srečala Štefi in Joseline. 10 Prav tedaj se je štefi odpravljala z otrokom v mesto. Ko je stopila iz sobe, je prišla po stopnicah gospa. »Tako?« je zakričala. »Zdai razumem, zakaj mi ni nepridiprav odprl. Vlačugo je imel pri sebi! Da vas ni sram! Taka mlada /ena! In še mati povrhu! Pa gre ležat k propalomu falotu!« ni izbirala besed. »Oprostite! Motite se! Z otrokom sva prespala pri možu! Jaz sem,« se je hotela predstaviti, ker je bila prepričana, da se gospa razburja nad slikarjem, ki ga je zaman klicala ponoči. Gospa Josefine pa ji ni pustila do besede. Psovala jo je z najbolj prostaškimi psovkami, ki bi jih šteti od take gospe nikoli ne pričakovala. Št%fi jo je zaman skušala piepričati, da gre za pomoto in da ni spala pri slikarju. »Ne! Seveda ne!« je gospa še bolj pobesnela, nato pa ji poka/ala duri: »Ven! Ven iz moje poštene hiše!« in kričala za Šteli še potem, ko je bila že z otrokom na ulici. Slavko je jokal. Štefi je rdela od sramu in pohitela, da bi bila čimprej daleč od gosposke vile in pijankinih psovk. Potem je umirila otroka in napotila sta se proti restavraciji Rosenhol, kjer je opoldan pričakovala Franca. Ko je prišel, mu je povedala, kaj se ji je zgodilo. »Ne ženi si k srcu! Pijana je bila. čc je koga osramotila, ie samo sebe,« ie rekel. Sam bo šel k njej i:i zahteval, naj da s-: javno zadoščenje s preklicom v časopisu ali pa pred sodišč Štefi tega ni hotela. . »Dober večer, profesor! Ali ste ujeli Čarovnika? »Se ne,« je smehljaje odvrnil dr. Lomond. »Ilehe, napišite še eno knjigo — morda se vam potem posreči!« »Kako duhovito!« jo odvrnil dr. Lomond suho. »Ne, Čarovnika še nisem ujel, mislim pa, da bi lahko položil roko nanj!« Blis ga je sumljivo pogledal. »Mislite? Zdi se, da se opletate z nekakimi domnevami?« »Ne z domnevami, pač pa s prepričanji in to čisto določnimi prepričanji,« je odvrnil Lomond skrivnostno. »Doktor, nekaj bi vam svetoval! Prepustile policijske opravke policistom! Artur Milton je nevaren! Alt ste v zadnjem času kaj videli njegovo ženo?« »Ne — vi?« Blis,se je obrnil. »Ne, saj niti ne vem, kje stanuje.« Zdravnikovo obličje je okamenelo. »Rad bi vas opozoril na to, da govorite o dobri moji prijateljici!« je poudaril odločno. Inspektor Blis se je zasmejal, kar se je pri njem zgodilo zelo redkokdaj. »Oh, glej no, vi ste tudi zašli v njeno mrežo? Ta zna to!« »Ali še niste nikdar slišali, da ima ženska lahko tudi platoničnega prijatelja?« je vprašal zdravnik. »O da, vsako minuto se rodi laka ženska,« je bil surov odgovor, in ko je videl VVemburvjev nejevoljni pogled, je nadaljeval: »Vi ste pa tudi nekam sentimentalno razpoloženi?« »To je moja šibka stran«, je hladno odvrnil Wembury. »Z vami ni nekaj v redu, Cora Ann. Nervozni ste!« Jeznorito je prikimala. »Nobenega moškega ne čakam dlje kot eno uro.« Wembury se je vedno bolj čudil. »Sveta nebesa! Povabil sem vas na kosilo!« je vzkliknil zdravnik. »Poklicali so me sem, pa sem na to čisto pozabil!« Cora Ann ga je nejevoljno pogledala. »Ne morem vam zameriti. Ce bi mene poklicali tu sem, bi mi prav gotovo odjenjal kak vijak. Takšna je torej policijska stražnica? Tako si jaz zamišljam pekel.« Pogledala je Wemburyja. »Zakaj pa vi niste namaškarani? Vsi drugi so v uniformi.« »To oblečem vedno le v večjih družbah,* je smehljaje odvrnil Alan. »Hu« — se je stresla — »človek bi lahko začel povraćati! Kako morete ostali tu...? Pri moškem, ki mu ugaja tako življenje, ne more biti nekaj v redu.« »Pri vas bo nekaj narobe,« je menil Lomond mirno. »Tak prazen, srep pogled je v vaših očeh.« Odločno ga je pogledala. »Praznina ni v mojih očeh — že od jutra nisem nič jedla.« Lomond je priznal, da ga peče vest. -Ubogo, lačno stvorjenje — ali niste mogli sami jesti?« •Svoje obede opravim najraje pod budnim očesom zdravnika,« je odvrnila Cora. »Ne verjamem, da bi bilo dovolj le zdravnikovo budno oko,« se je norčeval Ix>mond. »Ali mislite, da bi vas zastrupila?« »Mojo pamet bi lahko zastrupili.« Alan je poslušal vedno bolj začuden ta nerazumljivi pogovor. Kaj je nameraval zdravnik? policist privedel v sobo Johnnvja Lonleva, drf* ga za zapestje, in mu velel, naj stopi k P'33^ mizi. Brez uvoda je začel: »Kriminalni s^jf' mojster Bell! Danes zvečer sem bil na str* št. 57 Camden-Crescent, ko sem videl tega m0^ lesti skozi podstrešna vrata na streho. OpaZ^f sem ga, kako je nekaj iskal za vodnim zbir3'L) kom in sem ga prijel. Obtožujem ga, da le v ^ skozi zaklenjene prostore z namenom, da storil zločin.« Lenley je mirno stal ob mizi in gledal v Zdelo se je, da ne sliši nič, kaj se godi njega, dokler ni dvignil oči in pogledal VVef11 . ryja, nato pa pokimal: »Lepa hvala, vVemb0" Cc bi imel vsaj kurjo pamet, bi zdajle ne bil ' Carter je pomočil pero v črnilo. »KaM vaše ime?« je vprašal avtomatično. »John Lcnley.« Vse je bilo tiho, le pero je škrtalo. »Vaš naslov?« »Ga nimam.« »Poklic?« »Kaznjenec na pogojnem izpustu,« je odvrnil Johnny. - j Seržant je odložil pero.-»Preiščite ga!« j,. I I irfH iti II I l'» „,..,lf ..... n,,, \ r, ..„Kl.'! O0l,( e razširil roke, medtem ko mu je veliki P°l j segal v žepe in zlagal vse na mizo, kar je »Kdo me je izdal, Wembury?« $ Alan je zmajal z glavo. »Tega me "j^ji vprašajte. To vendar dobro veste!« Pomign m aretirancu, da bi ga opozoril na to, da je merodajna oseba službujoči seržant. »Ali nam lahko pojasnite, čemu sle blH^ strehi št. 57 Camden-Crescenta?« je vprašal ;? žant. 35 Čarovnik »Lenleycva je menda v Maistrovi pisarni?« Wembury se je prezirljivo nasmehnil. -Kako ste pa to izvrtali? Pravi dar za detektiva imate!« Toda ta namerna žalitev Blisa ni prav nič motila. »Pravijo, da sle zaljubljeni vanjo. Zelo romantično! Hči starega vlastelina in zaljubljeni polip!« »Ce že uporabljate jezik zločincev, recite vsaj »šmirač«. Ali ste bili že kdaj zaljubljeni, Blis?« »Jaz? Hu — mene bi nobena ženska ne mogla imeti za tepčka,* je dejal Blis in prijel za kljuko pri vratih. »Ženska mora biti zelo pametna, da lahko poboljša moškega. Kaj pa sploh delate tu?« je nadaljeval Alan trdo. »Vaše delo!« je zavpil Blis, ko je šel skozi vrata in jih zaloputnil za seboj. 40 Carter ni vedel, kaj naj si misli. »Ali ni čudno, Sir, da ne pozna predpisov o orožju?« »Vse, kar se tiče Mr. Blisa, je čudno,« je vznejevoljen vzkliknil Alan. »Rad bi vedel, od kod ima svoje ime!« Lomond je stopil k vratom inspektor j. ve sobe, kjer je pod budnim stražmojstrovim očesom ležal Meister. Zdravnik je menil, da si bo kmalu opomogel. Ko se je vrnil, je prišel poficist in Wemburyju nekaj zašepetal. »Ženska bi rada govorila z menoj? Kdo pa je?« »Cora Ann Milton,« je dejal dr. Lomond s svojim tajinstvenim nagonom. »Moja bodoča nevesta!« Cora Ann je stopila v sobo. Njeno vedenje je bilo izzivalno pa ravnodušno. »Doktor, ali je z vašo beležnico, v katero zapisujete svoje dogovore, nekaj v neredu?« Alan je presenečeno pogledal starega doktorja, ko je Lomond prijel mlado ženo za roko. Zakaj se je vedel tako prijateljsko do tega dekleta? »Usmilite se vendar uboge, histerične ženske!« je prosila. Iz njenega glasu je zvenel nekak obup. Alanu se je zdelo kot da z zadnjo silo skuša nekaj doseči ... Ccmu? Alan je stal pred uganko. »Saj bi rad, Cora Ann, toda ...« je začel Lomond. »Toda, toda ... je oponašala. -Cujte, doktor, za kosilo vam ne bo treba nič plačati!« Zarezal se je. »To bi že bilo bolj vabljivo, toda delo imam še!« Na njenem obrazu se je nenadoma pojaviU izraz obupanosti. »Delo!« se je zaničljivo zasmejala in odhitela k vratom. »Saj vem, kaj imenujete tu delo! Arturja Miltona skušate spraviti na vešala. »Temu pravite tu delo! Prav!« »Kam pa greste zdaj, dekletce?« je vprašal zdravnik prestrašeno. Pogledala ga je in se grenko nasmehnila. »Mislim, da bom šla na večerjo, potem pa h glasbeni uri. Prijatelja imam, ki izvrstno igra klavir.« Lomond je stopil k vratom in gledal za njo. »To zveni kot grožnja zame,« je dejal. Alan ni takoj odgovoril. Ko pa je spregovoril, je bil njegov glas zelo resen. »Doktor — želel bi, da ne bi ljubimkali z ženo Čarovnika!« »Kaj mislite?« »Mislim— da bi mi ne bilo lr< ba biti v skrbeh za možnost dveh žaloiger.« V tem hipu je prišel iz sobe, kjer je ležal Meister, seržant Carter. »Kako mu je?« »Cisto dobro zdaj, Sir,« je poročal seržant. Tramp, tramp, tramp! Alanova tenka ušesa so takoj razločila odmerjene korake. To je bil svojevrsten način hoje aretiranca. Globoko je vzdihnil, ko je velik Johnny se je odkašljal. »Iskat sem šel n ^ kar naj bi bilo skrito za vodnim zbiialfl ^ Toda za zbiralnikom ni bilo nič. To je vs*-^ me je izdal? Sicer mi pa ni treba pripove" .ji ker sam predobro vem. Prosim, varujte sestro, Wembury, potrebovala bo vaše v*' ,/ in'vnm zaupam bolj kot vsem drugim moški^' p Zelo neprilično je bilo, da si je Meist^jl svoj prihod izbral ravno ta trenutek. Zmed strmel v Johnnyja, ta pa se je smehljal« »Ha*o. Maurice!« je dejal mirno. j* Pravnik se je prestrašil. -Zdaj pa . • • f? ,'|/ to je Johnny!« je jecljal. »Kaj ste spet t>d^ komiselni, Johnny?« Obupano je dvig"'1 ;. »Kakšna nesreča, kakšna nesreča! Jutri zgodaj na sodišču, fant moj, in bom prevze p obrambo.« Odmajal se je k pisalni mižl't, f hoče kaj jesti, dajte mu vsega! Plačam Ja rekel glasno. .c$ »Meister!« Zvenelo je kot bi udaril P° '^Ć »Za vodnim zbiralnikorrk ni bilo nikakeg3 denega blaga!« -Ni bilo — ukradenega — za vodnim z" kom? Ničesar ne razumem!« Lenley se je zarezal in pokimal. »Za "J^eP pač prišel prezgodaj iz zaporov, kajne? ^ , sem vam vaše male načrte, Meister? Pre ^i, ' Preden se je Alan zavedel, kaj se planil Lenlcy v pravnika in ga zgrabil z ^jr) j V naslednjem trenutku so se na tleh bon t možje. ^7 Med borbo so se odprla vrata in v* • stopil inspektor Blis. Trenutek je obstal P i tih, nato pa planil še on v borbo. .. ^ Blis je bil končno tisti, ki je Pahri1 K> mlaScga moža. Potem je pogledal Meistf • j ležal na tleh. »Ali je ranjen?« je vPtSX Johnny je, bled od srda, strmci v P ' pod seboj. llfoP, »Le zakaj ga nisem mogel ubiti!« i ^ji"' Blis ga je resno pogledal. »Ne bodite tak egoist, Lenley,« je dejal hladno. Po Prešernovih stopinjah Prijatelj iz Krope O Prešernovem prijatelju, tako ga imenuje v glavni oznaki Slovenski biografski leksikon, Francetu Potočniku, gradbenemu inženirju, smo že nekaj već pisali v sestavku o nakupu Goldensteinovega pesnikovega portreta (gl. Glas X dne 13. 3. 1965). 2e takrat srno povedali, da so znani življenjski podatki o tem raz-fcorUem možu, žal, tako sko-V\ celo točen rojstni datum ci bil še evidentiran. Tudi »like o tem poslednjem Prešernovem prijatelju nimamo 83. V stavbi je sedaj v pritličju restavracija umetno kovaške delavnice, v prvem nadstropju je nameščen kovaški muzej, v drugem nadstropju pa stanujejo uslužbenci »Plamena«. Hiša je lepo adaptirana in vzdrževana. Zdaj se bo domačin in tujec v Potočnikovi hiši prav dobro počutil: v pritličju bo v res kulturnem okolju našel razvedrilo, v prvem nadstropju pa se bo ob številnih po nazori lih kaj zlahka poučil o fužinarstvu in kova-štvu. Seveda ne smemo te fuži-narske hiše zamenjavati z °pi; na skrajni levi rojstni dom Franceta >1 šele on aV -ie kočnik fCj v Času l J"n'ia 1892- To-• *nje £ ' ^^bilofotogra- iS« Tu S* d,rek,ne ^tom-- i]ikol nam posredovali leSa rnož/'an,rnivega in 5S' - V n''hoVeoVed0 73 "občno ti. * treS^* Prednika. n^tav,ianL?a &rno »meli z ni 1 v Krv 7u'nni upra-^.Us,^' nam je Ijubez- krv* r°r>i pločnik ro en S ST ffe 2-aprila 1811 E£n*a n,np,,a uFranceta ?n?acr>ik p" E'*«abete roj. (7>niti AniJčka ic kr^'l ff^ Si drci Slamnik (?] fcvoflI o ka.e- ^inščiii0.1^ nagrobnik Sf ^'Sne'PreCast"i A. S.. drugo Potočnikovo hišo v zgornjem delu Krope. V tej, tudi zanimivi stavbi, je bil rojen znani gluhonemi slikar Janez Potočnik, čigar dela krase še danes mnogo sakralnih in svetnih poslopij. Morda ne bo napak, če še zapišemo, da je prav iz arkadnega preddverja te hiše izkliceval poroke in razne ukaze francoski mer (župan) Ignace Pottoschnigg. Bilo je to nred dobrim poldrugim stoletjem. Arkadno preddverje (lopa s stebri) je še danes prav lepo ohranjeno. Pogled v vitrino V tistem znamenitem /.gornjem predelu pesnikovega predalnika, v katerega je po sporočilu nečakinje Marijane Vovkove in trgovca Viljema Killerja Prešeren metal svoje na hitrico napisane domislice, zbadljivke in maksime, smo uredili nekako vitrino. Vanjo devljemo predmete, ki so s pesnikom v kakršnikoli zvezi; če ne z njim, pa z okoljem, v katerem je živel. Tako zagledamo naj poprej košat »cof« v slovenskih barvah. Napis nam pove, da je to del opasnice poveljnika oddelka Narodne straže (National Garde) Konrada Plei-vveissa (1817—1865) iz 1. 1848. Opasnica je bila pritrjena na meč, ki so ga tačas kot znak svoje veljave nosili oficirji Narodne straže. Konrad Pleivveiss, kranjski veljak in trgovec, brat dr. Jane/a Bleiueissa, je bil klient Prešernove advokatske pisarnice in pesnikov dober prijatelj. To smemo sklepati iz njegovega kavalirskega daru za Prešernov nagrobnik. Medtem, ko so vsi drugi kranjski mogotci dali Ie po en ali dva goldinarja, je Pleivveiss prispeval kar 10 goldinarjev, največ izmed vseh v Kranju. Zraven Pleiweissovega oficirskega »cofa« je v vitrini razstavljena svilena slovenska trobojnica s pozlačenimi resami na obeh konceh. Po tradiciji iz Bcrjakove rodbine je bil ta trak pritrjen na nagrobni venec, ki je bil položen na pesnikov grob, 9. februarja 1849. — Kvaliteta svilenega blaga in starostna patina na njem, nam sleherni dvom odženeta. Prav na desno, v kotu vitrine, žari ozek trak V dr- žavnih barvah. Na njem piše, da ga je poklonil z vencem na pesnikov grob, pred leti tragično preminuli ameriško slovenski pisatelj Louis Adamič (1899—1951). Obiskal je Kranj v polletju 1. 1949 in se ob tej priložnosti poklonil tudi velikemu Prešernu. Pesnikove plakete Nc kazalo pa bi tudi pozabiti na 10 plaket, ki jih je ob stoletnici Prešernove smrti naročila kranjska mestna občina pri kiparju-medaljcrju Stanetu Dremiju. Plakete predstavljajo lik pesnika v profilu. Relief v okrogli obliki, premera 35 cm, je vlit v bronu; plošča, na kateri je podoba pritrjena, pa je marmornata (vel. 52 X 45 cm). Zdaj te lepe plakete leže mrtve in nekoristne v muzejskem skladišču. Kaj bi bilo lažjega in smotrnejšega, kakor vzidati teh deset reliefov, v fasade ali vezne stene hiš, v katere so vodile pesnikove stopinje? N. pr.: v pročelje bivše Kazine (Titov trg št. 5), vogalne stavbe na Titovem trgu št. 25, v stavbo nekdanjega »Puščavnika«, v Ces-njevo. hišo; in še na steno Sifrerjeve gostilne (danes Prešernov hram); v fasado Kieselsteina in Šempetra, pa še kam. Stroškov ne bi bilo skoro nobenih, Kranj pa bi postal vsaj na zunaj bolj Prešernov. Označene bi bile hiše, v katere so vodile pesnikove stopinje. Sledove je sicer čas že zda\naj izmil, spomina pa ne sme ... Ob tej priložnosti še lahko povemo, da so letošnji Prešernovi nagrajenci v Kranju prvič prejeli poleg nagrad tudi lične medalje s pesnikovim likom, ki ga je prav tako izoblikoval kipar Dremelj. Medalje merijo v premeru 49 mm. °vči kt n-.«■ kl Je bil *Voi ^ da Vrukroparskirn "•aN oT: ko pa * tO Je z,„ farani zvede-C°^ie 1,1 vsc svoje r . va v svetem mi- M$%X**h lEi-^tOVlU šele ktt\ BiIa je ,0 V Kroni' SC t,;i"^ ~ 2 onako št. Pojočo v vurmo: >>ii levi col iz letu 1819; in trak z venca, •■aoljo K. Hl"i\veissa: v sredini trobojnica s Prešernovega groba ki ga je položil ,na pesnikov grob Louis Adamič Še en Prešeren v Kranju V pesnikovem spominskem muzeju so se v teku preteklega in letošnjega leta /glasili nekateri meščani in okoličani. Prinesli so nam na vpogled listine s Prešernovim podpisom ali pa nas dobronamerno obvestili, češ, ta in ta ima spis s podpisom pesnika Prešerna. Zal, morali smo vse take ljubeznive »odkritelje« razočarati. Povedati smo jim morali, da se je naš Prešeren vedno podpisoval z doktorsko oznako in da naj le dobro „ r^ /H v— r*- . %%.~^£~j .... i %i *Sf t J Podpis Valentina Prešerna pogledajo tudi na datum svojih spisov .Seveda so bili ti datumi novejši, vsi tam okrog 1870—1885. Čeravno so bili podpisi na listinah v mnogočem podobni pesnikovim, tudi pisava sama je bila v aktih, Prešernovi po markantnosti podobna, so ti vznemirljivi podpisi v resnici pripadali takratnemu ravnatelju Kranjske zemljiške knjige, kakor se je tedaj okrajni katastrski urad imenoval, Valentinu Prešernu, rojenem 11. februarja 1832 v Zasipu pri Bledu in umrlem 23. februarja 1886 v Kranju. Zaradi Prešernove funkcije pri zemljiškoknjižnem uradu res nosijo stotine in stotine posestniških listin kranjskih okoličanov njegov lep podpis »Prešern«. Rod tega Valentina Prešcr-na je star. Oče njegov, Jurij Prešern, je bil rojen 1. 4. 1802, ded njegov Matija 16. 9. 1765, oče Matijev, Jernej Pies.rn pa 23. 8. 1745. Vsi so bili seveda doma v Zasipu pri Bledu. Vnukinja Valentina Prešerna živi še danes v Kranju. Hiša Valentina Prešerna je stala po usodnem naključju prav zraven pesnikove smrt« ne hiše, prej je nosila številko Mesto 186, danes je to št. 10 v Tavčarjevi ulici ali št. 9 v Prešernovi ulici. — V grenek spomin na okupacijo še to povemo mlajšim lji» dem, da je bilo ime Prešernove ulice Nemcem že od vsega začetka navšečno: ' ČRTOMIR ZORIiC Za razvedrilo Dober zakon Srečata se dva študenta. Pogovor nanese tudi na zakon. — Kako pa kaj napreduje tvoj zakon, kolega? — Slabo. Nekje sem izgubil ženin naslov. Ali se ti ne zdi, da pretiravaš Elektroski mikroskop Angleži so pred kratkim demonstrirali novi elektronski mikroskop, ki se odlikuje posebno po preprostem upravljanju z enim samim gumbom in poveča od 1000 do 250.000 krat. Elektronskemu mikroskopu ni potrebno več menjati elektrod, nepravilnosti zaradi termičnih in mehaničnih vplivov pa so izločili. Na minimum so zmanjšali tudi možnost, da bi se opazovani preparat zamazal s prašnimi delci iz neposredne okolice mikroskopa. Za naše žene Skromnost Na plaži: — Se ti ne zdi, da je tvoj bikini silno skromen? — Saj veš, da nikoli nočem, s svojo obleko vzbujati pozornosti. Izgubil vstopnico — Pomisli, kakšna nesreča! Tega ne bom preživel! Izgubil sem vstopnico za nedeljsko tekmo! — Kje pa si jo imel? — V osebni izkaznici! Dokaz starosti — Kdaj moški postane star? — Ko ugasne luč i/ varčnosti, ne pa iz sentimentalnosti. V jetnlšnlcl za arhiv: »Brez nasmeška, prosim!« Nemogoče — Tega nočem verjeti, je dejal petelin, ko so mu dopo-vedali, da ura bolje kaže čas, kakor on. Končno so ga le prepričali in petelin sc še noče vdati: — Toda, nihče mi še ni dokazal, da bi iz ure lahko skuhal kurjo juho. Drobni nasveti LIMONINE OSTANKE uporabljamo v kuhinji kot čistilno sredstvo. Ce jih dodamo vodi za pomivanje, se bo porcelan lepše svetil, pregnale bomo pa tudi neprijeten duh, k| se širi pri pomivanju posode. Z ostanki limone lepo očistimo vodovodne školjke in pomivalne sklede. Aluminijasta posoda bo kot nova, če jo odrgnemo z limono. ^Izginile bodo lise, ki se rade napravijo na aluminiju pri kuhanju nekaterih jedil. SVEČNIKI Če so svečniki polni voska, jih za hip namočimo v krop. Takoj se odločijo. HRAPAVE ROKE Roke temeljito umijemo z vročo vodo, ki smo ji dodali boraks ali limonin sok. Posušene natremo za vso noč z lanolinom. Da ne umažemo posteljnine, si nataknemo stare rokavice. Zjutraj so roke mehko in voljne. Kristal lepo očistimo, če ga zdrgnemo s papirjem, prepojenim s špiritom. Motno kristalno steklo tanko namažemo z mokro fino soljo. Če kristalno steklo zdrgnemo z jelenovo kožo, se zelo lepo sveti. Lesni pepel za grah ali čebulo Pepel potrosimo zgodaj spomladi po gredah, kjer bomo posejali grah ali čebulo. Pepel uniči tudi razne vrtne škodljivcev. ROKAVI JOPIC Rokave jopic, ki so prepoteni, izperemo z raztopino sal mlaka in alkohola v razmerju 1:1. • SAJE Saje odstranimo z grobo onetane stene s sirkovo krtačo, z gladke stene pa s kruhovo sredico. e«*^» L--■ V Na pomoč Pretiravanje — Pes je res neumna žival! — Ne bi rekel. — Presodi sam. Včeraj sem mu ukazal, naj mi prinese časopis, pa je odšel v kuhinjo in mi skuhal kavo. Pomota Oče šestnajstletni hčerki, ki ima navado ure dolgo klepetati po telefonu: — Ne morem verjeti, da si danes govorila le 15 minut. Je bil to morda kak nov fant? — Ne. Samo napačna zveza je bila! Bolje je Bolnik pride k specialistu za oči: — Pred očmi se mi neprestano delajo nekakšne pike. — Predpisal vam bom očala. čez nekaj časa se srečata. Zdravnik ga vpraša, če je sedaj bolje. — Bolje je, ker pike vidim razločneje. AH nimaš svoje Fantek vpraša mladeniča: — Zakaj vedno hodiš za mojo sestro? Ali nimaš svoje? # Posteljne stvari bi morali zračiti ob toplih, vendar vetrovnih dneh. Po možnosti vsako stvar z močnimi ščipalkami pripnite med dvoje napetih vrvi za obešanje perila. Ce prešite odeje ali blazine preprosto razgrnete preko ograje ali droga, jih vsaj večkrat obrnite. Blazin ni priporočljivo zračiti na močnem soncu. Nagrade nagradne križanke 1. nagrada 10.000 dinarjev — Vera Novak, Kranj, ^ sta talcev 33 2. nagrada 5.000 dinarjev — Marjanca Šinkovec, Kranj, Kidričeva 57 3. nagrada 3.000 dinarjev — Franci Mihelčič, Kra«» Ulica 1. avgusta 3. 4. nagrada 2.000 dinarjev — Vinko Brenk, Kratka Škofjeloška 19 5. —10. nagrada — 1.000 dinarjev: Vinko Brenk, Krajj Škofjeloška 19, Franc Magdič, Kranj, Zupančič j • va 5, Jernej Krajcar, Zupančičeva 8, Kranj, An** Malh/, Kranj, Prešernova 10/11, Jelena Ješc, Lj**j Ijana, Poliklinika (nezgodni oddelek,), Marija man, Daj-Dam, Ljubljana. Knjižne nagrade pa so dobili: Slavka Zibert, KraWj Poštna 4, Simon Krajcer, Kranj, Župančičeva 8, Tatjafl* Trilar, Kranj, škofjeloška 50., Ignac Polajnar, Preddvj* Potoče 14., Milica Novak, Kranj, Levstikova 3, Branko helčič, Kranj, Ulica 1. avgusta 3., Zlatko Bogataj, Krat«)' Valjavčeva 5, Ana Zupan, Kranj, Tavčarjeva 24/1, VikW* Uranič, Cerklje 163, Ignacij Cuderman, Tupaličc 27, Pi** dvor. Prvi stadij — Imaš morda cigareto? — Da. Toda, ali nisi prenehal kaditi? — Sem. Samo zdaj sem v prvem stadiju: prenehal sera jih kupovati! Novo obleko bom imel jaz, ne sestra Prešite odeje Svilene prešite odeje smemo krtačiti le s cilindričnimi krtačami. Pregrobe ščetine svilo poškodujejo. Salama SALAMA se ne posuši, če jo na odrezanem mestu namažemo z mastjo ali z oljem, oziroma če položimo nanjo rezino slanine. Letošnje pričeske Moda nakodranih las je prišla iz Pariza. Vedno lepo oblečene in počesane Parižanke so se letos odločile, da spremenijo pričesko. V modo torej prihajajo nakodrani lasje. Lasje so kratki ali pa srednje dolgi, povsod po glavi pa so raztreseni veliki ali nekoliko manjši »lokni«. Za take pričeske se bo marsikatera med nami kaj rada odločila, saj da taka pričeska obrazu živahnejši izraz in mladosten videz. Telefonski pogovor Telefonski pogovor nekje Arabiji: — Je tam harem? Prosil'' interno 309! I Ni še poskusil j — Tone, povej, kako delati, ko takole popivaš noč. — Saj ne vem, če lahko, ** še nisem poskusil. Križanka j VODORAVNO: 1. P0**** _ . ___ _ . t...m1 -----------............ y (»Jarques«, »Moj striC''^, uredba, odlok,- 7. po"0^/ bon nemški slikar iz v-.0f)< njega stoletja (Han* * f 9. ime ruske plesalke . love, 10. nevarna b° ^ 12. zbiranje podatkov, 1*^ povpraševanje, 14. ken'1^ prvina (znak As). 15. H1 nič. .wl NAVPIČNO: 1. Pr .u/d' razgovora, 2. mesto v it, Turčiji, 3. glavno me*** £ manjše balkanske drž*v vzdevek ameriškega *f jjr la F.isenhowerja. 6. 'xta*#t goslovanske pevke ': st> Kesovije, 8. mehka ,0 , I* pnlsvilena tkanina, močno sveti. 11. "e {& idealistični filozof, z* \% kriticizma (Imrnan«'"'^ s:rški otok v Jonskem ? ju. kjer je bil v prvi '^f* ni vojni nekaj časa srbske vlade. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽA VODORAVNO: 1- kV * 8. firakhus. 8. R(ado) M(tirnik). I*- y& na, 12. na. 13. Ilir. l4' ca, 16. Kamena.