Katarinin sejem.
Najvažnejši med tremi letnimi sejmi v Ptuju je pač Katarinin 25. novembra. S tem časom naj bi se začela prava zima. Trgovci si žele, da je ta dan pošteno mrzlo, potem si ljudstvo priskrbi zimske obleke in obutala. Ako pa je o Katerininem toplo, odlagajo ljudje nakup zimske obleke in prebijejo zimo s staro obleko. Tako je bilo saj do svetovne vojske, ko je bilo še blaga in se je dalo dobiti blago po cenah, ktere je zmogel tudi navadni človek.
Ali tudi ti Katarinini sejmi pred vojsko, dasi je prišlo nanje dosti ljudstva in jp bila kupčija jako živahna, so bili le senca proti nekdanjim sejmom v Ptuju. Dokler ni poznal promet parne sile za parnike in železnice, se je vršila trgovina po rekah in po suhem z živalsko uporabo. Pri tej trgovini pa je bil Ptuj važno trgovsko mesto. Ptuj je posredoval trgovino med zahodom v Italijo in vzhodom na Ogrsko in dalje v Romunijo in celo Rusko. Poleg drugih deželskih pridelkov je posredoval Ptuj zlasti žito in živino za Italijo. Ko je v 17. stoletju živinska trgovina z Italijo najbolj cvetela, je posebna trgovska družba v Ptuju spravila v Italijo do 3500 glav živine. Na ptujske sejme so prihajali s svojim blagom trgovci in obrtniki pa tudi kupci s Štajerskega, Hrvaškega, Kranjskega in Koroškega. Sejmi so trajali po štiri tedne, 14 dni pred in 14 dni po imenovanih sejmskih dneh.
Vrhunec  je dosegel   Ptuj   kot   trgovsko
—     2     —
mesto pred dobrimi 100 leti. Takrat so Šteli Ptuj med najvažnejša evropska trgovska mesta kakor Amsterdam, Frankfurt, Pariš, Dunaj. Ko pa se je začela Odesa razvijati, je pritegnila nase žitno in prehodne trgovino z Italijo. To je bil za ptujske veletrgovske hiše hud udarec. Omejevale so se sedaj na prehodno trgovino notranjih dežel, Ilirije na ene strani in Ogrske ter Bamata na drugi strani. Precejšen promet so imele z rogaško slatino, ki sa je takrat izvažala iz Ptuja in je je šlo zlasti na vzhod veliko (po Dravi).
Drug hud udarec za ptuisko trgovino je bila železnica med Dunajem in Trstom. Nekaj let kasneje je stekla tudi mimo Ptuja železnica, ki je zvezala Pragersko z Budimpešto, ali prišli so tudi novi časi proste trgovine in proste obrti. Raznovrstna obrt, ki je nekdaj v Ptuju zelo cvela in razpečavala svoje izdelke daleč po svetu, je po malem ponehala, ker ni mogla vzdržati proste konkurence. Ohranila se je več ali manj, kolikor služi domačim potrebam. Najživahnejša pa je in ostane trgovina z domačimi pridelki in z živino.