SLOVENEC Političen list za slovenski narod. © Po pošti prejeman velja: Za celo lito predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden mesec 1 yld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fid., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlitvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 5t.'.2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 207. V Ljubljani, v torek 10. septembra 1895. Letnilt XXIII. Irci in nova vlada. Prestolni govor, s katerim je bil otvorjen angleški parlament, ni črhuil besede o notranji politiki nove vlade. Spodnja zbornica je le to zvedela, da je sklicana h kratkemu zasedanju rešit proračun, z važnejšimi načrti pa se bode bavila v prihodnjem zasedanju. Liberalci, ki se po zadnjem porazu še niso zbrali, so veseli, da jim ni treba takoj v boj; le na videz so grajali vlado, ker ni predložila svojega programa. Drugače je z Irci. Ti stoje nasproti vladi, ki noče pozuati irskega vprašanja; Salisbury ne bode nikdar ganil mezinca, da bi razdrl unijo mej Irsko in Anglijo ter Ircem dovolil samoupravo. Zgodovina se rada ponavlja, tako tudi irska. Danes so Irci tam, ko pred petnajstimi leti. 2e Gladstone je zadnji čas vrgel z državne ladije „irsko samoupravo", ki mu je delala vedno večje napotje in sedanja konservativna vlada je Irce potisnila zopet v ono opozicijo, ki je od 1. 1870 do 1890 divjala v angleški spodnji zbornici ter preprečila vsako vspešno delovanje. Že pri adresni debati se je pokazalo, da je irsko vprašanje zopet na dnevnem redu. Vsi voditelji irski so k adresi nasvetovali dostavke ter jih dolgo in široko utemeljevali. Irci so pričeli staro taktiko, da osmeše pred svetom angleški parlament. Tako je bil dr. Tanner takoj v drugi seji zaradi preostrih napadov od predsednika izključen za osem dnij. Odhajajoč kriči dr. Tanner: „Z veseljem zapuščam to umazano hišo" ; ministrom kliče: „Laž-nikiI", Chamberlaina imeuuje Judeža, ter razmeče nekaj konservativnih poslancev, ki so mu bili ua poti. Irci ne bodo nikdar pozabili, da so Angleži podkupili parlament v Dublinu in si tako podjarmili Irsko. Dokler ne raztrgajo unije, tako dolgo ne bode miru, ne bodo ^združena srca". Ali je Gladstone resno prevzel v svoj program irsko samoupravo ali ne, to ni gotovo, toda Irci so mu zaupali in od njega pričakovali rešitve. Ko je gorenja zbornica zavrgla od spodnje zbornice sklenjeno „homerule-bill", in ko Gladstone radi tega ni odstopil niti razpustil parlamenta, ostali so mu Irci še vedno udaui in irska opozicija je bila mrtva. A sedaj se je zopet oživila- Sicer nima voditelja, ki bi vladal v boju ter zmagoval, kakor Parnell, toda razdvojena irska stranka je in bodejedina v boju proti vladi, ki je naravnost pod mizo vrgla Bhomerule". Irci so napovedali boj. Tim Healy, najboljši irski govornik, je v velikanskem govoru, ki je poparil celo mnoge nasprotnike, mej odobravanjem svojih pristašev naglašal, da Irci ne bodo mirovali, dokler ne dobe svoje samouprave. „Trdite vedno", reče Healy, „da se med Irci prične verski boj, ako Anglija odtegne močno svojo roko. Katoliki, katerih je velika večina, so že pred unijo v miru pustili protestante, ki bivajo sami zase v jednem kotu našega otoka; tudi v prihodnje jih ne bodo motili, naj si po svoje iščejo pot v nebesa. Po vsej Irski ne najdete prepira med katoliki iu protestanti zaradi vere; protestanti na otoku so Irci, kakor mi. Novi irski minister nas tolaži, kakor vsi njegovi predniki, da se bodemo s časom udali v svojo usodo ter sprijaznili z Angleži. 2e za časa Heurika II. so Angleži tolažili Irce z zdravilom časa, stoletja^so že minula, s a to zdravilo ne zaceli rane. Vlada se danes ponaša s svojo večino I Zrem vam s peščico svojih tovarišev v obraz brez strahu in bojazni. Vaša večina je le izraz nestalnosti angleških volilcev, krčevit pojav angleškega strankarskega življenja. Mi Irci zastopamo trajno voljo irskega naroda. Vaša večina razpade, kakor so že mnoge; toda irsko vprašanje ostane in bode preživelo tudi vašo večino. Mi, ki se borimo za prostost, za pošteno stvar, mi naj se razbijemo ob vaši večini? Ne, mi vas bodemo razdelili, kakor že druge večine, in če ne zmagamo, potem preide naše, irsko vprašanje v boljše roke, nego so vaše". Healy trdi pravo: irsko vprašanje nikdar ne zaspi. Politični pregled. V Ljubljani, 10. septembra. Levica snubi. Za vsako ceno hočejo levičarji Badenija vjeti v svoje mreže. Ponujajo se mu na vse strani in sedaj za svojo pomoč vladi zahte-vajc le njeno podporo' poroti autisemitom. Baron Chlumecky je prevzel vlogo mešetarja. Danes ali jutri pride na Dunaj, koder se bode gotovo nastavljal grofu Badeniju, da speča svoje ministerske kandidate. Z druge strani se pa že poroča, da ima grof Badeni že sostavljeno novo vlado in da bode še pred volitvami v Galiciji imenovan ministerskim predsednikom. Ta teden se snidejo na Dunaju vsi ces. namestniki in deželni predsedniki, s katerimi se hoče Badeni posvetovati. Vse kaže, da se Badeni ne ponuja levici, ker utegne tudi brez nje zadeti pravo. Deželnozborske dopolnilne volitve t> Sleziji. Vsled smrti deželnega poslanca Hartela je razpisana na 24. septembra dopolnilna volitev v kmečkih občinah freudenthalskega okraja. Liberalna stranka deluje z vso silo za izvolitev svojega kandidata, župana Kreisa. Kakor se pa kaže, bode njeno prizadevanje prav malo koristilo, ker se večina volilcev ne odziva liberalnim oklicem in prirejanim shodom. Nasprotno pa se kaže bolji vspeh pri konservativni stranki, ki z živahno protiagitacijo želi doseči izvolitev svojega kandidata. Italija. Dne 24. avgusta se je občinski za-stop mesta Napolia posvetoval o predlogu , da naj se dne 20. sept. odpošlje posebna deputacija v Bim, proslavljat „osvobojenje* državne prestolnice. Tedaj je predlog padel, ker je bilo na obeh straneh jednako glasov. Dne 2. sept. pa so liberalci ponovili svoj predlog, ki je z 38 glasovi proti 32 obveljal. Liberalci so spravili k seji vse svoje pristaše, od katoliške večine je bilo odsotnih 8 odbornikov. Liberalci so tudi zahtevali, da se takoj izvoli deputacija. Zupan, vojvoda Guardialombarda, pa izjavi, da se odpove županstvu, in še isti večer odpotuje v Flo-rencijo. Dne 4. t. m. pa mestni zastop ni bil sklepčen, ker so izostali vsi katoliški člani. Danes je zopet napovedana seja. Splošne občinske volitve v Belgiji se vršč, kakor se poroča, v teku prihodnjih dnij. Z veliko jezo opisujejo liberalni listi svoje sedanje žalostno stanje. Nadejali so se namreč, da v zvezi socijalistov premagajo nasprotno jim klerikalno stranko. Vsled različnih nazorov se pa socijalisti nočejo združiti z liberalci ter se raje bodisi samostojno, bodisi v zvezi s konservativci, udeležujejo bodočih volitev. V J/ // „Ni dovolj", piše „Neue Freie Presse", „da so si preteklo jesen priborili klerikalci skoro vse državno-zborske sedeže, temveč nameravajo sedaj tudi občinsko vodstvo dobiti v svojo pest." Japonski priseljenci v Kaliforniji jako veliko škodijo domačinom in Evropejcem. Pred kratkim je prosil delavski komisar v San Francisko zveznega senatorja, naj predloži zboru načrt zakona, ki bi prepovedal Japoncem nadaljno naseljevanje. Senator mu je obljubil, da ustreže njegovi želji takoj, ko mu bode na razpolago zadostno dokazov o japonski škodljivosti. Sicer pa ni misliti, da bi zbor potrdil tak zakon, ker goje Zvezne države prav dobre politične in gospodarske razmere z Japonom. Tak zakon bi pa tudi ne imel posebnih koristi. Umest-neje bi bilo, da zagotovi vlada zadostno varstvo delavskemu stanu nasproti oderuštvu. Na tem polju je ameriška zveza še prav malo storila in se vsled tega zelo pogrešajo varstveni zakoni. Slovstvo. Zgodovinske povesti. Slovencem je dosedaj pomanjkovala primerna knjiga za meščanske in večrazredne ljudske šole. Temu nedostatku je odpomogel gospod profesor Vrhovec s svojimi ^Zgodovinskimi povestmi". To delce je razdeljeno v tri dele. V prvem delu ali prvi stopinji se peča največ s starim vekom, drugi del s srednjim vekom in ravno izšla tretja stopinja pa ima 13 beril iz novega veka, ki obsegajo nad polovico knjige. Poleg tega je pa v tem delu jedno berilo iz starega veka , ki se tiče predzgodovinskega časa Avstrije in pa 20 krajših beril iz srednjega veka. Gradivo je deloma razdeljeno po progresivni, deloma po ciklični učni metodi, in skušnja uči, da je ta metoda najboljša. Gospod pisatelj je prvotni načrt popolnoma dosledno izvršil. Ravnal se je po delu po Gindelyjevi in Vavruvovi knjigi, namenjeni za češke meščanske šole. Seveda je premenil gradivo, v kolikor se tiče Kranjske in sosednih dežel. Tretji del je primeren za tretji razred meščanskih in osmi razred ljudskih šol, ker popolnoma zadošča učnemu načrtu, kateri se je vpeljal z naredbo z 25. maja 1886 št. 2439 deželni šolski svet kranjski in ga je učno ministerstvo odobrilo. Ustreza pa tudi vsem didaktičnim in vzgojeslovnim zahtevam. Gori omenjeni načrt se je pisatelju posebno posrečil. Kaj jasno so naslikane razne dobe in okoliščine, kakor tridesetletna vojska in pa turški časi. V berilih, ki se tičejo avstrijske zgodovine, so značaji vladarjev narisani točno, kratko iu z dobrodejno prisrčnostjo pravega domoljubja. Jako dobro izbrani in spretno vpleteni so spisi o kranjski zgodovini, kakor: „Turške vojske", „Herbert Turjaški", „Bitva pri Sisku" itd. Na konci pridejana časoslavna tabela olajšuje učencem pregled čez vse. Preverjeni smo, da bode knjiga dobro služila svojemu namenu. Potreba take knjige se je posebno sedaj čutila, ko imamo v Ljubljani že meščansko dekliško šolo. Brez dobrih knjig bi ne mogel napredovati pouk. Omenjeno Vrhovčevo knjižico je v lepi obliki izdala Blaznikova tiskarna v Ljubljani in stane vsak del (stopinja) 50 kr. Tisk je lep in sploh njih oprava svojem namenu popolnoma primerna. Gospodu pi s&telju moramo biti hvaležni za-te knjižice, kajti bodo podloga r&cijonelnemu pouku na naših srednjih šolah. Tako pisane knjige so za šolsko mladino mnogo primernejše, nego bi bile s sistematično pisano zgodovino. Vzgojeslovci so se celo prepričali, da niti sistematično pisana zgodovina še za višje razrede srednjih šol ne ugaja, kajti jemlje le učencem veselje do učenja. Vrhovčeva knjiga pa ni suhoparna in bode baš zaradi svoje zanimive obravnane stvari vzbujala v naši šolski mladini veselje do zgodovine, posebno pa do avstrijske in slovenske in bode gotovo pospeševala slovensko in avstrijsko domoljubje. Uredništvu so došle sledeče knjige: Odlomki iz narodnega gospodarstva. Spisal Anton Kupljen. Samozaložba. Gena sešitku 30 kr. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. »Sičara", die Wunderquelle Bosniens. Izdal in založil Maks I v a n e t i č v Celovcu. Slovanska knjižnica. Snopič 41. .Posavček". Spisal Ant. Sušnik. V založbi A. Gabrščeka v Gorici. Cena 18 kr. Knjižnica za mladino. Snopič 8. M. Slomšekove pesmi. Urejuje in izdaja A. Gabršček. Cena 20 kr. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. septembra. (Deželni predsednik baron Hein) se je podal včeraj popoludne za nekaj časa na Gorenjsko. (Vladika Strossmayer) je minolo nedeljo praznoval 451etnico svojega posvečenja škofom v Dja-kovem. Tem povodom je dobil mnogo čestitek. (V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji) je bilo vsprejetih v pret. mesecu 41 moških bolnikov. Od meseca julija jih je ostalo 31, toraj se je zdravilo skupno 72 bolnikov. Od teh je bilo 33 ozdravljenih in 11 se je zdravje zboljšalo. Jednega bolnika so odpustili neozdravljenega in dva sta umrla. (Sv. mašo) je po naročilu uovoimenovanih častniških namestnikov in v Ljubljani bivajočih gojencev kadetskih šol za njih bivšega sošolca gosp. Mih. 6 a y e r j a opravil danes vojaški kurat dr. L. S e n j a k v uršulinski cerkvi ob l/» uri. Nato so tovariši pokojnikovi položili na grob krasen venec. (Iz Črnomlja), 8. sept. V soboto pred praznikom Marijinega rojstva smo imeli lepo slovesnost. Prevzvišeni knezoškof so delili zakrament sv. birme 875 birmancem. V soboto zjutraj ob 7. so se pripeljali prevzvišeni iz Semiča v Črnomelj, kjer jih pred „Gradom" pozdravi naš župan. Nato pa škof gredo proti cerkvi, in mestna godba zasvira dva komada. Pri župnišču je knezoškofa pričakovala domača duhovščina in kočevski dekan. Škof so v cerkvi, imeli lep govor o potrebi sv. vere; o katoliški cerkvi, kako jo treba ubogati itd. Poslušali so jih tudi naši liberalci, samo da bi se jih kaj prijelo. Po cerkvenem opravilu in obedu so zapustili knezoškof Črnomelj in črnomeljsko cerkev,) o katerej so se jako nelaskavo izrazili, in se podali skozi Dobliče na Ko-privnik delit zakrament sv. birme in blagoslovit novi altar. Mi pa pošiljamo za škofom še svoje pozdrave in jim kličemo : Bog naj ohrani našega škofa v prid sv. katoliški cerkvi še mnoga leta. (Utopljenca so našli) 26. min. mes. pri mlinu Franca Bohinca v Trbojah, ko so popravljali vodni jez. Truplo je bilo popolno razjedeno in brez glave in rok; vsled tega se ni mogla dognati identiteta nesrečnika. (Na Černučah) je bila konkurenčna obravnava glede župne cerkve in župnišča dne 29. avgusta, in komisija je izrekla, da se po potresu poškodovana tukajšnja župnijska cerkev podere popolno in sezida nova in sicer najbolje: na novem prostoru izven pokopališča; in na tako razsodbo smo bili nekako že pripravljeni. Ze prva vladna komisija dne 26. aprila je določila, da bi bilo najprimerneje, sezidati novo cerkev, ker bi v slučaja popravljanja utegnilo ostati le kaj malo zidovja po-rabljivega; in kmalu potem nam je bilo ukazano po vladi, naj podremo zvonik in odstranimo oboke iz eerkve zarad varnosti življenja; in bil je dotlej tudi prepovedan prehod čez pokopališče memo cerkve. V kako žalostnem stanu je pa tudi bila cerkev! Stebri in stene razpokane v mnogih, skoraj paralelnih potezah po vsi velikosti! jeden steber je v horizontalni legi kar prestrižen in odmaknjen za 2 cm., šipovniki so izgubili v svoji sredi opeko, da se je iz cerkve vidila skoz nje cerkvena streha, vsa teža hitela je proti temelju, in vidijo se razpokline na cokeljnu, ki segajo gotovo globoko v temelj, v dokaz, da je najbrže tukaj iskati vzrok tolikemu razdjanju novi, 1. 1880 sezidani farni cerkvi; od zunaj pa so razpokline tolike, da so v njih gnjezdili vrabci. Komisija je stroške za to novo delo zračunala na 28-000 gld.; daj Bog! da bi ta svota, katero pričakujemo dobiti kot državno pomoč, v resnici visoka, tudi zadostovala! Kajti razun zidanja stavbenega trebalo bode kupiti stavbinsko zemljišče — in podreti sedanjo cerkev; in kje so druge potrebe I Istina je, da smo pri največji pazljivosti spraznovali cerkev, ali koliko se stvari vse jedno poškodujejo! in koliko trpe cerkvene stvari tudi sedaj, ki so za silo potak-njene po hišah, kjerkoli je kaj prostora na razpolaganje — in zato se nam kaj umevno vidi, da bode vsak delavec silil bolj na novo delo, kot na popravo starega! n. pr. orgije, ura, itd. — in ako zremo v prihodnjost, menim, da se ne motimo v svojih mislih, da bomo morali prositi še daljnje denarne pomoči. S hvaležnim srcem priznavamo dalje, da nam je komisija dovolila prezimiti v farni cerkvi, ako jo po njej ukazanem določilu priredimo pripravno varno ca prezimovanje; upamo, da se na kvaterno nedeljo že preselimo v cerkev. Vendar enkratl Kajti od časa potresa imamo službo božjo pri mali kapelici pri župnišču, na prostem! Žalostno, pa tudi oveselivno! Saj Bog biva povsod, in ne m i, ampak O n sam je izvolil oni skromni prostorček v hišico službi božji, dokler mu ne postavimo nove hiše, ki, daj Bog! bode, ako ne lepša, vsaj prava Bestrica sedaj porušeni farni eerkvi. Župnišče je pa popolno dodelano, izvzemši lesena tla in slikanje po sobah. Stroški so prera-čunjeni na 1200 gld. in preselil se je g. župnik v svoje stanovanje dne 1. julija, akoravno takrat še ni bilo popolno dodelano, ko je do tega dne bival pri sosedu Andreju Smonu v majhni sobici 77 dni. (Premovanje konj.) V soboto so bili obdarovani v Ribnici sledeči konjerejci: Jurij Hutter iz Sela 35 gld., Bernard Kovačič iz Soderšice 25 gld., Jos. Košmerl iz Retja in Josip Roje iz Nemške Vasi po 20 gld., Matija Krajner iz Sela, Matija Jaklič iz Kovlerjev in Josip Klun iz Ribnice po 15 gld., Josip Cešarek iz Nemške Vasi in Jakob Cešarek iz Dolenje Vasi po 10 gld., Jurij Poje iz Zajčjega Vrha, Ivan Dejak iz Dolenje Vasi, Ivan Gode iz Zgornje Ložine, Aleksander Šober iz Nemške Vasi, Jurij Mihič iz Kovlerjev, Jakob Zobec iz Dolenje Vasi in Anton Tanko iz Gorič so dobili srebrne kolajne. (Obešenega so našli) 30. m. m. v nekem gozdu pri sv. Rupertu nekega neznanega moža. Preiskava je dokazala, da je samomorilec pred kratkem zblazneli Mihael Zavel iz Mor. Gore pri Litiji. (Razpisani službi.) Na jednorazrednici v Breški gori pri Krškem je izpraznjeno mesto učitelja-vodi-telja z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 1. oktobra pri okrajnem šolskem svetu v Krškem. — Na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Kočevju je razpisana služba naduči-teljice do 13. oktobra. Prošnje je vposlati okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju. * * * (Iz Gradca) se nam poroča: Graški knezoškof je izdal na župnijske urade okrožnico, v kateri z ozirom na demonstracije, ki se imajo vršiti dne 20. sept. v Rimu v proslavo oropanja večnega mesta, določuje, da naj se v nedeljo 22. sept. tri ure izpostavi s v. R. Telo, ter naj se verniki prejšnjo nedeljo poučijo o tem dogodku ter kako naj zanj zadostujejo v cerkvi. * * (Iz Pazina,) 9. septembra. [Otroška zabavišča, narodni dom, javno kopališče.) Odkar je občinsko poglavarstvo v jedino pravih rokah, v hrvaških, opazuje se povsodi neko napredovanje in vidna redovitost. Da bi bil napredek še lepši, menijo mnogi rodoljubi, da je treba najpreje poskrbeti za nežno mladino. Italijani vzdržujejo tako šolo. Tudi hrvatski stariši — po okol-nostih primorani — pošiljajo v to italijansko šolo svoje hrvaške otroke. Nasledek tega je, da ti hrvaški otroci prestopajo pozneje — kot Italijani — v italijanske razrede. Tako se umetno goji nasprotstvo med sicer dobrim prebivalstvom, kar mnogo ovira dobro stvar. Tudi v Pazinu in Pazinščini ue manjka dobrih šol in odprtih rok, ki bi takim otrokom radi kaj pomagali; le to je hudo, da je toliko dobrih volj, a nikogar, ki bi se dejanjstveno polotil krščanskega dela. — Hujskači, ki razpihavajo tlečo iskro narodne mržnje, so storili in delajo, da narodnjaki — bodi iz mesta ali iz sela — v Pazinu v gostilnah ne dobodo postrežbe, ker se gostilničarjem preti, da se jim na oknih škoda naredi. Koliko je gospodov, ki imajo s c. kr. oblastmi službeno opraviti, a pred in potlej nimajo nikamor seBti, po domače se razgovoriti. Mislili so, kako bi odpravili to težavo. Osnavlja se ali osnovalo se je društvo, ki hoče postaviti društveno hišo, v kateri bodo potrebni prostori za goste: čitalna soba, igralnica, gostilna, kavarna, knjižnica, sobe za prenočevanje, vrt itd., sploh kar spada k potrebnosti in udobnosti. Da bi le na kopeli ne pozabili, ki so v teh krajih prava potreba. Kneippa je tukaj treba, da bi pokazal, čemu je voda in kje se dobi, ker Istrijanee čisla vodo, kedar je živini pomanjkuje, sam je ne pije, posebno takrat ne, ko je trta obrodila. — Zdaj že precej časa pripeka, snša je velika, trava po livadah — so tudi lepi travniki po Istri, katerih pa, vozdč se po železnici, ne dobiš na pogled, ker je železnica speljana kolikor moči po samem kamenju — trava ti pod nogami šušni, kakor bi hodil po suhem listju. Peče in poti se človek in živina; poslednja kakorkoli prebije, ali človek si zdravje ruši po nevednosti in nemarščini. Od todi razne bolezni. Občno zdravje bi se v veliko poboljšalo, ko bi se napravilo javno kopališče, t. j. naprava, vsakemu pristopna, ali zastonj ali po nizki ceni, razločena s primernimi razpredelbami. * * * (Poljska šola na Dunaju.) Na Dunaju bodo dne 15. t. m. v notranjem mestu odprli poljsko ljudsko šolo, katero bodo Poljaki vzdrževali s prostovoljnimi doneski. (Nakup žita.) C. in kr. vojaški erar kupi nastopne množine žita in sicer za preskrbovalni ma-gacin v Gradcu 3500 meterskih centov rži in 12650 met. centov ovsa; v Mariboru 3200 met. centov pšenice, 8690 met. centov rži in 6250 met. centov ovsa; v Brucku ob Muri 1410 met. centov rži; v Celovcu 2100 met. cent. rži; v Ljubljani 3600 met. centov ovsa; v Trstu 500 met. centov ovsa; v Gorici 3500 met. centov ovsa in v Pulju 1250 met. centov ovsa. Ponudbe je vložiti do 23. septembra t. 1. pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradcu. Razglas obsezajoč množino žita in splošne pogoje se lahko pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. * * * (Začetek pouka na mestnih Ijndskih šolah) — slovenskih in nemških, prične se 18. dan septembra letos s sv. mašo, vpisovanje pa 16. in 17. septembra. Glede pričetka pouka na barjanski dvorazrednici se bode pozneje potrebno objavilo. (Premeščen polk.) Vsled odločbe 3. kornega poveljstva v Gradci premestil se bode koncem tega meseca 7. divis. artilerijski polk iz Ljubljane v Gradec, namreč vse 4 baterije in stab, dočim ostane le kadre tukaj. Vsled tega ostanete zanaprej obe (Nu-šakova in meščanska) vojašnici prazni. (Policijska kronika.) Od 7. do 8. sept. v jutro aretovala je mestna policija 14 oseb, in sicer: 10 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja, 2 zaradi beračenja in potepanja in 2 zaradi nenravnega življenja. V soboto popoludne pal je s I. nadstropja pri gimnazijskem poslopji z odrom vred na tla delavee Giovani Sello, ki je na njem delal. Pri tem padcu zlomil si je imenovani nogo. O tem slučaju dopo-slala se je takoj ovadba c. kr. državnemu pravdništvu, do vseh stavbinskih mojstrov in podjetnikov v Ljubljanskem okrožji pa je potom okrožnice izdala policija ukaz, skrbeti pri stavbah za vsestransko varnost in osobno nadzorovati stavbinska dela, da se v prihodnje pride v okom vsakojakim nesrečam pri zgradbah in popravah poslopij. (30.000 goldinarjev) znaša glavni dobitek ce" sarsko-jubilejnih cerkvostavbenih srečk. Opozarjamo naše častite čitatelje, da bode žrebanje že v četrtek dne 12. septembra. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so za po potresu prizadete še naslednja darila: Moško pevsko društvo v Ottakringu na Dunaju kot čisti dobiček v ta namen prirejenega koncerta (po dr. pl. Glowackem) 121 gld. 65 kr.; administracija Časopisa „Narodni Listy" v Pragi nadaljno zbirko 9 gl. 87 kr.; grofica Gabrijela Pejačevič v Zagrebu, 5 gl. 15 kr.; administracija časopisa „Neues Wiener Journal" nadaljno zbirko 3 gld. Društva. (Društveni večer katol. delavske družbe v Idriji.) Angeljsko nedeljo, dne 1. septembra ob 7. uri zvečer napravila je katol. delavska družba svojemu velezaslužnemu knjižničarju, preč. g. katehetu L Picigas-u lepo odbodnico v dvorani g. župana Fr. Didiča. 2e pred sedmo uro napolnili so bili družbeniki obširno dvorano do zadnjega ko-tiča! V dvorano vstopivši preč. g. knjižničar je bil pozdravljen z gromovitimi živioklici. Po odpeti himni kat. del. družbe nastopi družbenik g. J. Peternel ter se v lepem dolgem govoru spominja preč. gosp. kateheta kot velikega dobrotnika idrijski mladini gledč verske omike, kot pospeševatelja katoliškega gibanja in osobito pa kot podpornika katol. delavske družbe v Idriji; zahvaljuje se mu za vse dobre nauke in svete, ki jih je vsem dajal in ga prosi, da ostane Idrijčanom tudi še nadalje naklonjen. Govornik se tudi spominja ranjcega družbinega I. nač. namestnika g. Jakoba Likarja, katerega zgubo katol. del. družba hudo pogreša. — Po sklenjenem govoru se je ka-tehet g. Picigas prisrčno zahvalil vsem vdeležencem in sodelovateljem njemu na čast prirejene odhodnice 1 Obljubil je, da bode nam vedno naklonjen ostal, opozoril pa nas tudi po vzgledu sv. Pavla aposteljna, da naj ne bomo preveč popustljivi, ampak, ker smo vsi pod postavo, vživajmo tudi mi njene pravice! Povdarjal je, da se težko loči ud nas in da se bode nas vselej z veseljem spominjal, in to tembolj, ker vidi, da smo mu iz srca vdani! Nastopne pevske točke peli so vrlo izvežbani družbeni pevci pod vodstvom marljivega pevovodje g. F. Bajca izborno in z navdušenostjo! Velelepo sviranje gosp. Baica na gosli in njegovega spremljevalca citraša g. J. Pavšiča nas je očaralo in zopet z nova dokazalo, da je naš pevovodja ne-le izvrsten učitelj v petju, ampak tudi izboren igralec na gosli! — Pozabiti ne smemo tudi na krasen dvospev, katerega ste z spremljevanjem gosli in harmonija pele gdč. V. Goliseva in A. Trev-nova in na dovršeno prednašane deklamacije gdč. A. in T. Trevnovih, M. Tratnikove in M. Mavrinovel — Koncem veselice ostal je tudi tajn. nam. g. V. Traven ter v kratkih a jedrnatih potezah nam narisal prave prijatelje slov. ljudstva, kateri so edino le katoliški duhovniki, ki vedno delujejo v smislu rajn. očeta Slovencev D. J. Bleivvesa po geslu: vse za vero, dom, cesarja I — Z lepim večerom bili smo vsi zadovoljni : ploskanja in odobravanja ni manjkalo. — Težko pa smo se ločili od preč. g. kateheta Picigasa in to tem težje, ker smo ga poznali kot popolnega moža na svojem mestu. — Veseli smo bili in radostnega srca, imeti ga veselega obraza v naši sredini, morda zadnjikrat! Želimo mu iz celega Brca sreče in blagoslova Božjega na vseh njegovih potih I — Ko končujemo naše poročilo, ne moremo zamolčati škandaloznega čina, kateri je bil ali družbenikom, ali pa slavljencu istega večera namenjen. Pri četrti točki vsporeda namreč, priferčal je skozi okno na severni strani v dvorano kakih 10 dekagramov težek kamen, ki pa — hvala Bogu — nikogar ni zadel! — Ne vemo, kdo je bil toliko galanten, da je vdeležencem naredil tak pobalinski poklon, a soditi in sumničiti tudi ne smemo nikogar. — Morda ga najde »Narod", ki je specijalist v iskanji takih izgrednikov. (Podružnica sv. Cirila in Metoda zaSiško) se je dne 8. t. m. na Vodnikovem rojstnem domu pri Zibertu v Zgornji Šiški sešla k letnemu občnemu zboru. S priznanjem je občni zbor sprejel nagovor predsednika gospoda Jakoba Matjana in odobrujč vzel na znanje poročili tajnika g. Josipa Tavčarja in blagajnika g. Antona Rojina, ki sta oba poudarjala plodonosno delovanje podružnično v minolem letu. Podružnica je štela 133 članov, in sicer 1 pokroviteljico — podružnico samo, 9 ustanovnikov, 41 letnikov in 82 podpornikov. K dohodkom glavne družbe je za leto 1894 prispela podružnica z doneskom 120 gld. Minolo leto je postala podružnica pokroviteljica družbena. Zbor se je spominjal ponesrečenih podružničnih članov-letnikov g. Janeza Sušteršiča iz Zapuž in Autona Brecelnika iz Zgornje Šiške, ki sta pod potresnimi razvalinami dne 14. aprila t. 1. našla nesrečno smrt. Lepo ova-cijo je napravil zbor prezaslužnemu predsedniku podružničnemu, g. Jak. Matjanu, ki je ravno minole dni pristopil z doneskom 100 gld. kot pokrovitelj k družbi. Stari odbor se je soglasno zopet volil. — K veselici, ki se je na to vršila na dično z zelenjem in zastavami ozaljšanem vrtu in dvorišču, došlo je toliko domačinov in rodoljubov iz Ljubljane in drugod, da je nedostajalo prostora. Pričetek veselice se je zaradi nenavadne toplote malo zakasnil. Vspored veselice je bil lep. Ugoden vtis je napravil krasni govor preč. g. kurata Antona Koblarja, ki je poudarjajo zasluge Vodnikove za probujo slovenskega naroda kazal na našo šolsko družbo kot delo na rodne zavesti v tega duhu. »če smo jedini in zavedni". je rekel govornik, »zmogli bomo majhnjega sovražnika." Burno odobravanje je sledilo izbornemu govoru. Precizno tamburanje vrlih tamburašev »Ljubljanskega Sokola" je občinstvu močno dopalo in so se posebno domačini divili tej lepi godbi, ki je bila novost za Šiško. Kakor vselej je izvršil krepki »Sla- vec" i tu najbolje svoj del vsporeda. Posebno mora imponovati vsakemu mnogoštevilnost naših vrlih »Slavcev". Tudi mešani zbor šišenske čitalnice je dobro rešil svojo nalogo. Tombola, ki se je igrala, ni zgrešila svojega namena in vrgla lepo svoto za podružnične namene. V vsem je bila veselica lepa in podružnica šišenska, ki jo je priredila, sme z zadoščenjem gledati na njen lep završetek. Narodno gospodarstvo. Potreba deželne kemične preakuievalnloe v LJubljani. (Spisal poljedelski inžener Pr. Pour.) Vsakemu omikanemu in praktičnemu poljedelcu je znano, da je velikanski prevrat, ki se je pojavil v zadnjih desetletjih v celem poljedelstvu, v mnogem tudi posledica delavnosti deželnih preskuše-valnic. Omenjene preskuševalnice nam podajajo nauk, kako je odbrati pravo vrsto in količino žitnega polja, kako se to obdeluje v racijonelnem gospodarstvu, nauč6 nas umetnega gnojenja in preiskave prstnih sestavin ter uporabe sredstev, s katerimi se povrne ali nadomesti zemlji redilna moč in katera so postala za sedanje poljedelstvo neobhodno potrebna. O prevažnem vplivu, katerega imajo preskuševalnice pri umnem hranjenju domaČih živalij, pri ohranjenju in gojitvi za poljedelstvo koristnih rastlin, pri pripravljanju gnoja, kakor tudi gospodarskem obrtu, posebno pri pivovarstvu, vinarstvu, mlekarstvu itd., nam ni potrebno še posebej omenjati. Prvo preskuševalnico je ustanovil v letu 1851 profesor A. Stockhardt v Mockern na Saksonskem. Ta preskuševalnica se je prav izredno obnesla, ker so spoznali njeno praktično vrednost tudi širši poljedelski krogi. V Nemčiji je potem naglo rastlo število jednakih preskuševalnic, tako da jih je sedaj nad 80. Tudi v vseh drugih kulturnih državah so se jele naglo razširjati. Francija, Anglija, Belgija, Italija, Švica itd. imajo posebno izvrstno vrejene pre-skuševalne zavode. Njihovo število se bode pa vsekako Še znatno povišalo, ker so vsi poljedelski krogi že zdavna sprevideli, da spadajo preskuševalnice mej najpotrebneja pospeševalna sredstva za poljedelstvo. V deželah, koder še nimajo jednakih zavodov, čutijo že zdavna njihovo potrebo. Še celo v oddaljeni, pol pozabljeni Dalmaciji so si želeli takega zavoda in vlada jim je ustanovila državno c. kr. poljedelsko kemično preskuševalnico v Spljetu. Le na Kranjskem, kjer živ4 prebivalci skoro izključno le od poljedelstva in kjer more poljedelec pri sedanjih nizkih cenah žitnih pridelkov le na ta način še skromno shajati, ako seje in sadi bolj plodonosne trgovinske rastline in je potem upurablja pri gospodarskem obrtu ali v tovarnah, tedaj le na Kranjskem nimamo dosedaj še nobene preskuševalnice. Kako zelo so se navadili na Avstrijskem i poljedelci i trgovci s poljskimi pridelki na preskuševalnice, razvidimo iz tega, ker se leto za letom množe razna preskuševalna opravila, katera v glavnem v tem obstoji, da dajejo praktična pojasnila in nasvete. V vzgled navajamo sledeče podatke. G. kr. poljedelska kemična preskuševalnica je izvršila v letu 1870 le 81 analiz, v naslednjem letu 247, 1. 1889 pa se je zvišalo število analiz na 12 180, in tako gre vedno dalje. Preskuševalnica pri Sv. Mihaelu za Tirolsko dovrši vsako leto nad 1000 analiz. Semenska preskuševalnica c. kr. dunajske kmetijske družbe je preiskala v prvem letu, t. j. leta 1881, 423 vzorcev in plombovala 278 vreč, 1. 1889 pa se ji je doposlalo 4486 vzorcev in je plombovala 3945 vreč. V jednakem razmerju se je povišalo delovanje vseh ostalih preskuševalnic. Ako torej pomislimo, da imajo najmanje dežele, kakor Istrija, Goriško, Predarlsko, Koroško in Šlezija že več let take zavode, katere dežele so se dosedaj odlikovale po svoji rodovitnosti, bilo bi vprašanje popolno času primerno, ali bi se ne ustanovila tudi na Kranjskem jednaka preskuševalnica s sedežem v Ljubljani in pod naslovom »poljedelska kemična preskuševalnica c. kr. kmetijske družbe", eventuvalno, ko bi država ne hotela dovoliti potrebne podpore, ali bi se ne prosilo visoko poljedelsko ministerstvo za ustanovitev c. kr. poljedelske kemične preskuševalnice v Ljubljani, kakoršno ima Dalmacija v Spljetu.*) Bodoča preskuševalnica bi morala ustrezati sledečim namenom : 1. Morala bi nadzorovati trgovino 8 poljedelskimi semeni, umetnimi gnojili in sredstvi za re-dilno krmljenje; 2. morala bi delovati kot prava preskuševalnica; 3. bila bi analitični laboratorij za poljedelske in obrtne namene, in 4. bila bi posredovalno sredstvo med teorijo in prakso s poučevanjem in spodbujanjem. (Dalje sledi.) *) Ta predlog se je soglasno sprejel pri občnem zbora c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko dne 18. julija 1.1. Telegrami. Budimpešta, 9. septembra. Pogreb pokojnega nadvojvode se vrši v sredo popoludne ob 4. uri. Cesarja bode zastopal nadvojvoda Oton. Za pokojnika se je odredilo dvanajstdnevno žalovanje. Budimpešta, 9. septembra. Včerajšnji mejnarodni socijalistični shod je moral zaključiti vladni zastopnik, ker se je preostro napadala vlada, policija in vladajoča stranka. Stettin, 9. septembra. Danes popoludne ob 4. uri bodeta dospela avstrijski cesar in saski kralj k velikim vojaškim vajam. Stettin, 10. septembra. Cesarja in knezi so se podali danes zjutraj v Kolbicov, kjer se vrše velike orožne vaje. Pariz, 9. septembra. Danes se je pričela porotna obravnava proti južnoželezniški družbi. Radi izneverjenja se imajo zagovarjati družbini ravnatelj in oskrbovalna svetnika Bobin in Andree. Obravnava bode trajala tri dni. Pariz. 9. septembra. Včeraj so našli pred justičnim poslopjem bombi podobno stvar, ki pa ni imela v sebi nikake eksplo-divne snovi. Napadnika na Rothschildov bančni zavod so spoznali, vendar pa še ni objavljeno njegovo ime. Pariz, 10. septembra. Mej predorom Batignolles in postajo Saint Lazare sta trčila skupaj dva osobna vlaka. Ranjenih je dvajset oseb, mej njimi šest dosmrtno. Dijon, 9. septembra. V Nolayu, rojstnem mestu rodbine Carnot, se je včeraj slovesno odkril spomenik umrlega predsednika Carnota. Turin, 9. septembra. Danes se je otvo-ril 13 shod italijanskih katoličanov. V to svrho je bila v cerkvi sv. Janeza Evangelista božja služba. Zborovanje je otvoril s prekrasnim govorom nadškof turinški. Shoda se udeležuje 20 nadškofov in škofov in 40 škofijskih poslanikov. Turin, 9. septembra. Nadvojvoda Aosta je sedaj popolno ozdravel in odpotuje danes v Milan. Bruselj, 9. septembra. Danes se je otvoril mejnarodni poljedelski shod. Udeležuje se ga 700 zastopnikov raznih stanov. London, 9. septembra. Po poročilih, ki dohajajo „Times" iz Kapstadta, se potrjuje vest, da so našli v deželi Grigua nove zlate rudnike, ki obetajo precejšnjo vrednost. Rybinsk (Sibirija), 10 septembra. Na nekem parni ku je razpočil parni kotel; kapitan in dva pomorščaka sta mrtva, trije pa ranjeni. Listnica vredništva: O. dopisniku iz Nabrežine: Dopisov brez podpisa načelno ne moremo vsprejeti. Umrli ho: 5. septembra. Konstantina pl. Podransperg, zasebnica, 27 Vi leta, Kolodvorske ulice 11, gnjiloba hrbtenice. 7. septembra. Karolina Šonta, okrajnega komisarja vdova, 80\/3 leta, Križevniske ulice 10, ostarelost. — Marjeta Setina, delavčeva žena, 37 let, Trnovski pristan 15, jetika. — Franc Kolčan, gimnazijec, 20 let, Strmi pot ti, vnetica možgan. — Peter Klemono, posestnikov sin, 21/, meseca, Krakovski nasip št. 14, črevesni katar. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera I. Bezirk, nsplaiz Nr. 11, Parterre. V bolnišnici: 4. septembra. Ivan Sošnik, delavec, 39 let, oedema ce-rebri. — Jožef Hrašar, gostač, 56 let, katar v črevih. G. septembra Helena Vidrieb, delavčeva žena, 27 let, jetika. Meteorologično poročilo. Dan j čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 9 9. zvečer 738-1 18-8 sr. vzb. oblafino 10 7. zjutraj 2. popol. 7390 737.5 153 23-2 si. svzh. si. jvzh. megla jasno 3-1 Srednja včerajšna temperatura 20 0°, za 4 3° nad normalom. Popravek: V včerajšnem poročilu mora biti nad mesto pod normalom. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, postni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba ie res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č, superijor. 19 52-10 PRAKTISCH undEUT Štev. 710. 535 2-1 Naznanilo. Na o. kr. obrtnih strokovnih šolah za obdelovale lesa, za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani se vrši vpisovanje učencev in učenk, ki želč vstopiti v I. letnik, zborovo petje (dekliški, deški in dijaški pouk je brezplačen. moški zbor), J Harmonija, kontrapunkt, solopetje, glasovir, gosli, Vpisnine se plača za vsakega gojenca I gld. Stariši gojencev morajo biti društveniki „Glasbene Matice"; če niso še društveniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne dru-štvenine. 3-1 ^ Odbor. ^ učnine se plača za poduk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec. i ♦ % K 20 12 Glavni dobitek 30.0S0 IIH Igli S I Žrebanje že v četrtek. vrednosti. ■e^kc priporoča . v Ljubljani. Dunajska borza. sm- Dne 10 septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska. renta 4 200 kron . , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , Kreditne delnice, 160 gld..... Umdon vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 80 mark........... JO frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini .......... 101 gld. 101 , 122 „ 101 „ 122 „ 99 . 1065 „ 405 „ 120 „ 59 „ U n 9 n 45 „ b „ — kr. 35 „ 45 . 40 „ 30 „ 75 „ 50 70 „ 07 V,. 80 „ 581 a, of> 70 Dnč 9. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 °k državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . Državne srefike 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srefike 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne sreCke b% ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . južne železnice b% . dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 kr. 159 „ 25 „ 196 . 50 „ 99 149 131 107 112 99 99 224 171 131 99 60 25 70 25 90 Kreditne srefike, 100 gld........ 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. Rudolfove srefike, 10 gld....... Salmove srefike, 40 gld........ St. Genois srefike, 40 gld....... Waldsteinove srefike, 20 gld...... Ljubljanske srefike......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 203 gld. 140 „ 17 „ 23 „ 70 „ 71 „ 53 „ 22 „ 175 . 3600 „ 550 . 113 „ 77 . 101 „ 169 „ 129 50 kr. n 25 „ 50 „ 50 » » 75 „ O 50 . i Wakup in prodaja ~ES ? ■ii&.kovrstnih driavnih papirjev, »refik, denarjev itd. '. ^varovanje sa zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju >, najmanjšega dobitka. Salantna izvršit, e" v naročil na borzi. -m Menjarnična delniška družba „HK E B C V B" Vfolizeile it. 10 Dunaj, Hariahilfarstrasse 74 B. ,AjC Pojasnila '^Efc v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni (viti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.