Na
svitlobo
dane


kmetijske dražbe.
Tečaj V.
srédo 5. vélikiya travna 1847.
List 48
FautoTska.
s*»
m
^ m.
Io v Ljubljano 1 Fantje vi z mano Î Svitli naš cesar soldatov želi; Tamkaj med Nemci, Vogri no Pemci Serčno sukáli se bodemo mi!
Bolne naj tape
?
Mil
naj šlap
V hiši per peci si hlače suše Mi korenjaki, Kje so še taki? Borno nosili pa puške světlé.
?
Dobre volje biti, kar je práv in spodobno, nam liihče ne more braniti. Tudi fantam, ki grejo k vojaški nabéri, se ne more spodobna dobra volja braniti, de so veseli, kadar grejo Cesarju v službo. Za té je pricijoča pesem pisana. Naj jo z veseljem pojó, namesto de upijejo kot tolovaji, se vinjeni obnašajo kot živina, pretépajo in pobijajo , in tudi
druge mirne ljudi nadlegvajo.
Vredništvo.
B
hodili
j
naše bilo
Se veselili Kot de bi povsod
Mlade pa Nemkc, Lahinje, Pemke
Vsaka prijazno postregla nam bo
Serčni soldatje, Volje ko svatje
Borno za véro, cesarja in dóm
V	boj i streljali, Strašno mahali
V	verste sovražnikov tak kakor gróm
Naš' generali
Bodej
dj ali
prav'ga
serca.
?
Krajnski junaki so Možko stopajmo Juhe ukajmo!
Kaj bi se bali, le serčnost veíjá!
Poženčan.
v
Se
eiikraf
proiiuio
Ivmetijska družba si je na vso moč prizadevala, de bi v pratiki oznanjeni somnji resnični
nekterih prijatlov že tudi več zmót
pogreškov; takó
popravila, ki sovpervih tečajih bile. Pri vsim
smo slišali, de je poslednji somenj vNovim mestu
h ili, in je s pomocjo tem pa vunder pratika še ni brez
v tvorek pred sv. Jurjem, ne pa po sv. Jurji, kakor v letašnji pratiki pa tudi v nemških bukvah stoji,
ki jih c. k. Ljubljansko poglavarstvo pod imenam „Provinzial-Handbuch des Laibacher Gouverne-
6
, de moramo od tacih pornot slišati, in
ments" na svitlo daje. In tacih pomót je morebiti še več.
T T '	1 •	í i ř	\f	« « i	i	%j	mi	Ck	*
Kér
se ljudje na našo pratiko zlo zanašajo, nani je prav žal
nam je toliko bolj žal, kér bi se takó lahko vse pomóte popraviti dale!! V vsakiin kraji je
en clovek, kterimu je na svojim domaćinstvu kaj ležeče: — ko bi tedej v vsakim kraji
vunder
saj
saj eden somnje svojiga kraja, ki jih na tanjko vé, v pratiki
oznanil, kar
pregledati hotel, in nam potem
prijazno
vse njegove stroške
je napeniga, bi v enim letu lahko vse pomóte popravljene bile. Hvalezni mu borno
povernili, in pošto
ali posla plaćali. Prosimo tedej, prosimo še enkrat in práv lepó!
Vredništvo Novic in Pratike.
»
®đ pletve.
Plev
tat
Na snažnih njivah se vidi lepo in visoko zito z
na njivi.	dolgiin in debelim klasam; na plevélnatih njivah pa
star pregovor, je žito majhno s kratkim in medlim klasam. To sle
pazlj
sedanjih časih mora kmetovavec
V f
herni člověk lahko razumi.
gledati, s kter
si zamore svoje pridelke
poviksati. To veljá tudi od plet,	1VU„I)11UV.	f„ulJlvlu	,
Pletva žita je silno potrebna in koristna reč. debele rastejo ; močnej'ši slamo in lepši klas poga
snažnih njivah žito vso rejo iz zemlje dobi, in žitne koreninice imajo prostora dovelj; dolge in
7 O
njajo
Vse drugači
pa na plevélnatih njivah. kraji naredi.
Škodljive korenine veliko prostora in se nica

bolje
vec reje i z zemlje vzamejo, de žitne
je zemlja suha, kjer je jam jamnice se morajo z diljami
nice slabe ostanejo in
i
le

medio
obložiti, in dobro je, med krompir peska in vogel
niga
nasuti. De imajo
zraka
klasje iri drobno zernje rodijo. To je perva škoda med krompir postavijo leséni žlebovi
plevéla.
Druga škoda je, de kadar žito
po njih noter in vun gre

, naj se de zrak
nesnažni njivi plevel mota, kakor torica
i ■	*	W -
potare.

5
žitnih steblih gori
slak, ter žitolj
se na
m
uci m
i r j e m
T r e t j a
je
i
de med žitnim
potem nj a ; žito
se
glote znajde, kolikor pravicniga zer
, kar njegovo obdelovanje in hranjenje zadéva, so kmetovavci večidel gerdó in nespanietno ravnali. Sploh mislijo, de je v saka
^oteni ai i
nemore prodati
?
ali pa
zemlja, vsak prednji sadež,
vsaktero obdelova
veliko bolji kup. Moka in kruh ništa lepa, in če se tako nesnažno žito seje, se potem še več malopridne
nje za krompir dobro, z eno besedo, de se ne dá
glote přiděla.
Pametni gospodar tedej skerbno
spriditi. tedaj za
WÊm ,	i .
anas je pa drugači učila! Skerbimo neprecenljivi dar božji takó, kakor sker bimo za druge veliko menj vredne rastljine, in pri
pletvo opravlja; kar nemore s svojimi ljudmi opra
viti

opravi z najenmiki. Spomladi, poprej kakor se žito sklasuje
r „ ? je
cas za pletvo. Ni sicer mogoče, de bi plevica vsako
vunder se mora
škodljivo zeliše vidila in izr pažljivo obnašati, de ni od ene strani preveč ne mariia, od druge pa de dobriga žita preveč ne po taptávali clo izruje. Plevel je pa dober za živino.
Če pa kmetovavec hoće svoje njive prav dobro
pravili bomo ljubi krompirček spet k njegovi nekda
nji tečnosti! —
Temu tukaj ob kratkim popisanimu ravnanju se mora pisavec tega zahvaliti, de mu ni v letu
1845 nič kaj

v
letu
(846 pa clo nič
in
sicer brez de bi bil seme preménil — občna krom pirjeva bolézin tega sadii vzela.
osnažiti in izcistiti, in prav cistiga zernja pridelati
v
?
naj eno leto ene, drugo leto pa druge z deteljo obseje ali pa s tako robo, která mora večkrat oko
lan
^ola za rej i* iiiiirlmilt drevesc in
- židitili ^©seaie.
pana in oplétá biti, kakor je korenje
repa
5
krompir in tursica.
?
zelje
5
?
Ka Štajarskim se je pred nekirni leti družba pri-čela, ktere namen je: rejo murbnih dreves in židni pridelk povzdigniti. Zató je tudi na svojim velikim vertu poleg Gradca (Bayerndorf) šolo napravila, kjer sle-
SCl'aiek ili lallko razumljiv JI O d lik • herni človekiz kakoršne dežele si bodii brez plačila od
kakó krompir saditi in z njim ravnati, de se bo
prihodnjić gnjilobe obvaroval.
(Konec.)
V. Kakó krompir do prihodnje sađitve hraniti.
maliga travna noter do
konca maliga se r pana
polno podučenje dobiti zamore, stanu veliko učencov v to
po-
De bi iz kmetiškiga
prišlo, dobijo kmetiški
fantje iz vsake dežele stanovanje brez plačila
j
za
naj bo ze kakoi
Krompir, po tem poduku domu spravij

hoče
5
se mora, berz
ko je dovolj
presušen, koj pregledati in prebrati. Kadar se nagnjiti ali sicer bolan, kakor tudi ranjen ali poškodovan krompir odbéra, se mora ob enim tudi
živež pa imajo vsaki dan le 12 krajcarjev odrajtati ; zraven tega jim je pa tudi pripušeno, siše kaj posebej zaslužiti. Práv bi bilo, ko bi se iz več krajev, kjer se z židorejo pečajo, pridni kmetiški fantje v to šolo podali.
tišti odiočiti, ki je prihódnjo saditev po poduku naménjen; takó se ga tri sorte dobi
ljudem in živini za živež in za
. razdelku
m
v
loben
Navadno ni ves bolni krompir enak
• •
irajii§kim ziviiioređiiikaiii na
znanje
Na vadna delitva daril za posebno lepe bike bo letas vNotrajnskim v naslednjih krajih : naVerhniki

bolj gnjiloben sem
gnji
20. dan tega mesca dopoldan za živinorednike iz Verh
koj koj za
treti; pol in le nekoliko nagnjiti se da se marsi
niške in Idriske komisije; v
starim Tergu
pole

kako oberniti: na pol
štérko, lemalo nao
nj it 1 pa za pi
Loža 22. dan tega mesca za Postojnsko, Šnepersko ti za žganje ali za in Planinsko komisijo; vlpavi pa 25. dan tega mesca
?
se mora iztrebiti. Govedu naj se pa nikar ne daja
tak krompir za mléko nikoli veliko ne tekne. . Za živež in za seme odločeni krompir se mora v suhih kletih (keldrih)* ali sicer v tacih shrambah hraniti, kiso zračne (Iju ft ne), pa tuđi mraza obvarov
dile
sténah. de se
tode nagnjiio za ipavsko, Senožeško in Prenisko komisijo.
Na Dolenskim bo ta delitva: v Mirni za Mo-kronoško, Trebinško, Boštajnsko in Mirniško
komisijo 14.
v •	1	r /r
dan tega mesca;
ane. Ce se niso, se morajo po tleh položiti, ki na tramovili leže : ravno takó ob
v Višnji gori za Zati-
činsko, Zužemberško in Višnjogorsko komisijo
v Lašcah za Rib nisko, Ko-
15.
7
elan tega mesca
dan tega mesca -
j • V f
tisi
rompir mokre zemlje ali sten ne
m
e p
na debel
ce se morajo zavoljo prostora veliki je dobro med krompir suhiga pésk prahu
ka, se mora za velikim mrazu
?
in
?
uti
srediti gelni ^a zra-
primerne okna skerbeti, ktere se v
čevsko in Turjaško komisijo 17. v Tergu za Krupško in Poljansko komisijo 1Í). dan
v Kostanj e vici za Novomeško, Kerš-
tega mesca
up
ali
ko in Kostanjeviško komisijo 21. dan do poklan.
tega
mesca
---—-- ---'----• "	^	^	v1*	* 1
natrésti. De dobiva krompir potrebni
NaGorenskim: v Ljubljani
vo
dan tega mesca
za Ljubljano, Ljubljansko in Smeledniško komi
dobro zapréti daj
dan tega mesca za Mekinsko,
Poslednjič se mora
rompir pozimi vec
krat pregledovati in prebérati, de se vsaki
sijo; v Luko v ci 27.
Zaloško, Krumpéřsko, in Berdško Krajnji 28. dan tega mesca za Kraj nj sk o in
?
V
v
L o s k o
gnjilobi, berž ko
komisijo; v Jeseni ca h 29. dan
(ega
mesca za Ra
O.
Ivdor hoče kromp
se pokaže, v ókom priti zamore, dolsko in Teržiško komisijo in za komisijo vKrajn
v
nicah) hraniti, mora skerbéti
?
de
jih
h (zasip v pravšnim
ski Gôri.
Svarjeiije!
V 41. listu lanjskih Novicah so cerne bukve osramotile tište razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabéro (rekrutirengo}. Kér se je 3. dan tega mesca spet vojaška nabéra pričela, ie potréba, de se za vojaški stan odločeni fantje imeno-vaniga svarjenja takó opomnijo, de bi sicer veseliga
sonce, de Tvoji nameni niso le prazne besede, ampak
ki kalijo iz mladih sere, kterim je bila
. kér
žive
delà
y
de
milosercnost do zival ze zgodej vcepljena se clo ne prederznejo z živaljo neusmiljeno inhudobno
ravnati, tudi s svojim bližnjim ne bodo
gerdó ravnali.
serca
čeravno ukaje
na
ogled hodili,
gerdiga
Kdor mladost milosercnosti do zival vadi, je enak pridnimu vertnarju, ki na divje drevesca žlahtne čepiće cepi — in kér od tacih vertnarjev Ti rada
nadleževanja, pretepanja in sploh živinskiga vedenja pa se skerbno varovali.
1 • v • V
slisis
?
smo Ti pisali to pismice
Vredništvo Novic.
Zraven tega je potreba mlade fante še ene druge gerde razvade opomniti, to je, samovoljniga pokvar-jenja svojiga života in svojih udov. Najdejo se pri pregledovanji fantje obdani s takimi telesnimi madeži
V

Castno vpel janje
Njih milosti novoposvečeniga Teržaško-Kopriški
ga škofa gosp. gosp. Jerneja Leyata v Terstu.
ktere so si sami naredili. Nekteri imajo zobé pobité ali popiljene; drugi imajo rudeckaste in vnete oči;
Drugo nedeljo po
1 11 f	V t
veliki noci
?
to je
?
18. dan ma
ne
drugi imajo perste poséka
kteri imajo na nogah rane;
ne, sključene ali pa kako drugačipopačene ; nekterim teče
liga travna so nastopili milostljivi skof stol Teržaško-Kopriške škofije v Terstu s toliko slavnostjo, de to
p razno vanje
kakor laski Teržaški časopis piše
ni
iz ušeš smerdljiva sokrovca i. t. d. Za take gerdúne so bilo le slovesno duhovno obhájilo, temuč dan vesélja černe bukve premalo černe — oni se postavnih kazin za celo Teržaško mesto, ktero je očitno na znanje dalo (štrafing) vredne storé, in postanejo černi vès čas svo- kakó ljubi so vsimu ljudstvu novi škof.
?
jiga življenja pred
Bogam
in pred ljudini. Samovoljni
Ze pred poldevetemi zjutraj so se zbrali v novi
pokvarjenc prelomi pervic bozjo zapoved, ki si svoj cerkvi sv. Antona gosp. korarji in druga duhovšina, život, shrambo neumerjoče duše in božje podobě, svojimu c. k. mestna gosposka, mestno odborstvo, učeniki c. k. nebéškimu stvarniku nasproti, popači; — prelomi dru- kupčijske in brodniške šole, tudi učeniki c. k. latinskih
g i č cesarsko postavo
?
zató se ima po strahovavnih bukvah šol, vodja c. k. glavnih nemških šol i. t. d. i. t. d. Nad
II. déla samosvoje pokvarjenje (Selbstverstummlun ječo od 14 dni do treh mescov
cr »
m c
Ck
z se
?5
Ve
je pokvarjenje zató storilo, de bi se prestopnik vojaski
cerkvijo je bil v latinskim jeziku sledeei nadpis: selíte in radujte se mest nj ani, vsi prebiva v ci in gosti! On sam je tukaj, naš željno pričako-
rnu stanu
odtegnil,
bo on, kader je kazin dostal, tišti, vojaški službi vversten, per kteri ga,
k
vani škof Jernej.
Bog te sprimi serčno za
ce
ali na goljufijo na
ravno poškodovaniga, rabiti morejo.
Samovoljno pokvarjenje telesa
rejene rane in bolezni zdravniki koj spoznajo in goljuf je sebe nar bolj goljufal.
željeni! veselje pobožnih; lep s škofjo kapo se lepši pa zavoljo svoje kreposti. Vsiganio

gocni
Bog
naj te blagoslovi in ohrani!"
Ko so škof v cerkev prišli, Jih je glavár mestne gospóske s serčnim nagovoram sprejel. Potem je bila Nehajte tedaj take malopridne děla dopernašati, tiha maša. Po maši se je podala cela procesija čez terg
, v
po kterih le pomanjkanje sramožljivosti in prave hrabro- sv. Petra, kjer je bila mestna straža postavljena sti (kuráže) razodévate in svojo neumnost kažete
po
cerkev sv. Marije, kjer so škof kratko duhovno opra
mislite, de je
veliko bolji, stopiti v castno vojasko službo, vilo imeli, in od tod v stolno cerkev sv. Justa.
Pro
ki so jo milostljivi Cesar na S let perkrajsali, kakor cesija je bila tako vverstena, de so nar pervi šli ubogi vès čas svojiga življenja imeti spačene ude, in očitno iz mestne ubožnice sparama; potem razne bratovšine z znamnje na sebi nositi, de ste se hotli kadaj lesici na banderi sparama; poglavitna mestna šola, po štirje v
rép vsesti!
M. A.
Odperto i>i$miee
Goriški družbi zoper terpincenje zival
versti; poglavitne nemske sole ravno takó; pevci ravno takó; latinske šole sparama; akademija ravno takó; skofovi služabniki. Za temi je prišla duhovšina, korarji stolne cerkve, za njimi pa milostljivi in prečastiti
škof; za škofam mestna gosposka in mestno odborstvo. ospoda kaplana pri M. D. v P. blizo Ljub- Na obéh stranéh od duhovšine do mestnih odbornikov ijane smo slišali, de je pri velikonočnim izpraše- je spremila straža procesijo, kteri se je pridružilo silo
Od
cr
va nj i — po dokončanim cerkvenim poduku — malim otro- veliko ljudstva.
I	1	••	• 1	V	i	1	V .	!	1	1	-.v,	, . -
zival razlagal,
kam obojiga spola milosercnost do povesti s podobami ž njimi bral in serca otročičev takó
Hiše po vsih ulicah, kjer je proce
sija šla, so bile na vso moc okinčene
?
in veseliga Ijud
mocno za milost
do uboge
živali vnel, de so mu
ko
je bilo toliko, de se je vse tèrlo. Tudi so spet k izpraševanji prišli, vselej nespodobne stolna cerkev sv. Justa je bila od zunej praznično okin-
stva, ki je blagoslov přejeti
hotlo svojiga noviga škofa viditi in od Njega
cena; ko so skof s procesijo v to cerkev prišli, so pevci
delà, ki so jih med tem od ljudi dopernašati
vidili, zatožili in sicer s takó očitno nevoljo od njih	zapeli zahvalno pesem, ki jo je slavni laški mojster,
govorili, de jih je bilo veselje poslušati. Tožili so po-	L. Ricci, kakor tudi muziko za škofovo mašo nalaš za
sebno tudi čez Labe, ki v tem kraji železnico delajo,	ta dan zložil.
de na vso moč mačke lové, jih neusmiljeno ubivajo kože devajo in jedó.
Hvale vredni gospod delijo med otroke tudi .
?
y
ÍZ
po
Zdaj so nastopili milostljivi škof svoj sedež in v popolni škofji obleki s pastirsko palico v roki in mitro na glavi so opravljali navadne obrede in potem so sveto
vesti s podobami", natisnjene od Tebe in našiga maso péli, pri kteri so deželni poglavár grof Stadion milostljiviga kneza in škofa. Kér so jim pa te bukvice z veliko množico deželne gosposke in ljudí iz vsih sta-
v
ze
pošlé
5
smo v hvalo
taciga
lepiga ravnanja jim po
nov
dařili unidan 10 iztisov Tvojih povést

kér
5
pa tudi starši, brata in sestri milostljiviga škofa
vemo
i
de
Ti tako prizadevanje iz serca rada podpiraš. Castitljivi ospod kaplan so tudi vTvojo družbo zapisani in bia-
• v • • v, 1
pncijoci bili.
o* »
g or
Ti

ce
imaš
In takó so bile cerkevne svete opravila dokončane ! Preden je bilo krasno kosilo napravljeno, pri kte-
veliko tacih udov! Po tacih podpor- rim je bilo veliko duhovnih in deželskih gospodov zbra
nikih bo seme milosti
?
ki

Ti po peterih deželah
nih, so se prečastiti škof podali k ubogim, kterim so
sejes
?
veliko sladkiga sadii přineslo, in očitno bo kot v praznovanje veseliga dneva — mestnjani napravili prav
f
bogato
cr »
še
ostijo in sleherniga razun kosila z obleko in tudi z denarjem, h kterim so lostljivi škof obile darove pridjali. Ljubeznjivi škof so „bili in v pijanosti eden
še
obdarovali „zvesto deržé. To je neizreeeno vesela reč, ce se
so ravno ti Indijani malo p o p r e silni pijanci
tudi mi
» 7i
pomisli, de
se prav po ocetovsko nekoliko casa pogovarjali z uboz
»
druziga
ubijali in
vec
druzih
pregreh dopernasali. Ali ne osramotijo ti divji ljudjé
ciki, ki so se od veselja jokali, de se jim je taka čast „naših omikanih narodov, ki se visoko cez nje povzdigujejo
zgodila,
in milost
spoda škofa kušniti.
m
?
so hrepeneli rokó milostniga go
??
in vunder toliko moci v sebi nimajo, de bi
zamôgli
„pregresnim razvaclani slovo dati !
Pri ti priliki so
Pri krasnim kosil u je bilo zdravice, ki so se
vse veseliga serca
y
m
napivale, so veselje še povikšale. Pervo zdravico so napili Njih ekscelencija deželni poglavar „presvitlimu Cesar ju Ferdinandu;" potem milostljivi škof „svetimu Očetu Papežu, vikšimu duš nimu pastirju
»
skof tudi 5 odrasenih ajdov v ti okolici (L* Ansel
ki so bili edini nekeršeni Indijani tukajšne
misijonske okraj ne."
„kerstili,
in
y
vsim njegovim ljubim ovčicam;"
v Sišk
I&ramarija Mpri Movaéu
4
/
pole
£
Ljublj
gosp. Ferdinanda S mid
v kterih imenu je potem predstojnik mestne gosposke je oznanila kmetijski družbi zdravico napil „visoko častitimu novim u škof u."
y
Veliko spostovanje do milostljiviga noviga skofa
očitno na znanje dati, je v
spomín tega dneva mestno
v s i h dre vi
š uj ej
d n i h i il
de bo napravila zalogo tudi novih semen detelj, trav,
avci popra-
in druzih sadezev, po kterih kmetovavci Tudi bo vsako naročilo za ptuje semena
odborstvo dalo krasne bukve natisniti, v kterih se bere prevzela. Kér se kmetijska družba ne more s semen-
anjem pečati, nam je to
zgodovina Teržaške škofije, njenih škofov in več druzih skim kupcevanjem in lepih reči. Iz teh bukev je bila tudi vzeta lepa pesem
. V
y
oznanilo toliko Ijub
v •
y
ki je bila v poslednjim Novičnim listu natisnjena, in kjer stojijo tudi še 2 latinski, ena laska in ena nemška pesem enaciga namena. —
Kakor vsakteri novoizvoljeni škof dajo pri nastopu
svoje škofije pastirski list na svitlo, so ga dali tudi Teržaško-Kopriški škof in sicer v latinskim in
v slo-
ga
laškim jeziku; nam pa so prijazno přivolili venski jezik prestaviti. Drugo pot bomo přinesli svojim bravcam tišti del Njih pastirskiga lista, ki so lostljivi škof posebno svoji čedi — ljudstvu
ga mi
namenili
Pismo iz Amerike.
kramanja prizadevalo, vsakimu kup blagam in po cen i postreči.
kér vémo, de se bo imenovana
)vavcu z dobrim
Vredništvo
Oznanilo pri jat lam južno slovanské
literature«
Od
slavniga in bravcam
„Danice" in „Zore" dobro
znaniga pesnika Mirka Bogovica so ravno na svitlo prišle različne poezije pod nadpisam: Smilje in Ivovi-lje. Cena lepo natisnjene knjige je 30 krajc. v srebru.
Od ravno
tega pesnika se
u
zamorejo
V
se
tudi nekteri
iztisi „Ljubice" dobiti, cena je 20 krajc. — V bukvar
nici gosp. Lerherja v Ljubljani so na prodaj.
Is p osle d nj i ga
pisma, ki so ga
naš častitljivi roják, svoji sestri gospé Amálii
gosp
Miroslav Baraga,
Ores eh] movca p važniši
vlastnici Trebnišk
1
y
• V •
iz Mak
pisali
grajsine
24
Ki
y
nam je perpušeno
?
verstice tudi v Novicah
razglasiti
Celo
je polno veselih novic, kakó srečno se med Indij
pismo li ka-
toljška véra razširjuje tudi tole pišejo :
y
gosp
Baraga pa na dalj
se
»
Nidavnej, kar
sim iz Detroita nazaj přišel
n
sim skozi dva mesca bil. de sim nov
t
naših mi
sijonskih bukvić v indijanskim jeziku poskerbel. Vsa
arizu natisnjenih bukev,nam
„zaloga v letu
1837 v P
„je vecidel pošla, in brez teh bukvić bi tukajš
• •
misno
„narji ne mogli shajati, zakaj silno veliko Indij „brati,
in vsi imajo veliko dopadajenje nad molitevskimi
n
bukvami
Ti
pustil
Neke dni preden sim indijanski kraj L' A , kjer je milostljivi Bog mojim opravilam
za
n
„blagoslov dodelil,
posebni i škof.

gosp. Lefe svojo goreč
y
so prišli ljudomili Detroit ski èmkej in so s svojo prijaznostjo in s
besedo
odrašeni kei
T)
rs
r>
Y)
„deržali listke,
sano stalo
kristjanov 5vete vére
takó
tra];
&rtU y
gotovo prav
de bo tukaj zasejano seme naše veselo kalilo. Pri ti priložnosti so tù tudi z veliko slove snostjo družbo treznosti osnovali, v ktero so vsi
bili
Ind i j
teg
pr
• V
stopili. Ginj
serca smo
Visoko častitljivi škof v praznični ško
obleki so stali
pr
mizi sv. obhajila , in so v rokah
n
T)
r>
il
r>
za sim
te i
selej Bogá,
loje o
jj
J
na kterih je v indijanskim jeziku zapi
I
I. se o d p
popol
in
m hudim
d
b
kim pijačam, in p
mi svojo p
bljube milostlj
loc za dodeli
zbrani Indij
ko pil
p olnj enj e ' Zdej so
zaporedama pred škofa pokleknili
ki je k ti družbi pi
m
so sleherniga blagoslovili,
y
so jim podali listek imenovane družbe. Z veseljem
so ljubi Indijani to obljubo storili in jo tudi
t
Zalostno oznanilo.
29. dan malima travna
umerl Goriški
rar
, visokocastitljivi gosp. Balant Stan i g, viksi šolski ogleda, začetnik družbe zoper terpinčenje ži-
val i.
d. Z njim zgubi Goriška škofija na
vse
strani pridniga, neutrudljiviga
neprecenljiviga
moza
tudi slove usina goreciga prijatla
njegovo življenje
podpornika, ki zasluži, de Novicah popisano bilo.
čana 1774
B o d r e š u
Rojen Goriškim.
Sve-
Ci gale.
Tudi Novice se jokajo na grobu rajnciga, ki jim je perviga začetka noter
jatel
Spodobi
tedej,
Novicah
zadnje ure zvest njegov spomin tudi ž i vi j e nj opisu ohrani, za kteriga
častitiga dopisnika,
njegove prijatle v Gorici gosp. Cigaleta pràv lepo prosimo,
nam poslali.
zdru
ženo pomocjo sostavili in
Vredništvo.
L
Vganjka
v poslednjim listu je:
?
ktera le od sonca svojo svitlobo dobiva
hitili
kup
(Srednja cena).
Xtjubljaní
1. Vélikiga travna.
cold.
mernik Pšenice domaće •
banaške
1	>	>
1	>	Turšice •
1	>	Soršice •
1	>	
1	>	Jecmena
1	>	
1	>	
í	»	
• «
Vrednik Dr
Jane
O
Bleiweis
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani